XENICAL 120 mg trde kapsule
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve
Oznake
Interakcije s/z
Omejitve uporabe
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - XENICAL 120 mg
Zdravilo Xenical je indicirano za zdravljenje debelosti ob hkratni zmerno nizkokalorični dieti pri bolnikih z indeksom telesne mase (ITM) 30 kg/m2 ali več ter pri bolnikih s preveliko telesno maso (ITM ≥ 28 kg/m2) in hkratnimi ogrožajočimi dejavniki.
Če se telesna masa bolnika po 12 tednih ne zmanjša vsaj za 5 % izhodiščne telesne mase, je treba zdravljenje z orlistatom ukiniti.
Odrasli
Priporočeni odmerek orlistata je ena 120-mg kapsula, ki naj jo bolnik vzame z vodo tik pred ali med vsakim glavnim obrokom ali do eno uro po njem. Če obrok ne vsebuje maščob, ali ga bolnik izpusti, naj orlistata ne vzame.
Bolnik mora med zdravljenjem uživati uravnovešeno, zmerno nizkokalorično prehrano, v kateri znaša kalorični delež maščob približno 30 %. Priporočljivo je, da prehrana vsebuje veliko sadja in zelenjave. Dnevni vnos maščob, ogljikovih hidratov in beljakovin mora biti porazdeljen med tri glavne obroke.
Odmerki orlistata, večji od 120 mg trikrat na dan, niso pokazali dodatne terapevtske koristi.
Učinek orlistata se kaže kot zvečanje maščob v blatu in je viden že 24 do 48 ur po jemanju. Po končanem zdravljenju se vsebnost maščobe v blatu običajno v 48 do 72 urah povrne na vrednosti pred zdravljenjem.
Posebne skupine
Učinek orlistata pri bolnikih z jetrno in/ali ledvično okvaro, pri otrocih, mlajših od 12 let, in pri
starejših bolnikih ni bil raziskan.
Ustreznih indikacij za uporabo zdravila Xenical pri otrocih ni.
-
Znana preobčutljivost na zdravilno učinkovino ali katero koli sestavino zdravila,
-
kronični malabsorpcijski sindrom,
-
holestaza,
-
dojenje.
V kliničnih preskušanjih je bilo ob zdravljenju z orlistatom zmanjšanje telesne mase pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa II manjše kot pri bolnikih brez sladkorne bolezni. Ob jemanju orlistata mora biti zdravljenje z antidiabetiki skrbno nadzorovano.
Sočasno jemanje orlistata s ciklosporinom ni priporočljivo (glejte poglavje 4.2).
Možnost gastrointestinalnih neželenih učinkov (glejte poglavje 4.8) se med zdravljenjem poveča, če bolnik med jemanjem orlistata uživa hrano z veliko vsebnostjo maščob (na primer pri dieti, ki vsebuje 2000 kilokalorij na dan, več kot 30 % kalorij iz maščob ustreza več kot 67 g maščob). Skupno dnevno količino maščob mora bolnik porazdeliti med tri glavne obroke. Če vzame orlistat z obrokom, ki vsebuje zelo veliko maščob, se lahko poveča nevarnost gastrointestinalnih neželenih učinkov.
Pri uporabi zdravila Xenical so poročali o primerih rektalne krvavitve. Če so simptomi hudi ali dolgotrajni ali oboje, naj zdravniki raziščejo njihov vzrok.
Ker je med hudo drisko lahko peroralna kontracepcija neučinkovita, je v tem primeru priporočljiva uporaba dodatne metode kontracepcije (glejte poglavje 4.5).
Pri bolnikih, ki se sočasno zdravijo s peroralnimi antikoagulanti, je treba spremljati koagulacijske
parametre (glejte poglavji 4.8).
Uporaba orlistata je lahko povezana s hiperoksalurijo in oksalatno nefropatijo, kar lahko včasih privede do odpovedi ledvic. To tveganje je večje pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo in/ali izgubo tekočine (glejte poglavje 4.8).
