Eloxatin 5 mg/ml prašek za raztopino za infundiranje

Oksaliplatin v kombinaciji s 5 fluorouracilom (5 FU) in folinsko kislino (FA) je indiciran za:

• adjuvantno zdravljenje stadija III (Duke's C) raka kolona po popolni resekciji primarnega tumorja;

• zdravljenje metastatskega kolorektalnega raka.

Raztopine citotoksičnih zdravil za injiciranje mora pripravljati usposobljeno specialistično osebje, ki pozna uporabljena zdravila, in v pogojih, ki zagotavljajo integriteto zdravila, zaščito okolja, predvsem pa zaščito osebja, ki rokuje s temi zdravili (v skladu z bolnišničnimi predpisi). Za to je potreben prostor, rezerviran v ta namen. V tem prostoru je prepovedano kaditi, jesti ali piti (glejte poglavje 6.6).

Odmerjanje

SAMO ZA ODRASLE

Priporočeni odmerek oksaliplatina za adjuvantno zdravljenje je 85 mg/m² intravensko, s ponavljanjem na 2 tedna, 12 ciklov (6 mesecev).

Priporočeni odmerek oksaliplatina za zdravljenje metastatskega kolorektalnega raka je 85 mg/m² intravensko, s ponavljanjem na 2 tedna, vse do napredovanja bolezni oziroma do toksičnosti, ki ni več sprejemljiva.

Odmerjanje je treba prilagoditi bolnikovemu prenašanju (glejte poglavje 4.4).

Oksaliplatin je treba vedno aplicirati pred fluoropirimidini, to je 5 fluorouracilom (5 FU).

Oksaliplatin je treba uporabiti v 2- do 6-urni intravenski infuziji v 250 do 500 ml 5 % (50 mg/ml) raztopine glukoze, tako da je dobljena koncentracija med 0,2 mg/ml in 0,7 mg/ml; 0,7 mg/ml je najvišja koncentracija v klinični praksi za 85 mg/m² odmerek oksaliplatina.

Oksaliplatin se v glavnem uporablja v kombinaciji s terapevtskimi shemami, ki temeljijo na stalni infuziji 5 fluorouracila (5 FU). Pri shemi zdravljenja na dva tedna se uporablja sheme s

5 fluorouracilom (5 FU) v bolusu in stalni infuziji. Posebne populacije

• Okvara ledvic:

  Oksaliplatin se ne sme uporabljati pri bolnikih s hudo okvaro ledvic (glejte poglavji 4.3 in 5.2).

  Pri bolnikih z blago do zmerno okvaro ledvic je priporočeni odmerek oksaliplatina 85 mg/m² (glejte poglavji 4.4 in 5.2).

• Jetrna okvara:

  V študiji faze I, v katero so bili vključeni bolniki z različnimi stopnjami jetrne okvare, je bila pogostost in resnost bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov povezana s progresivno boleznijo in poslabšanimi testi jetrne funkcije ob izhodišču.

  Med kliničnim razvojem pri bolnikih z nenormalnimi testi jetrnega delovanja odmerkov niso posebaj prilagajali.

• Starejši bolniki:

  Med uporabo oksaliplatina v monoterapiji ali v kombinaciji s 5 fluorouracilom (5 FU) pri bolnikih, starejših od 65 let, niso opažali povečanja hudih toksičnih učinkov. Zato posebna prilagoditev odmerka pri starejših bolnikih ni potrebna.

• Pediatrični bolniki:

Ustreznih indikacij za uporabo oksaliplatina pri otrocih ni. Učinkovitosti oksaliplatina v monoterapiji pri pediatrični populaciji s solidnimi tumorji niso dokazali (glejte poglavje 5.1).

Način uporabe

Oksaliplatin se daje v obliki intravenske infuzije. Uporaba oksaliplatina ne zahteva hiperhidracije.

Oksaliplatin je treba razredčiti v 250 do 500 ml 5 % (50 mg/ml) raztopine glukoze, tako da dobljena koncentracija ni manjša od 0,2 mg/ml. Infundirati ga je treba po centralni venski liniji ali v periferno veno v teku 2 do 6 ur. Oksaliplatin je vedno treba infundirati pred aplikacijo 5 fluorouracila (5 FU).

V primeru ekstravazacije je treba aplikacijo nemudoma prekiniti. Navodila za uporabo

Oksaliplatin je treba pred uporabo raztopiti in dodatno razredčiti. Za pripravo in poznejše razredčenje liofiliziranega zdravila smemo uporabiti le 5 % (50 mg/ml) raztopino glukoze (glejte poglavje 6.6).

