Cefazolin je antibiotik, indiciran za zdravljenje naslednjih okužb pri odraslih in otrocih, starejših od 1 meseca (glejte poglavje 4.2 in 4.4), ki jih povzročajo na cefazolin občutljive bakterije (glejte poglavje 5.1):

• okužbe kože in mehkih tkiv

• okužbe kosti in sklepov

• profilaksa v perioperativnem obdobju

Uporaba cefazolina naj bo omejena na primere, kjer je potrebno parenteralno zdravljenje. Upoštevati je treba uradne smernice za ustrezno rabo protibakterijskih zdravil.

Odmerjanje je odvisno od občutljivosti povzročitelja (glejte poglavje 5.1) in resnosti bolezni. Odmerjanje

Odrasli bolniki z normalnim delovanjem ledvic

Okužbe, povzročene z visoko občutljivimi mikroorganizmi

Običajni odmerek za odrasle je 1 do 2 g na dan v dveh ali treh enakih odmerkih (en odmerek vsakih 8 ali 12 ur).

Okužbe, povzročene z manj občutljivimi mikroorganizmi

Običajni odmerek je 3 do 4 g na dan v treh ali štirih enakih odmerkih (en odmerek vsakih 6 ali 8 ur).

Pri hudih okužbah se lahko dajo odmerki do 6 g na dan v treh ali štirih enakih odmerkih (en odmerek vsakih 6 ali 8 ur).

Profilaksa v perioperativnem obdobju

Za preprečevanje pooperativnih okužb pri posegih, kjer je prišlo do kontaminacije ali obstaja možnost kontaminacije, priporočeni odmerki znašajo:

1. 1 g do 2 g intravensko 30 minut do 1 uro pred pričetkom posega.

2. pri daljših posegih 500 mg do 1 g intravensko med operacijo (dajanje različno glede na trajanje operativnega posega)

3. 500 mg do 1 g intravensko vsakih 6 do 8 ur v 24 urah po posegu.

Pomembno je, da (1) je odmerek pred posegom dan bolniku tik pred (30 minut do 1 uro) pričetkom posega, tako, da so v serumu in tkivih prisotne ustrezne ravni antibiotika v trenutku prvega kirurškega reza; in da (2) je cefazolin po potrebi mogoče dati bolniku v ustreznih intervalih med posegom, ki omogočajo zadostne ravni antibiotika v predvidenih trenutkih največje izpostavljenosti infektivnim organizmom. Priporočeni interval za ponovno odmerjanje je 4 ure (od prvega odmerka pred posegom dalje). Profilaktično dajanje cefazolina se običajno ukine v 24 urah po posegu. Pri operacijah na srcu se profilaktično dajanje cefazolina lahko nadaljuje 48 ur po končanem posegu, odvisno do klinične situacije.

Odrasli bolniki z zmanjšanim delovanjem ledvic

Potreben je ustrezen začetni odmerek. Nadaljne odmerke je treba prilagoditi glede na stopnjo ledvične okvare, resnost okužbe in občutljivost povzročitelja.

Vzdrževalno zdravljenje s cefazolinom pri bolnikih z zmanjšanim delovanjem ledvic

* Dnevni odmerek pri odraslem bolniku z normalnim delovanjem ledvic

Pri bolnikih na hemodializi je odmerna shema odvisna od pogojev dialize. Glejte tudi poglavje 4.4.

Pediatrična populacija

Okužbe, povzročene z visoko občutljivimi mikroorganizmi

Priporočljiv je odmerek 25 do 50 mg / kg telesne mase na dan, razdeljen na dva do štiri enake odmerke (en odmerek vsakih 6, 8 ali 12 ur).

Okužbe, povzročene z manj občutljivimi mikroorganizmi

Priporočljiv je odmerek do 100 mg / kg telesne mase na dan, razdeljen na tri do štiri enake odmerke (en odmerek vsakih 6 ali 8 ur).

Nedonošenčki in dojenčki, mlajši od 1 meseca

Ker varnosti uporabe pri nedonošenčkih in dojenčkih, mlajših od 1 meseca, niso določili, uporabe cefazolina pri teh bolnikih ne priporočamo. Glejte tudi poglavje 4.4.

Smernice za odmerjanje pri otrocih

P ediatrični bolniki z zmanjšanim delovanjem ledvic

Potreben je ustrezen začetni odmerek. Nadaljne odmerke je treba prilagoditi glede na stopnjo ledvične okvare, resnost okužbe in občutljivost povzročitelja.