Redko se lahko pojavi hipotiroidizem in/ali zmanjšana kontrola hipotiroidizma. Mehanizem, ki pa ni
potrjen, vključuje zmanjšano absorpcijo jodovih soli in/ali levotiroksina (glejte poglavje 4.5).
Bolniki, ki jemljejo antiepileptike: orlistat lahko deluje na antikonvulzivno zdravljenje tako, da zmanjša absorpcijo antiepileptikov, kar lahko vodi do konvulzij (glejte poglavje 4.5).
Protiretrovirusne učinkovine za zdravljenje okužbe s HIV: orlistat lahko morda zmanjša absorpcijo protiretrovirusnih učinkovin za zdravljenje okužbe s HIV in negativno vpliva na njihovo učinkovitost (glejte poglavje 4.5).
To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na kapsulo, kar v bistvu pomeni ‘brez natrija’.
Ciklosporin
Zmanjšanje plazemske koncentracije ciklosporina so opazili v interakcijski študiji zdravilo-zdravilo, o tem pa so poročali tudi v nekaj primerih, ko so sočasno dajali orlistat. To lahko zmanjša imunosupresivno učinkovitost. Kombinacije zato ne priporočamo (glejte poglavje 4.4). Vendar pa je v primeru, da se sočasnemu jemanju ne moremo izogniti, potrebno pri bolnikih, zdravljenih s ciklosporinom, pogosteje spremljati koncentracije ciklosporina v krvi, tako pri uvedbi kot tudi pri ukinitvi orlistata. Koncentracije ciklosporina v krvi je treba spremljati, dokler se ne uravnovesijo.
Akarboza
Ker farmakokinetične interakcijske študije niso bile opravljene, se je sočasnemu jemanju orlistata z
akarbozo potrebno izogibati.
Peroralni antikoagulanti
Pri sočasnem jemanju varfarina ali drugih antikoagulantov in orlistata moramo nadzorovati vrednosti INR (internacionalno normalizirano razmerje) (glejte poglavje 4.4).
Vitamini, topni v maščobi
Zdravljenje z orlistatom lahko potencialno vpliva na absorpcijo vitaminov, topnih v maščobah (A, D, E in K). V kliničnih študijah je velika večina bolnikov, ki so se zdravili z orlistatom do štirih let, imela ravni vitaminov A, D, E in K ter beta karotena v normalnem območju. Da bi zagotovili ustrezno prehranjenost, bolnikom na dieti svetujemo, naj uživajo veliko sadja in zelenjave. Če je treba, uporabimo multivitaminske pripravke. Multivitaminski pripravek naj bolnik vzame vsaj dve uri po odmerku orlistata ali pred spanjem.
Amiodaron
Pri majhnem številu zdravih prostovoljcev so po enkratnem odmerku amiodarona in sočasnem jemanju orlistata opazili rahlo zmanjšanje koncentracij amiodarona v plazmi. Pri bolnikih, ki jemljejo amiodaron, klinični pomen tega učinka še ni znan, lahko pa postane klinično pomemben v nekaterih primerih. Bolnikom, ki se sočasno zdravijo z amiodaronom, je treba zagotoviti dodaten nadzor kliničnih funkcij in EKG.
Pri bolnikih, ki so se sočasno zdravili z orlistatom in antiepileptiki, npr.valproatom ali lamotriginom, so poročali o konvulzijah. Vzročne povezave za medsebojno delovanje ni mogoče izključiti, zato je treba pri takih bolnikih nadzorovati morebitne spremembe v pogostosti in resnosti konvulzij.
Redko se lahko pojavi hipotiroidizem in/ali zmanjšana kontrola hipotiroidizma. Mehanizem, ki pa ni potrjen, vključuje zmanjšano absorpcijo jodovih soli in/ali levotiroksina (glejte poglavje 4.4).