Oksaliplatin je kontraindiciran pri bolnikih/bolnicah:

• z znano preobčutljivostjo na zdravilno učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1;

• ki dojijo;

• ki imajo pred začetkom prvega ciklusa mielosupresijo (izhodiščno število nevtrofilcev

  < 2x10⁹ /l in/ali trombocitov < 100x10⁹ /l);

• ki imajo pred prvim ciklusom periferno senzorično nevropatijo s funkcijsko okvaro;

• s hudo okvarjenim delovanjem ledvic (očistek kreatinina < 30 ml/min) (glejte poglavje 5.2).

Okvara ledvic

Bolnike z blago do zmerno okvaro ledvic je treba natančno nadzorovati glede neželenih učinkov in odmerek prilagoditi glede na toksičnost (glejte poglavje 5.2).

Preobčutljivostne reakcije

Posebno je treba nadzorovati bolnike z anamnezo alergijskih manifestacij na druga zdravila, ki vsebujejo platino. V primeru anafilaktoidne manifestacije je treba infuzijo nemudoma prekiniti in začeti z ustrezno simptomatsko terapijo. Ponovna uporaba oksaliplatina je pri teh bolnikih kontraindicirana. Poročali so o navzkrižnih reakcijah, včasih s smrtnim izidom, z vsemi spojinami platine.

V primeru ekstravazacije oksaliplatina je treba infuzijo nemudoma prekiniti in uvesti običajno lokalno simptomatsko terapijo.

Nevrološki simptomi

Natančno je treba nadzirati nevrološke toksične učinke oksaliplatina, zlasti če ga uporabljamo sočasno z drugimi specifičnimi nevrotoksičnimi zdravili. Pred vsako aplikacijo, in občasno pozneje, je treba opraviti nevrološki pregled.

Bolnikom, ki se jim med 2-urnim infundiranjem ali v urah po njem pojavi akutna laringofaringealna disestezija (glejte poglavje 4.8), je naslednjič treba oksaliplatin infundirati 6 ur.

Periferna nevropatija

Če se pojavijo nevrološki simptomi (parestezije, disestezija), je treba upoštevati naslednja priporočila za prilagoditev odmerjanja oksaliplatina glede na trajanje in izrazitost teh simptomov:

• če simptomi trajajo več kot sedem dni in so moteči, je treba naslednji odmerek oksaliplatina zmanjšati s 85 na 65 mg/m² (zdravljenje metastatskega raka) ali 75 mg/m² (adjuvantno zdravljenje);

• če parestezije brez funkcijske okvare trajajo do naslednjega ciklusa, je treba naslednji odmerek oksaliplatina zmanjšati s 85 na 65 mg/m² (zdravljenje metastatskega raka) ali 75 mg/m² (adjuvantno zdravljenje);

• če parestezije s funkcijsko okvaro trajajo do naslednjega ciklusa, je treba zdravljenje z oksaliplatinom prekiniti;

• če se ti simptomi po prekinitvi zdravljenja z oksaliplatinom izboljšajo, pride v poštev ponovna uvedba terapije.

Bolniki morajo biti seznanjeni s tem, da se po koncu zdravljenja lahko pojavijo trdovratni simptomi periferne senzorične nevropatije. Lokalizirane zmerne parestezije ali parestezije, ki lahko ovirajo pri izvajanju finih gibov, lahko trajajo tudi do 3 leta po prekinitvi adjuvantnega zdravljenja.

Sindrom reverzibilne posteriorne levkoencefalopatije (RPLS)

Poročali so o primerih sindroma reverzibilne posteriorne levkoencefalopatije (RPLS – Reversible Posterior Leukoencephalopathy Syndrome, znanem tudi kot PRES – Posterior Reversible Encephalopathy Syndrome, sindrom posteriorne reverzibilne encefalopatije) pri bolnikih, ki so prejemali oksaliplatin v kombinaciji pri kemoterapiji. RPLS je redko, reverzibilno, hitro napredujoče

nevrološko stanje, ki lahko vključuje napade, hipertenzijo, glavobol, zmedenost, slepoto in druge očesne in nevrološke motnje (glejte poglavje 4.8). Diagnoza RPLS se določa na osnovi potrditve možganske slike, po možnosti MRI (Magnetic Resonance Imaging – slikanje z magnetno resonanco).