Pri otrocih z blago okvaro (kreatininski očistek 70-40 ml / min) zadošča 60 % običajnega dnevnega odmerka, razdeljenega na odmerke na 12 ur.

Pri otrocih z zmerno okvaro (kreatininski očistek 40-20 ml / min) zadošča 25% običajnega dnevnega odmerka, razdeljenega na odmerke na 12 ur.

Pri otrocih s hudo okvaro (kreatininski očistek 20-5 ml / min) zadošča 10% običajnega dnevnega odmerka, danega na 24 ur.

Vse te smernice so veljavne po ustreznem začetnem odmerku. Glejte tudi poglavje 4.4.

Starejši bolniki

Pri bolnikih z normalnim delovanjem ledvic prilagajanje odmerjanja ni potrebno.

Trajanje zdravljenja:

Odvisno od poteka bolezni. Način uporabe

Zdravilo Cefazolin Hospira 1g prašek za raztopino za injiciranje/infundiranje lahko dajemo v obliki globoke intramuskularne (i.m.) injekcije, počasne intravenske (i.v.) injekcije ali počasne intravenske infuzije.

Zdravilo Cefazolin Hospira 2 g prašek za raztopino za injiciranje/infundiranje lahko dajemo v obliki počasne intravenske (i.v.) injekcije ali počasne intravenske infuzije.

Za navodila glede rekonstitucije zdravila pred uporabo glejte poglavje 6.6.

Preobčutljivost na cefazolin ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1. Huda preobčutljivost (npr. anafilaktična reakcija) na kateri koli drugi tip betalaktamskih antibiotikov (peniciline, monobaktame in karbapeneme).

Preobčutljivost

Pred uvedbo zdravljenja je treba preveriti, da bolnik ni imel nobenih predhodnih preobčutljivostnih reakcij na cefalosporine, peniciline ali druga zdravila.

Pri bolnikih z nagnjenji k alergijam je treba cefazolin uporabljati previdno. Dokumentirana je bila navzkrižna preobčutljivost med penicilini in cefalosporini.

Kot pri drugih betalaktamskih antibiotikih so poročali o resnih in občasno tudi smrtnih preobčutljivostnih reakcijah. V primeru hudih preobčutljivostnih reakcij je treba zdravljenje s cefazolinom takoj prekiniti in uvesti ustrezne ukrepe nujne medicinske pomoči.

Pred pričetkom zdravljenja je treba ugotoviti, če ima bolnik v anamnezi hudo preobčutljivostno reakcijo na cefazolin, druge cefalosporine ali kateri koli drugi tip betalaktamskih antibiotikov. Če se cefazolin daje bolniku, ki ima v anamnezi preobčutljivostno reakcijo na druge betalaktamske antibiotike (ki pa ni bila razvrščena kot resna), je potrebna previdnost.

Z uporabo antibitikov povezan psevdomembranski kolitis

V primeru hude dolgotrajne driske je treba pomisliti na možnost z uporabo antibiotikov povezanega psevdomembranskega kolitisa. To stanje je lahko ogrožujoče, zato je treba zdravljenje s cefazolinom takoj prekiniti in uvesti ustrezno zdravljenje. Zdravila, ki zavirajo peristaltiko, so kontraindicirana. Glejte tudi poglavje 4.8 Neželeni učinki.

Zmanjšano delovanje ledvic

Pri bolnikih z zmanjšanim delovanjem ledvic je treba odmerek in/ali odmerni interval prilagoditi glede na resnost okvare delovanja ledvic (glejte poglavje 4.2). Čeprav cefazolin redko povzroča okvare delovanja ledvic, je priporočljivo preveriti delovanje ledvic, zlasti pri hudo bolnih bolnikih, ki prejmejo najvišje možne odmerke in pri bolnikih, ki istočasno dobivajo druga potencialno nefrotoksična zdravila kot so aminoglikozidi ali močni diuretiki (npr. furosemid).

Intratekalna uporaba

Zdravilo ni za intratekalno uporabo. Po intratekalnem dajanju cefazolina so poročali o hudi zastrupitvi centralnega živčnega sistema (vključno s konvulzijami).

Bakterijska rezistenca in superinfekcije

Dolgotrajno zdravljenje s cefazolinom lahko vodi v razvoj bakterij, odpornih na cefazolin. Pri bolnikih je treba skrbno spremljati možen pojav superinfekcij. Če pride do njih, je treba ustrezno ukrepati.