Obstaja nekaj poročil o zmanjšanju učinkovitosti protiretrovirusnih učinkovin za zdravljenje okužbe s HIV, antidepresivov, antipsihotikov (vključno z litijem) in benzodiazepinov, ki je sovpadalo s pričetkom zdravljenja z orlistatom pri predhodno urejenih bolnikih. Zdravljenje z orlistatom je treba zato pričeti po skrbnem premisleku glede možnega vpliva na te bolnike.
Odsotnost interakcij
Interakcij z amitriptilinom, atorvastatinom, bigvanidi, digoksinom, fibrati, fluoksetinom, losartanom, fenitoinom, fenterminom, pravastatinom, nifedipin gastrointestinalnim terapevtskim sistemom (GITS), s pripravki nifedipina z upočasnjenim sproščanjem, sibutraminom ali z alkoholom niso opazili.
Odsotnost teh interakcij so dokazali v specifičnih interakcijskih študijah zdravilo-zdravilo.
Odsotnost interakcij med peroralnimi kontraceptivi in orlistatom so dokazali v specifičnih interakcijskih študijah zdravilo-zdravilo. Orlistat lahko posredno zmanjša razpoložljivost peroralnih kontraceptivov, kar lahko v posameznih primerih pripelje do nenačrtovane nosečnosti. Dodatna kontracepcijska metoda je priporočljiva v primeru hude driske (glejte poglavje 4.4).
Klinični podatki nosečnic, ki so bile izpostavljene orlistatu, niso na voljo.
Študije na živalih ne kažejo na neposredne ali posredne škodljive vplive na nosečnost, razvoj zarodka/plodu, porod ali postnatalni razvoj (glejte poglavje 5.3).
Pri predpisovanju zdravila nosečnicam je potrebna previdnost.
Ni znano, ali orlistat pri ljudeh prehaja v mleko, zato je jemanje orlistata med dojenjem kontraindicirano.
Neželeni učinki pri jemanju orlistata so večinoma povezani s prebavili. Incidenca neželenih učinkov se
je z nadaljevanjem zdravljenja z orlistatom zmanjševala.
Neželeni učinki so navedeni spodaj po organskih sistemih in pogostnosti. Pogostnost neželenih učinkov je razvrščena na naslednji način: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100, < 1/10), občasni
(≥ 1/1000, < 1/100), redki (≥ 1/10.000, < 1/1000) in zelo redki (< 1/10.000), vključno s posameznimi
primeri.
V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.
Spodnja preglednica neželenih učinkov (prvo leto zdravljenja) prikazuje neželene učinke, ki so se pojavili s pogostnostjo > 2 % in z incidenco ≥ 1 % v primerjavi s placebom v kliničnih preskušanjih, ki so potekala 1 ali 2 leti:
| Organski sistem | Neželeni učinki |
| Bolezni živčevja Zelo pogosti: | glavobol |
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnegaprostoraZelo pogosti:Pogosti: | okužba zgornjih dihal okužba spodnjih dihal |
| Bolezni prebavilZelo pogosti:Pogosti: | bolečina/neudobje v trebuhu oljni madeži iz rektuma flatus z izcedkomnujno odvajanje mastno/oljnato blato flatulencatekoče blatooljnato odvajanjepovečana pogostnost odvajanjabolečina/neudobje v rektumumehko blatoinkontinenca pri odvajanju abdominalna distenzija* bolezni zobbolezni dlesni |
| Bolezni sečil Pogosti: | okužba sečil |
| Presnovne in prehranske motnjeZelo pogosti: | hipoglikemija* |
| Infekcijske in parazitske bolezniZelo pogosti: | influenca |
| Splošne težave in spremembe na mestuaplikacijePogosti: | utrujenost |
| Motnje reprodukcije in dojk Pogosti: | neredna menstruacija |
| Psihiatrične motnje Pogosti: | anksioznost |
* le enkratni neželeni učinki, ki so se pojavili s pogostnostjo > 2 % in incidenco ≥ 1 % v primerjavi s
placebom pri bolnikih s preveliko telesno maso, ki imajo sladkorno bolezen tipa II.