Navzea, bruhanje, diareja, dehidracija in hematološke spremembe

Gastrointestinalna toksičnost, ki se kaže kot navzeja in bruhanje, zahteva profilaktično in/ali terapevtsko uporabo antiemetikov (glejte poglavje 4.8).

Huda driska ali bruhanje lahko povzročita dehidracijo, paralitični ileus, zaporo črevesa, hipokaliemijo, metabolično acidozo in okvaro ledvic, zlasti če oksaliplatin uporabljamo skupaj s 5 fluorouracilom

(5 FU).

Če se pojavijo hematološki toksični učinki (nevtrofilci < 1,5 x 10⁹ /l ali trombociti < 50 x 10⁹ /l), je treba naslednji ciklus terapije odložiti, dokler se hematološke vrednosti ne vrnejo na sprejemljivo raven. Pred začetkom zdravljenja in pred vsakim naslednjim ciklusom je treba narediti celotno krvno sliko, vključno z diferencialno belo krvno sliko. Mielosupresivni učinki so lahko aditivni učinkom sočasne kemoterapije. Bolniki s hudo in dolgotrajno mielosupresijo imajo veliko tveganje za infekcijske zaplete. Pri bolnikih, zdravljenih z oksaliplatinom, so bili zabeleženi sepsa, nevtropenična sepsa in septični šok, tudi s smrtnim izidom (glejte poglavje 4.8). Če se pojavi kateri od teh učinkov, je potrebno uporabo oksaliplatina prekiniti.

Bolnike je treba ustrezno seznaniti s tveganjem za drisko, bruhanje, mukozitis, stomatitis in nevtropenijo po uporabi oksaliplatina/5 fluorouracila (5 FU), tako da se za ustrezno obvladovanje teh težav lahko urgentno obrnejo na lečečega zdravnika.

Če se pojavi mukozitis ali stomatitis (z nevtropenijo ali brez nje), je treba naslednje zdravljenje odložiti, dokler se mukozitis/stomatitis ne zmanjša na 1. stopnjo ali manj in/ali dokler ni število nevtrofilcev ≥ 1,5 x 10⁹ /l.

Kadar uporabljamo oksaliplatin skupaj s 5 fluorouracilom (5 FU) (s folinsko kislino (FA) ali brez nje) je treba upoštevati običajne prilagoditve odmerka za toksične učinke, povezane s 5 fluorouracilom

(5 FU).

Če se pojavijo driska 4. stopnje, nevtropenija 3.–4. stopnje (število nevtrofilcev < 1,0 x 10⁹ /l) ali trombocitopenija 3.–4. stopnje (število trombocitov < 50 x 10⁹ /l), je treba – poleg morebitnih zmanjšanj odmerka 5 fluorouracila (5 FU) – odmerek oksaliplatina zmanjšati s 85 na 65 mg/m² (zdravljenje metastatskega raka) ali 75 mg/m² (adjuvantno zdravljenje).

Pljuča

V primeru nepojasnjenih dihalnih simptomov, npr. neproduktivnega kašlja, dispneje, krepitacij ali rentgensko vidnih pljučnih infiltratov, je treba dajanje oksaliplatina prekiniti, dokler dodatne pljučne preiskave ne izključijo intersticijske bolezni pljuč ali pljučne fibroze (glejte poglavje 4.8).

Bolezni krvi

Hemolitično-uremični sindrom (HUS) je smrtno nevaren neželen učinek (pogostnost ni znana). Uporabo oksaliplatina je treba prekiniti pri prvih znakih ali kakršnih koli indicih mikroangiopatske hemolitične anemije, npr. hitrem zniževanju koncentracije hemoglobina ob sočasni trombocitopeniji, zvišanju bilirubina v serumu, kreatinina v serumu, dušik sečnine v krvi ali LDH. Odpoved ledvic je lahko po prekinitvi zdravljenja ireverzibilna in potrebna utegne biti dializa.

Jetra

V primeru nenormalnih rezultatov testa jetrne funkcije ali portalne hipertenzije, ki ni očitna posledica jetrnih metastaz, je treba upoštevati možnost, da so jetrne vaskularne motnje v zelo redkih primerih posledica jemanja zdravila.

Nosečnost

Za uporabo pri nosečnicah glejte poglavje 4.6.