Motnje strjevanja krvi

V izrednih primerih se med zdravljenjem s cefazolinom lahko pojavijo motnje strjevanja krvi. Faktorji tveganja bi bili pomanjkanje vitamin K pri bolniku ali vpliv na druge koagulacijske mehanizme (parenteralna prehrana, neustrezna prehrana, odpoved jeter ali ledvic, trombocitopenija). Strjevanje krvi je lahko moteno tudi v primerih pridruženih bolezni (npr. hemofilije, gastričnega ali duodenalnega ulkusa), ki lahko povzročijo ali stopnjujejo krvavitev. Pri teh bolnikih je zato potrebno spremljati njihov protrombinski čas. Ob pomembnem znižanju je treba bolniku predpisati dodatek vitamina K (10 mg/teden).

Pediatrična populacija

Nedonošenčki in dojenčki, mlajši od 1 meseca

Cefazolin se pri nedonošenčkih in dojenčkih, mlajših od 1 meseca ne sme uporabiti, ker trenutno ni na voljo dovolj podatkov za uporabo v tej starostni skupini.

Ena 1g viala vsebuje približno 2,2 mmol (50,6 mg) natrija. Ena 2g viala vsebuje približno 4,4 mmol (101,2 mg) natrija.

To morajo upoštevati bolniki, ki so na dieti z nadzorovanim vnosom natrija.

Raztopin v 0,5 % raztopini lidokainijevega klorida se ne sme uporabiti intravensko.

Antibiotiki

Pri antibiotikih z bakteriostatičnim delovanjem (npr. tetraciklinih, sulfonamidih, eritromicinu, kloramfenikolu) so in vitro zaznali možno antagonistično delovanje, kar je treba upoštevati ob sočasni uporabi teh antibiotikov s cefazolinom.

Probenecid

Sočasna uporaba probenecida zmanjša ledvični očistek cefazolina.

Vitamin K1

Nekateri cefalosporini, npr. cefamandol, cefazolin in cefotetan, se lahko vpletejo v presnovo vitamina K1, zlasti v primerih pomanjkanja vitamin K1. V takšnih primerih je morda potrebno dodajanje vitamina K1.

Antikoagulanti

Cefalosporini lahko v zelo redkih primerih povzročajo motnje strjevanja krvi (glejte poglavje 4.4). Ob sočasni uporabi antikoagulantov (npr. varfarina ali heparina) v visokih odmerkih je treba spremljati koagulacijske parametre. V številnih primerih so pri bolnikih, ki so prejemali antibiotike, poročali o okrepljenem delovanju peroralnih antikoagulantov. Zdi se, da so dejavniki tveganja okužba ali prisotnost vnetja, bolnikova starost in splošno zdravstveno stanje. V takšnih okoliščinah je pri pojavu motenj INR težko razlikovati med vlogo, ki jo ima pri tem infekcijsko obolenje oziroma njegovo zdravljenje. Vendar pa so pri tem določene skupine antibiotikov vpletene pogosteje, še zlasti velja to za fluorokinolone, makrolide, cikline, kotrimoksazol in določene cefalosporine.

Nefrotoksična zdravila

Povečane nefrotoksičnosti antibiotikov (npr. aminoglikozidov, kolistina, polimiksina B), jodiranih kontrastnih sredstev, organskih spojin s platino, visokih odmerkov metotreksata, nekaterih protivirusnih zdravil (npr. ciklovirjev, foskarneta), pentamidina, ciklosporina, takrolimusa in diuretikov (npr. furosemida) ni mogoče izključiti. Ob sočasnem dajanju s cefazolinom je treba delovanje ledvic skrbno spremljati.

Laboratorijske preiskave

Merjenje koncentracij glukoze v urinu s pomočjo laboratorijskih preiskav na osnovi Benediktove raztopine ali Fehlingove raztopine lahko pri bolnikih, ki prejemajo cefazolin, daje lažno pozitivne razultate. Cefazolin nima vpliva na encimska merjenja prisotnosti glukoze v urinu.

Tudi direktni in indirektni Coombsov test lahko daje lažno pozitivne rezultate, npr. pri novorojenčkih, katerih matere so prejemale cefalosporine.

Peroralni kontraceptivi

Cefazolin morda lahko vpliva na učinkovitost hormonskih kontraceptivov. Zato je treba med zdravljenjem s cefazolinom ženskam priporočiti, naj poleg peroralne hormonske kontracepcije uporabljajo dodatna zaščitna sredstva.

Plodnost

Študije na živalih niso pokazale vpliva na plodnost. Nosečnost

Študije na živalih ne kažejo na posredne ali neposredne škodljive vplive na sposobnost razmnoževanja.