V kliničnem preskušanju, ki je potekalo 4 leta, je bil splošen vzorec porazdelitve neželenih učinkov podoben tistemu, ki so ga opazili pri 1 in 2 leti trajajočih študijah. Skupna incidenca neželenih učinkov, povezanih s prebavili, ki so se pojavili v 1. letu, se je v štiriletnem obdobju zmanjševala leto za letom.
Spodnja preglednica prikazuje neželene učinke, zbrane preko spontanega sistema poročanja po
prihodu zdravila na trg, zato njihova pogostnost ni znana:
| Organski sistem | Neželeni učinki |
| Preiskave | Povečanje vrednosti jetrnih transaminaz in alkalne fosfataze.Zmanjšana vrednost protrombina, povečan INR in neuravnovešeno antikoagulacijsko zdravljenje, ki povzroča spremembe hemostatskih parametrov pri bolnikih, ki se zdravijo z antikoagulanti inorlistatom (glejte poglavji 4.5). |
| Bolezni prebavil | krvavitev iz rektuma divertikulitispankreatitis |
| Bolezni kože in podkožja | bulozni izpuščaj |
| Bolezni imunskega sistema | preobčutljivost (npr. pruritus, izpuščaj, urtikarija,angioedem, bronhospazem in anafilaksa) |
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | holelitiazaHepatitis, ki je lahko resen. Poročali so o primerih, ki so se končali s smrtjo ali primerih, ki so zahtevalipresaditev jeter. |
| Bolezni sečil | Oksalatna nefropatija, ki lahko vodi do odpovedi ledvic. |
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
Enkratni odmerki orlistata po 800 mg in večkratni odmerki do 400 mg 3-krat na dan 15 dni niti pri osebah z normalno telesno maso niti pri debelih bolnikih niso imeli pomembnejših neželenih učinkov. Za zdravljenje debelosti so bolniki 6 mesecev prejemali odmerke po 240 mg 3-krat na dan. Pri večini primerov prevelikega odmerjanja orlistata, ki so jih opazili v času trženja zdravila, niso poročali o neželenih učinkih ali pa so bili podobni učinkom pri priporočenem odmerjanju.
Če bolnik zaužije precej prevelik odmerek orlistata, ga je priporočljivo 24 ur opazovati. Izsledki študij pri človeku in živalih kažejo, da morebitni sistemski zaviralni učinki na lipaze, ki jih lahko pripišemo orlistatu, hitro izzvenijo.
Farmakološke lastnosti - XENICAL 120 mg
Farmakoterapevtska skupina: zaviralci apetita s perifernim delovanjem. Oznaka ATC: A08AB01.
Orlistat je močan zaviralec lipaz v prebavilih s specifičnim in dolgotrajnim delovanjem. Njegov terapevtski učinek v želodcu in tankem črevesu temelji na nastanku kovalentne vezi z aktivnim serinskim mestom želodčnih in pankreasnih lipaz. Neaktivni encim tako ne hidrolizira trigliceridov v proste maščobne kisline in monogliceride in tako prepreči njihovo absorpcijo.
V 2-letnih študijah in 4-letni študiji so bolniki skupaj z zdravljenjem s placebom ali orlistatom
prejemali tudi nizkokalorično dieto.
Združeni rezultati petih 2 leti trajajočih študij orlistata in hipokalorične diete so pokazali, da je 37 % bolnikov, ki so jemali orlistat in 19 % bolnikov, ki so jemali placebo, po 12 tednih zdravljenja izgubilo najmanj 5 % svoje izhodiščne telesne mase. Od tega je 49 % bolnikov, ki so jemali orlistat in 40 % bolnikov, ki so jemali placebo, po enem letu zdravljenja izgubilo 10 % ali več izhodiščne telesne mase. Nasprotno pa se je izkazalo, da je od bolnikov, ki jim po 12 tednih zdravljenja ni uspelo izgubiti 5 % izhodiščne telesne mase, po enem letu zdravljenja uspelo izgubiti 10 % ali več izhodiščne telesne mase le 5 % bolnikom, ki so jemali orlistat in 2 % bolnikom, ki so jemali placebo. Skupno je po enoletnem zdravljenju v skupini, ki je jemala 120 mg orlistata, 20 % bolnikov shujšalo za 10 % ali več, medtem ko je bilo v kontrolni skupini takih bolnikov 8 %. Povprečna razlika v zmanjšanju telesne mase skupine z zdravilom v primerjavi s placebom je znašala 3,2 kg.
