Bikalutamid Kabi 50 mg filmsko obložene tablete

Zdravljenje napredovalega raka prostate v kombinaciji z zdravljenjem z analogi luteotropin sproščajočega hormona (LHRH) ali kirurško kastracijo.

Odmerjanje

Odrasli moški, vključno s starejšimi: ena filmsko obložena tableta (50 mg) enkrat na dan.

Zdravljenje z bikalutamidom je treba začeti vsaj 3 dni pred začetkom zdravljenja z analogom LHRH ali hkrati s kirurško kastracijo.

Okvara ledvic: Bolnikom z okvaro ledvic odmerka ni treba prilagoditi.

Okvara jeter: Bolnikom z blago okvaro jeter odmerka ni treba prilagoditi. Pri bolnikih z zmerno do hudo okvaro jeter lahko pride do povečanega kopičenja zdravila (glejte poglavje 4.4).

Pediatrična populacija

Bikalutamid je kontraindiciran pri otrocih (glejte poglavje 4.3).

Bikalutamid je kontraindiciran pri ženskah in otrocih (glejte poglavje 4.6).

Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Sočasna uporaba bikalutamida s terfenadinom, astemizolom ali cisapridom je kontraindicirana (glejte poglavje 4.5).

Uvedba zdravljenja mora potekati pod neposrednim nadzorom specialista.

Bikalutamid se v veliki meri presnovi v jetrih. Podatki kažejo, da se lahko bikalutamid pri osebah s hudo okvaro jeter odstranjuje počasneje; to lahko poveča njegovo kopičenje. Zato je treba bikalutamid pri bolnikih z zmerno do hudo okvaro jeter uporabljati previdno.

Zaradi možnih jetrnih sprememb so priporočljive redne kontrole delovanja jeter. Pričakovati je mogoče, da se večina sprememb pojavi v prvih 6 mesecih zdravljenja z bikalutamidom.

Redko so med zdravljenjem z bikalutamidom opazili hude jetrne spremembe in jetrno odpoved, poročali so tudi o smrtnih izidih (glejte poglavje 4.8). Če so spremembe hude, je treba zdravljenje z bikalutamidom prekiniti.

Pri moških, zdravljenih z agonisti LHRH, so opažali zmanjšanje tolerance za glukozo. To se lahko

pokaže kot sladkorna bolezen ali izguba nadzora glikemije pri bolnikih, ki že imajo sladkorno bolezen. Pri bolnikih, ki dobivajo bikalutamid v kombinaciji z agonisti LHRH, je zato treba razmisliti o spremljanju glukoze v krvi.

Ugotovljeno je, da bikalutamid zavira citokrom P450 (CYP 3A4), zato je potrebna previdnost pri sočasni uporabi z zdravili, ki se presnavljajo pretežno s CYP 3A4 (glejte poglavji 4.3 in 4.5).

Zdravljenje z deprivacijo androgenov lahko povzroči podaljšanje intervala QT.

Pri bolnikih z anamnezo podaljšanja intervala QT ali s prisotnimi dejavniki tveganja za tako

podaljšanje in pri bolnikih, ki sočasno prejemajo zdravila, ki lahko povzročajo podaljšanje intervala QT (glejte poglavje 4.5), naj zdravnik pred uvedbo bikalutamida oceni razmerje med koristjo in

tveganjem uporabe zdravila, pri čemer naj upošteva tudi možnost razvoja aritmije tipa torsade de pointes.

Antiandrogeno zdravljenje lahko povzroči morfološke spremembe pri spermatozojih. Kljub temu, da učinka bikalutamida na morfologijo sperme niso preučevali in o takšnih spremembah pri bolnikih, ki so prejemali bikalutamid niso poročali, bi morali bolniki in/ali njihovi partnerji uporabljati ustrezno kontracepcijo med in še 130 dni po končanem zdravljenju z bikalutamidom.

Pri bolnikih, ki so sočasno prejemali bikalutamid in kumarinske antikoagulante so poročali o okrepljenih antikoagulacijskih učinkih kumarina, ki ima lahko za posledico povečanje

protrombinskega časa (Prothrombine Time – PT) in mednarodno umerjenega razmerja (International Normalised Ratio – INR). Svetuje se skrbno spremljanje PT/INR in razmisliti je treba o prilagoditvi odmerka antikoagulanta (glejte poglavji 4.5 in 4.8).

To zdravilo vsebuje 88,93 mg laktoze monohidrata. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, odsotnostjo encima laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

Ni dokazov o farmakodinamičnem ali farmakokinetičnem medsebojnem delovanju med bikalutamidom in analogi LHRH.

Študije in vitro so pokazale, da je (R)-bikalutamid zaviralec CYP 3A4, z manjšim zaviralnim učinkom na delovanje CYP 2C9, 2C19 in 2D6.

Klinične študije, v katerih so kot označevalec aktivnosti citokroma P450 (CYP) uporabili antipirin, sicer niso odkrile znakov možnega medsebojnega delovanja z bikalutamidom, toda povprečna

izpostavljenost midazolamu (AUC) se je po 28-dnevni sočasni uporabi z bikalutamidom povečala do 80 %. Takšno povečanje bi bilo lahko pomembno za zdravila z ozkim terapevtskim oknom. Zato je

sočasna uporaba terfenadina, astemizola in cisaprida kontraindicirana (glejte poglavje 4.3), previdnost pa je potrebna pri sočasni uporabi bikalutamida z učinkovinami, kot so ciklosporin in zaviralci

kalcijevih kanalčkov. Potrebno je lahko zmanjšanje odmerka teh zdravil, zlasti če obstajajo znaki močnejšega delovanja ali neželenih učinkov zdravila. Med uporabo ciklosporina je priporočljivo po uvedbi ali opustitvi zdravljenja z bikalutamidom natančno spremljati koncentracijo ciklosporina v plazmi in bolnikovo klinično stanje.