Plodnost

V predkliničnih študijah so opazili genotoksične učinke oksaliplatina. Zato je priporočljivo, da moški, ki se zdravijo z oksaliplatinom, ne zaplodijo otroka med zdravljenjem in v obdobju šestih mesecev po koncu zdravljenja ter da pred začetkom zdravljenja poiščejo nasvet glede ohranitve sperme, saj oksaliplatin lahko povzroči neplodnost, ki bi lahko bila ireverzibilna.

Ženske med zdravljenjem z oksaliplatinom ne smejo zanositi in morajo uporabljati učinkovito metodo kontracepcije (glejte poglavje 4.6).

Pri bolnikih, ki so tik pred aplikacijo 5 fluorouracila (5 FU) dobili en sam odmerek oksaliplatina 85 mg/m², se raven izpostavljenosti 5 fluorouracilu (5 FU) ni spremenila.

V in vitro razmerah naslednja zdravila niso pomembno izpodrinila vezave oksaliplatina na beljakovine v plazmi: eritromicin, salicilati, granisetron, paklitaksel in natrijev valproat.

Nosečnost

Doslej ni informacij o varnosti uporabe pri nosečnicah. V študijah na živalih so ugotovili toksičen vpliv na sposobnost razmnoževanja. Uporaba oksaliplatina med nosečnostjo in pri ženskah v rodni dobi, ki ne uporabljajo učinkovite kontracepcije, zato ni priporočljiva. Uporaba oksaliplatina pride v poštev le, če je bolnica ustrezno seznanjena s tveganjem, ki ga zdravilo pomeni za plod, in z bolničinim soglasjem. Ženske morajo med zdravljenjem in 4 mesece po koncu zdravljenjauporabljati učinkovito kontracepcijo.

Dojenje

Izločanje v materinem mleku ni raziskano. Med zdravljenjem z oksaliplatinom je dojenje kontraindicirano.

Plodnost

Oksaliplatin lahko škodljivo vpliva na plodnost oz. povzroči neplodnost (glejte poglavje 4.4).

Zaradi možnih genotoksičnih učinkov oksaliplatina je treba ustrezno kontracepcijsko zaščito uporabljati med zdravljenjem in še 4 mesece po zdravljenju (ženske) oz. 6 mesecev po zdravljenju (moški).

Študij o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji niso izvedli. Vendar pa zdravljenje z oksaliplatinom poveča tveganje za omotico, navzejo in bruhanje ter druge nevrološke simptome, ki vplivajo na hojo in ravnotežje in imajo lahko manjši ali zmeren učinek na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji.

Nepravilnosti pri vidu, še posebej prehodna izguba vida (reverzibilna po prekinitvi terapije), lahko vplivajo na bolnikovo sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Zato je potrebno bolnike opozoriti na možnost vpliva teh dogodkov na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji.

Povzetek varnostnega profila

Najpogostejši neželeni učinki oksaliplatina v kombinaciji s 5 fluorouracilom (5 FU)/folinsko kislino (FA) so bili prebavni (driska, navzeja, bruhanje in mukozitis), hematološki (nevtropenija, trombocitopenija) in nevrološki (akutna in od kumulativnega odmerka odvisna periferna senzorična nevropatija).

V celoti so bili ti učinki pogostejši in hujši med uporabo kombinacije oksaliplatina in 5 fluorouracila (5 FU)/folinske kisline (FA) kot med uporabo 5 fluorouracila (5 FU)/folinske kisline (FA).

Tabelarični seznam neželenih učinkov

Pogostnosti neželenih učinkov, navedene v spodnji tabeli, izvirajo iz kliničnih preskušanj zdravljenja metastatskega raka in adjuvantnega zdravljenja (v roko oksaliplatin + 5 fluorouracil (5 FU)/folinska kislina (FA) je bilo vključenih 416 oziroma 1108 bolnikov) in iz post-marketinškega obdobja.

Pogostnosti v tabeli so opredeljene po naslednji konvenciji: zelo pogosti (≥ 1/10),

pogosti (≥ 1/100, < 1/10), občasni (≥ 1/1000, < 1/100), redki (≥ 1/10000, < 1/1000), zelo redki (< 1/10000),

neznani (ne morejo biti ocenjeni na osnovi razpoložljivih podatkov). Dodatne podrobnosti so navedene za tabelo.