V kliničnem preskušanju XENDOS, ki je potekalo 4 leta, je 60 % bolnikov, ki so jemali orlistat in 35 % bolnikov, ki so jemali placebo, izgubilo najmanj 5 % izhodiščne telesne mase po 12 tednih zdravljenja. Od teh je 62 % bolnikov, ki so jemali orlistat in 52 % bolnikov, ki so jemali placebo, po
enem letu zdravljenja izgubilo 10 % ali več izhodiščne telesne mase. Nasprotno pa se je izkazalo, da je od bolnikov, ki jim po 12 tednih zdravljenja ni uspelo izgubiti 5 % izhodiščne telesne mase, po enem letu zdravljenja uspelo izgubiti 10 % ali več izhodiščne telesne mase le 5 % bolnikom, ki so jemali orlistat in 4 % bolnikom, ki so jemali placebo. Po enem letu zdravljenja je 41 % bolnikov, ki je jemalo orlistat in 21 % bolnikov, ki je jemalo placebo, izgubilo ≥ 10 % telesne mase s povprečno razliko med skupinama 4,4 kg. Po 4 letih zdravljenja je 21 % bolnikov, ki so se zdravili z orlistatom in 10 % bolnikov, ki so jemali placebo, izgubilo za ≥ 10 % telesne mase, povprečna razlika je znašala 2,7 kg.
V študiji XENDOS je več bolnikov, ki je jemalo orlistat ali placebo izgubilo najmanj 5 % izhodiščne telesne mase po 12 tednih zdravljenja ali 10 % po enem letu kot pa v petih 2-letnih študijah. Razlog za to je razlika, da je pet 2 leti trajajočih študij vključevalo uvajalno obdobje 4 tednov diete in placeba, v katerem so bolniki v povprečju izgubili 2,6 kg pred začetkom zdravljenja.
Podatki 4-letnega kliničnega preskušanja so pokazali, da je izguba telesne mase dosežena z orlistatom med študijo zakasnila razvoj sladkorne bolezni tipa II (skupna incidenca primerov sladkorne bolezni: 3,4 % v skupini, zdravljeni z orlistatom, v primerjavi s 5,4 % v skupini, ki je prejemala placebo).
Velika večina primerov sladkorne bolezni se je pojavila pri podskupini bolnikov, ki je imela pred začetkom zdravljenja moteno toleranco za glukozo. Ta skupina je predstavljala 21 % randomiziranih bolnikov. Ni znano, ali te ugotovitve pomenijo dolgoročno klinično korist.
V štirih enoletnih študijah bolnikov s preveliko telesno maso, ki so imeli z antiadiabetiki neustrezno zdravljeno sladkorno bolezen tipa II, je v skupini, zdravljeni z orlistatom, znašala odzivnost 11,3 % (opredeljena kot zmanjšanje telesne mase za 10 % ali več) v primerjavi s 4,5 % pri placebu. Pri bolnikih, zdravljenih z orlistatom, je povprečna razlika v zmanjšanju telesne mase v primerjavi s placebom znašala 1,83 do 3,06 kg. Povprečna razlika v zmanjšanju HbA1c v primerjavi s placebom pa je znašala 0,18 do 0,55 %. Ni dokazano, da bi bil vpliv na HbA1c neodvisen od zmanjšanja telesne mase.