Previdnost je potrebna pri predpisovanju bikalutamida z drugimi zdravili, ki lahko inhibirajo oksidacijo zdravila, npr. s cimetidinom ali ketokonazolom. V teoriji bi to lahko povečalo koncentracijo bikalutamida v plazmi in bi tako lahko teoretično povzročilo več neželenih učinkov.

Študije in vitro so pokazale, da lahko bikalutamid izpodrine kumarinski antikoagulant varfarin z njegovih vezavnih mest na beljakovinah. Ob sočasnem dajanju bikalutamida s kumarinskimi antikoagulanti so poročali o povečanju učinkov varfarina in drugih kumarinskih antikoagulantov.

Nekatere primere so povezali s povečanim tveganjem za krvavitve. Če damo bikalutamid bolnikom, ki sočasno prejemajo kumarinske antikoagulante, je priporočljivo skrbno spremljati PT/INR in razmisliti je treba o prilagoditvi odmerka antikoagulanta (glejte poglavji 4.4 in 4.8).

Ker zdravljenje z deprivacijo androgenov lahko povzroči podaljšanje intervala QT, je treba skrbno

pretehtati uporabo bikalutamida sočasno z zdravili, za katera je ugotovljeno, da povzročajo podaljšanje intervala QT, oziroma z zdravili, ki lahko sprožijo aritmijo tipa torsade de pointes, kot so antiaritmiki razreda IA (npr. kinidin in dizopiramid) ali razreda III (npr. amiodaron, sotalol, dofetilid in ibutilid), metadon, moksifloksacin, antipsihotiki in druga zdravila (glejte poglavje 4.4).

Pediatrična populacija

Študije medsebojnega delovanja so izvedli le pri odraslih.

Nosečnost

Bikalutamid je kontraindiciran pri ženskah. Nosečnice ga ne smejo dobivati.

Dojenje

Bikalutamid je med dojenjem kontraindiciran.

Plodnost

V študijah na živalih so ugotovili reverzibilno okvaro plodnosti samcev (glejte poglavje 5.3). Pri človeku je treba pričakovati obdobje zmanjšane plodnosti ali neplodnosti.

Malo verjetno je, da bi bikalutamid poslabšal bolnikovo sposobnost vožnje ali upravljanja strojev. Opozoriti pa je treba, da se občasno lahko pojavi omotica in/ali zaspanost. Bolniki, ki se jim to zgodi, morajo biti previdni.

V tem poglavju so neželeni učinki opredeljeni na naslednji način: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do ≤ 1/100), redki (≥ 1/10.000 do ≤ 1/1.000), zelo redki (≤ 1/10.000); neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

Preglednica 1: Pogostnost neželenih učinkov

1. Jetrne spremembe so redko hude in so bile pogosto prehodne; minile ali izboljšale so se med nadaljevanjem zdravljenja ali po njegovi prekinitvi.

2. Navedeno kot neželeni učinek zdravila po pregledu podatkov v obdobju trženja zdravila.

   Pogostnost je bila določena na podlagi incidence poročanih neželenih učinkov jetrne odpovedi pri bolnikih, ki so prejemali zdravilo v odprti skupini, ki je prejemala bikalutamid v študiji zdravljenja zgodnjega raka prostate z odmerkom 150 mg.

3. Lahko se zmanjša s sočasno kastracijo.

4. Ugotovljeno v farmakoepidemiološki študiji LHRH agonistov in antiandrogenov za zdravljenje raka prostate. Tveganje se je povečalo ob sočasni uporabi bikalutamida 50 mg z LHRH agonisti,

   vendar ni bilo povečanega tveganja ob uporabi bikalutamida 150 mg kot monoterapije za zdravljenje raka prostate.

5. Navedeno kot neželeni učinek zdravila po pregledu podatkov v obdobju trženja zdravila.

Pogostnost je bila določena na podlagi incidence poročanih neželenih učinkov intersticijske pljučnice v randomiziranem obdobju zdravljenja zgodnjega raka prostate v študiji z odmerkom 150 mg.

Povečanje PT/INR: med spremljanjem v obdobju trženja zdravila so poročali o medsebojnem delovanju kumarinskih antikoagulantov z bikalutamidom (glejte poglavji 4.4 in 4.5).

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, Sektor za farmakovigilanco, Nacionalni center za farmakovigilanco, Slovenčeva ulica 22, SI-1000 Ljubljana, tel: +386 (0)8 2000

500, faks: +386 (0)8 2000 510, e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si, spletna stran: www.jazmp.si.

Ni opisanih primerov prevelikega odmerjanja pri ljudeh. Specifičnega antidota ni; zdravljenje mora biti simptomatsko. Bikalutamid je v veliki meri vezan na beljakovine in se nespremenjen ne pojavi v urinu, zato dializa predvidoma ne koristi. Indicirana je splošna podporna oskrba, vključno s pogostim spremljanjem vitalnih znakov.