Zaradi pomanjkanja ustreznih izkušenj in dejstva, da cefazolin v nosečnosti prehaja posteljico, se zdravilo Cefazolin Hospira med nosečnostjo lahko daje samo po skrbni oceni razmerja med tveganjem in koristnostjo zdravljenja, še zlasti v prvem trimestru nosečnosti. Če ni izredno nujno, se je uporabi cefazolina v

nosečnosti bolje izogniti. Dojenje

Cefazolin prehaja v materino mleko v zelo nizkih koncentracijah, zato pri terapevtskih odmerkih ne pričakujemo nikakršnih učinkov na dojenega otroka. Če se v času dojenja pri otroku pojavi driska ali okužba s kandido, naj mati preneha dojiti oziroma je treba ukiniti cefazolin.

Zdravilo Cefazolin Hospira nima vpliva na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji.

Pojavijo pa se lahko neželeni učinki (glejte poglavje 4.8), ki lahko vplivajo na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji.

Znotraj posamezne razvrstitve pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

Pogostnost neželenih učinkov je razvrščena kot zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000, < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000).

Če se med ali po zdravljenju s cefazolinom pojavi huda in trdovratna driska, se je treba posvetovati z zdravnikom, ker je driska lahko simptom resnega stanja (psevdomembranskega kolitisa), ki zahteva takojšnje zdravljenje. Bolnika je treba opozoriti, naj za samozdravljenje ne uporablja zdravil, ki bi lahko zavrla peristaltiko (glejte poglavje 4.4).

Podaljšana uporaba cefalosporinov lahko vodi v razrast na cefazolin odpornih bakterij, zlasti rodov Enterobacter, Citrobacter, Pseudomonas, Enterococcus in Candida. To lahko vodi v superinfekcije ali potencialno kolonizacijo z odpornimi mikroorganizmi ali kvasovkami (glejte poglavje 4.4).

Klinične študije

Prehodno zvišanje SGOT, SGPT, sečnine v krvi in alkalne fosfataze brez kliničnih dokazov poškodbe jeter ali ledvic.

Študije na živalih so pokazale, da ob uporabi cefazolina obstaja možnost škodljivega delovanja na ledvice. Čeprav učinek ni bil dokazan na ljudeh, je treba to možnost vseeno upoštevati zlasti pri bolnikih, ki prejemajo visoke odmerke skozi daljši čas. V redkih primerih so poročali o intersticijskem nefritisu in nedefiniranih nefropatijah. Prizadeti bolniki so bili hudo bolni in so sočasno prejemali več zdravil. Vpliv cefazolina na razvoj intersticijskega nefritisa in drugih nefropatij ni bil ugotovljen.

V redkih primerih so poročali o naslednjem:

znižanih vrednostih hemoglobina in/ali hematokrita, anemiji, agranulocitozi, aplastični anemiji, pancitopeniji in hemolitični anemiji.

Ob uporabi določenih cefalosporinov so poročali o naslednjih primerih:

nočnih morah, vertigu, hiperaktivnosti, nervozi ali anksioznosti, nespečnosti, zaspanosti, šibkosti, vročinskih valovih, motnjah barvnega vida, zmedenosti in epileptogeni aktivnosti.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Univerzitetni klinični center Ljubljana, Interna klinika Center za zastrupitve

Zaloška cesta 2

SI-1000 Ljubljana

Faks: + 386 (0)1 434 76 46

e-pošta: farmakovigilanca@kclj.si

Simptomi prevelikega odmerjanja:

V primeru prevelikega odmerjanja lahko pride do bolečin, vnetja in flebitisa na mestu injiciranja. Parenteralno odmerjanje velikih odmerkov cefalosporinov lahko povzroči vrtoglavico, parestezije in glavobole. Prevelik odmerek cefalosporinov lahko izzove konvulzije, zlasti pri bolnikih z obolenjem ledvic.

Previsok odmerek je lahko povezan z nenormalnimi izvidi naslednjih laboratorijskih testov: zvišan kreatinin, sečnina (BUN), jetrni encimi in bilirubin, pozitiven Coombsov test, trombocitemija in trombocitopenija, eozinofilija, levkopenija in podaljšanje protrombinskega časa.

Zdravljenje previsokega odmerjanja

V primeru konvulzij je treba takoj prenehati z dajanjem zdravila. Uvedba antiepileptičnih zdravil je lahko primeren ukrep. Podrobno je treba nadzorovati vitalne telesne funkcije in parametre. V hudih primerih prevelikega odmerjanja, ko se bolnik ne odziva na druge vrste zdravljenja, bi lahko prišla v poštev hemodializa, kombinirana s hemoperfuzijo, čeprav to ni dokazano.