V multicentrični (ZDA, Kanada), vzporedni, dvojno slepi, s placebom kontrolirani študiji je bilo 539 mladostnikov z debelostjo randomiziranih v skupino, ki je 52 tednov trikrat na dan kot dodatek nizkokalorični dieti in telesni aktivnosti prejemala ali 120 mg orlistata (n = 357) ali placebo (n = 182).
Obe populaciji sta prejemali multivitaminske dodatke. Primarni cilj študije je bila sprememba v indeksu telesne mase (ITM) od začetka do zaključka študije.
Rezultati so bili signifikantno boljši v skupini, ki je prejemala orlistat (razlika v ITM za 0,86 kg/m2 v prid orlistatu). Po 1 letu je 9,5 % bolnikov, zdravljenih z orlistatom, in 3,3 % bolnikov, ki so prejemali placebo, izgubilo ≥ 10 % telesne mase s povprečno razliko 2,6 kg med skupinama. Na razliko je močno vplival rezultat skupine bolnikov z ≥ 5-% izgubo telesne mase po 12 tednih zdravljenja z orlistatom, ki so predstavljali 19 % prvotne populacije. Neželeni učinki so bili v splošnem podobni kot pri odraslih, prišlo pa je do nepojasnjenega povečanja v incidenci zlomov kosti (6 % v skupini, ki je prejemala orlistat, in 2,8 % v skupini, ki je prejemala placebo).
Absorpcija
Študije, v katerih so sodelovale osebe z normalno in preveliko telesno maso, so pokazale, da se absorbira le minimalna količina orlistata. Osem ur po peroralnem vnosu je bila koncentracija nespremenjenega orlistata v plazmi nemerljiva (< 5 ng/ml).
Po vnašanju terapevtskih odmerkov je bilo pojavljanje nespremenjenega orlistata v plazmi sporadično, njegove koncentracije pa skrajno nizke (< 10 ng/ml ali 0,02 µmol). Do kopičenja ni prihajalo, kar se ujema s podatki o neznatni absorpciji.
Porazdelitev
Porazdelitvenega volumna ni mogoče določiti, ker se absorbira le neznatna količina zdravila, in ker nima opredeljene sistemske farmakokinetike. In vitro se več kot 99 % orlistata veže na beljakovine v plazmi (pretežno na lipoproteine in albumin). Nekaj orlistata prehaja v eritrocite.
Presnova
Študije na živalih kažejo, da se orlistat presnavlja pretežno v steni prebavil. Izsledki študije, v kateri so sodelovali bolniki s preveliko telesno maso, so pokazali, da v majhnem deležu sistemsko absorbirane količine zdravila dva poglavitna presnovka M1 (hidrolizirani 4-členski laktonski obroč) in M3 (M1 z N-formillevcinskim ostankom) zasedata približno 42 % skupne koncentracije v plazmi..
M1 in M3 imata odprt betalaktonski obroč in skrajno šibak zaviralni učinek na lipazo (1000- oziroma 2500-krat šibkejši od orlistata). Zaradi šibkega zaviralnega učinka in majhne koncentracije v plazmi po vnosu terapevtskih odmerkov (povprečno 26 ng/ml oziroma 108 ng/ml) veljata oba presnovka za farmakološko nepomembna.
Izločanje
Študije, v katerih so sodelovale osebe z normalno in preveliko telesno maso, so pokazale, da se neabsorbirano zdravilo izloča pretežno z blatom. Približno 97 % vnesenega odmerka se izloči z blatom, od tega 83 % kot nespremenjen orlistat.
Skupna količina presnovkov orlistata, ki se izloči skozi ledvice, znaša manj kot 2 % vnesenega odmerka. Zdravilo se (z blatom in sečem) v celoti izloči iz telesa v 3 do 5 dneh. Kaže, da je izločanje orlistata pri prostovoljcih z normalno telesno maso in pri tistih s preveliko, podobno. Orlistat, M1 in M3 se izločajo z žolčem.