• rinitis

• okužba zgornjega respiratornega trakta

• anemija

• nevtropenija

• trombocitopenija

• levkopenija

• limfopenija

• imunoalergijska trombocitopenija

• hemolitična anemija

• anoreksija

• hiperglikemija

• hipokaliemija

• periferna senzorična nevropatija

• senzorične motnje

• disgevzija

• glavobol

• omotica

• motorični nevritis

• meningizem

• disartrija

• sindrom reverzibilne posteriorne levkoencefalopatije (RPLS ali PRES)(glejte

• konjunktivitis

• motnje vida

• prehodno zmanjšanje ostrine vida

• motnje vidnega polja

• optični nevritis

• prehodna izguba vida, reverzibilna po prekinitvi terapije

• krvavitev

• zardevanje

• globoka venska tromboza

• dispneja

• kašelj

• epistaksa

• kolcanje

• pljučna embolija

• intersticijska pljučna bolezen, včasih smrtna

• pljučna fibroza**

• navzeja

• driska

• bruhanje

• stomatitis/ mukozitis

• bolečine v trebuhu

• zaprtje

• dispepsija

• gastroezofagealni refluks

• gastrointestinalna krvavitev

• ileus

• zapora črevesja

• kolitis, vključno z drisko zaradi Clostridium difficile

• pankreatitis

• bolezni kože

• alopecija

• eksfoliacija kože (tj. Sindrom dlani in stopal)

• eritematozni izpuščaj

• izpuščaj

• prekomerno znojenje

• bolezni nohtov

• artralgija

• bolečine v kosteh

• hematurija

• dizurija

• nenormalno pogosta

• utrujenost

• zvišana telesna temperatura+++

• astenija

• bolečina

• reakcija na mestu injiciranja++++

• zvišanje jetrnih encimov

• zvišanje laktat dehidrogenaze v krvi

* Glejte podroben opis spodaj.

** Glejte poglavje 4.4.

+ Vključno s smrtnimi izidi.

++ Zelo pogoste alergije/alergijske reakcije, ki se pojavljajo predvsem med infundiranjem, včasih s smrtnim izidom.

Pogoste alergijske reakcije vključujejo izpuščaj na koži, zlasti urtikarijo, konjunktivitis in rinitis. Pogoste anafilaktične ali anafilaktoidne reakcije vključujejo bronhospazem, angioedem, hipotenzijo, občutek bolečine v prsih in anafilaktični šok.

+++ Zelo pogosto zvišana telesna temperatura, mrzlica (tresenje) bodisi zaradi okužbe (s febrilno nevtropenijo ali brez nje) ali morebiti zvišana telesna temperatura zaradi imunološkega mehanizma.

++++ Poročali so o reakcijah na mestu injiciranja, vključno z bolečino, rdečino, oteklino in trombozo.

Ekstravazacija lahko povzroči lokalno bolečino in vnetje, ki je lahko hudo in vodi do zapletov, vključno z nekrozo zlasti če oksaliplatin infundiramo v periferno veno (glejte poglavje 4.4).

Opis izbranih neželenih učinkov

Bolezni krvi in limfatičnega sistema

Incidenca po bolnikih (%), po stopnji

Izkušnja pri trženju zdravila z neznano pogostnostjo:

hemolitično-uremičen sindrom

Incidenca po bolnikih (%)

Infekcijske in parazitske bolezni

Izkušnja pri trženju zdravila z neznano pogostnostjo:

Septični šok, vključno s smrtnimi primeri

Bolezni imunskega sistema:

Incidenca alergijskih reakcij po bolnikih (%), po stopnji

Bolezni živčevja

Toksični učinki oksaliplatina, ki omejujejo odmerek, so nevrološki. Vključujejo senzorično periferno nevropatijo, za katero so značilne disestezija in/ali parestezije okončin s krči ali brez njih; sprožilni dejavnik je pogosto mraz. Te simptome doživi do 95 % zdravljenih bolnikov. Trajanje teh simptomov, ki med ciklusi zdravljenja ponavadi regredirajo, se povečuje s številom ciklusov zdravljenja.

Pojav bolečin in/ali funkcijskih motenj je – odvisno od trajanja simptomov – indikacija za prilagoditev odmerka ali celo za prekinitev zdravljenja (glejte poglavje 4.4).

Med takšnimi funkcijskimi motnjami so tudi težave pri izvajanju finih gibov, ki so možna posledica senzorične okvare. Tveganje za pojav trajnih simptomov je pri kumulativnem odmerku 850 mg/m² (10 ciklusov) približno 10 %, pri kumulativnem odmerku 1020 mg/m² (12 ciklusov) pa 20 %.

V večini primerov se nevrološki znaki in simptomi izboljšajo ali popolnoma popravijo po prekinitvi zdravljenja. Šest mesecev po koncu adjuvantnega zdravljenja raka kolona 87 % bolnikov ni več imelo simptomov ali so bili ti blagi. Po 3 letih spremljanja je približno 3 % bolnikov imelo ali lokalizirane parestezije zmerne intenzitete (2,3 %) ali parestezije, ki lahko ovirajo pri izvajanju finih gibov (0,5 %).

Poročali so o akutnih nevrosenzoričnih pojavih (glejte poglavje 5.3). Ti se začnejo v nekaj urah po aplikaciji in se pogosto pojavijo ob izpostavljenosti mrazu. Ponavadi se kažejo kot prehodne parestezije, disestezija in hipestezija. Akutni sindrom faringolaringealne disestezije se pojavlja pri 1 %

- 2 % bolnikov – zanj so značilni subjektivni občutek disfagije ali dispneje/ občutek dušenja brez vsakega objektivnega znaka dihalne stiske (brez cianoze in hipoksije) oz. laringospazma ali bronhospazma (brez stridorja ali piskanja). V takšnih primerih so sicer uporabili antihistaminike in bronhodilatatorje, vendar simptomi hitro minejo tudi brez terapije. Incidenco tega sindroma lahko zmanjšamo s podaljšanjem časa infundiranja (glejte poglavje 4.4). Občasno so opazili tudi druge simptome, kot so spazem čeljusti/ spazem mišice/ nehotena mišična kontrakcija/ trzanje mišic/

mioklonus, nenormalna koordinacija/ nenormalna drža/ ataksija/ motnje ravnotežja, stiskanje/ pritisk/ nelagodje/ bolečina v grlu in prsih. Poleg tega se lahko pridružijo disfunkcije kranialnih živcev z zgoraj omenjenimi pojavi ali pa se le-te pojavljajo izolirano kot posamezni primeri kot so povešenje očesne veke, dvojni vid, popolna izguba glasu/ disfonija/ hripavost, včasih opisana kot paraliza glasilk , nenormalni občutki na jeziku ali disartrija, včasih opisana kot afazija, trigeminalna nevralgija/ bolečina obraza/ očesna bolečina, zmanjšanje ostrine vida, nepravilnosti vidnega polja.

Med zdravljenjem z oksaliplatinom so opisani še drugi nevrološki simptomi, npr. dizartrija, izguba globokih tetivnih refleksov in Lhermittov znak. Opisani so posamezni primeri nevritisa vidnega živca.

Izkušnja pri trženju zdravila z neznano pogostnostjo:

konvulzije

Bolezni dihal, prsnega koša in mediastialnega prostora Izkušnja pri trženju zdravila z neznano pogostnostjo:

Laringospazm

Bolezni prebavil

Incidenca po bolnikih (%), po stopnji

Indicirana sta profilaksa in/ali zdravljenje z močnimi antiemetiki.

Huda driska ali bruhanje lahko povzročita dehidracijo, paralitični ileus, zaporo črevesa, hipokaliemijo, metabolično acidozo in okvaro ledvic, zlasti če oksaliplatin uporabljamo v kombinaciji s

5 fluorouracilom (5 FU) (glejte poglavje 4.4).

Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov Zelo redki (≤ 1/10.000):

Sindrom sinusoidne obstrukcije jeter, znane tudi kot veno-okluzivna bolezen jeter ali patološke manifestacije, povezane s takšnimi jetrnimi motnjami, vključno s hepatično purpuro (peliosis hepatis), nodularno regenerativno hiperplazijo, perisinusoidalno fibrozo. Klinične manifestacije so lahko portalna hipertenzija in/ali zvišanje transaminaz.

Bolezni sečil

Zelo redki (≤ 1/10.000):

Akutna tabularna nekroza, akutni intersticialni nefritis in akutna odpoved ledvic.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na Univerzitetni klinični center Ljubljana, Interna klinika, Center za zastrupitve, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana ali na faks št. +386 (0)1 434 76 46 ali na elektronski naslov farmakovigilanca@kclj.si.

Simptomi

Za oksaliplatin ni znanega antidota. V primeru prevelikega odmerjanja je mogoče pričakovati poslabšanje neželenih učinkov.

Ukrepanje

Začeti je treba z nadzorom hematoloških parametrov in uporabiti simptomatsko zdravljenje.