Simptomatsko zdravljenje blage do zmerno težke Alzheimerjeve demence.

Zdravljenje mora uvesti in nadzorovati zdravnik, ki je izkušen v diagnostiki in zdravljenju Alzheimerjeve demence. Diagnozo moramo postaviti v skladu s trenutno veljavnimi smernicami. Tako kot pri uvedbi katerega koli zdravila bolniku z demenco, se sme zdravljenje z rivastigminom začeti le, če je na voljo negovalec, ki bo bolniku redno dajal zdravilo in spremljal zdravljenje.

Odmerjanje

*Velikosti odmerka 13,3 mg/24 ur s tem zdravilom ni mogoče doseči. Za stanja, ki zahtevajo uporabo to velikost odmerka rivastigmina, so na voljo transdermalni obliži 13,3 mg/24 ur drugih imetnikov dovoljenj za promet.

Začetni odmerek

Zdravljenje se začne z odmerkom 4,6 mg/24 ur.

Vzdrževalni odmerek

Če bolnik ta odmerek po presoji lečečega zdravnika dobro prenaša, je treba po najmanj štirih tednih odmerek 4,6 mg/24 ur zvišati na 9,5 mg/24 ur, kar je priporočeni dnevni učinkoviti odmerek. S tem odmerkom naj bolnik nadaljuje, dokler kaže, da ima od njega terapevtske koristi.

Zviševanje odmerka

9,5 mg/24 ur je priporočeni dnevni učinkoviti odmerek, s katerim naj bolnik nadaljuje, dokler kaže, da ima od njega terapevtske koristi. Če bolnik ta odmerek dobro prenaša, lahko po najmanj šestih mesecih zdravljenja z odmerkom 9,5 mg/24 ur lečeči zdravnik razmisli o zvišanju odmerka na

13,3 mg/24 ur, in sicer pri bolnikih, pri katerih kaže, da je med zdravljenjem s priporočenim dnevnim učinkovitim odmerkom 9,5 mg/24 ur prišlo do pomembnega kognitivnega poslabšanja (na primer do poslabšanja rezultata MMSE) in/ali funkcionalnega upada (po zdravnikovi presoji) medtem, ko so jemali priporočeni dnevni učinkoviti odmerek 9,5 mg/24 ur (glejte poglavje 5.1).

Klinične koristi rivastigmina je treba v rednih presledkih ponovno ocenjevati. O prekinitvi zdravljenja je treba razmisliti tudi v primeru, da pri uporabi optimalnega odmerka ni več znakov terapevtskih koristi.

Če pride do gastrointestinalnih neželenih učinkov, je treba zdravljenje začasno prekiniti, dokler ti neželeni učinki ne izzvenijo. Zdravljenje s transdermalnim obližem lahko nadaljujemo z istim odmerkom, če zdravljenje ni bilo prekinjeno za več kot tri dni. V nasprotnem primeru je treba zdravljenje ponovno začeti z odmerkom 4,6 mg/24 ur.

Prehod z zdravljenja s kapsulami na zdravljenje z obliži

Glede na to, da je izpostavljenost rivastigminu primerljiva pri peroralni in transdermalni aplikaciji (glejte poglavje 5.2), lahko bolniki, ki se zdravijo s kapsulami z rivastigminom, lahko preidejo na zdravljenje s transdermalnimi obliži Aldemyl na naslednji način:

• Bolnik, ki jemlje rivastigmin peroralno v odmerku 3 mg/dan, lahko preide na zdravljenje s transdermalnimi obliži 4,6 mg/24 ur.

• Bolnik, ki jemlje rivastigmin peroralno v odmerku 6 mg/dan, lahko preide na zdravljenje s transdermalnimi obliži 4,6 mg/24 ur.

• Bolnik, ki dobro prenaša rivastigmin peroralno v odmerku 9 mg/dan in odmerka ne spreminja, lahko preide na zdravljenje s transdermalnimi obliži 9,5 mg/24 h. Če pa peroralnega odmerka 9 mg/dan ne prenaša dobro ali mora velikost odmerka spreminjati, je priporočen prehod na zdravljenje s transdermalnimi obliži 4,6 mg/24 ur.

• Bolnik, ki jemlje rivastigmin peroralno v odmerku 12 mg/dan, lahko preide na zdravljenje s transdermalnimi obliži 9,5 mg/24 ur.

  Če bolnik po prehodu na zdravljenje s transdermalnimi obliži 4,6 mg/24 ur ta odmerek dobro prenaša, je treba po najmanj štirih tednih zvišati odmerek s 4,6 mg/24 ur na 9,5 mg/24 ur, kar je priporočeni učinkoviti odmerek.

  Prvi transdermalni obliž je priporočljivo namestiti na dan, ki sledi dnevu zadnjega peroralnega odmerka.

  Posebne skupine bolnikov

  Pediatrična populacija:

  Zdravila Aldemyl ni smiselno uporabljati pri pediatrični populaciji za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni.

  Bolniki s telesno maso manjšo od 50 kg:

  Pri bolnikih s telesno maso, manjšo od 50 kg, je pri zviševanju odmerka nad priporočenim učinkovitim odmerkom 9,5 mg/24 ur potrebna posebna previdnost (glejte poglavje 4.4). Pri teh bolnikih je lahko število neželenih učinkov večje, obstaja pa tudi večja verjetnost, da bo potrebno zaradi neželenih učinkov zdravljenje prekiniti.

  Okvara jeter:

  Zaradi povečane izpostavljenosti zdravilu se je pri blagi do zmerni okvari jeter, kar so opažali pri uporabi peroralnih oblik zdravila, potrebno natančno ravnati po priporočilih, naj se odmerjanje titrira glede na individualno prenašanje, saj je pri bolnikih s klinično pomembno okvaro jeter lahko število

  od odmerka odvisnih neželenih učinkov večje. Uporabe zdravila pri bolnikih s hudo jetrno okvaro niso proučili, zato je pri teh bolnikih potrebno posebno previdno titriranje odmerkov (glejte poglavji 5.2).

  Okvara ledvic:

  Pri bolnikih z okvaro ledvic ni potrebno prilagajati odmerjanja (glejte poglavje 5.2).

  Način uporabe

  Transdermalne obliže je treba enkrat na dan namestiti na čist, suh, neporaščen in nepoškodovan predel kože na zgornjem ali spodnjem delu hrbta, na nadlakti ali na prsih, na mesto, ki ga ne drgnejo oblačila. Na stegno ali na trebuh transdermalnega obliža ni priporočljivo nameščati, ker so opazili zmanjšano biološko uporabnost rivastigmina v primerih namestitve na te predele.

  Transdermalnega obliža se ne sme namestiti na pordelo, razdraženo ali porezano/spraskano kožo. Da bi kar najbolj zmanjšali možnost draženja kože, se transdermalnega obliža ne sme ponovno namestiti na isti predel kože v roku 14 dni.

  Bolnike in negovalce je treba opozoriti na pomembne napotke za uporabo zdravila:

  Vsak dan je treba pred nameščanjem novega obliža odstraniti obliž predhodnega dne (glejte poglavje 4.9).

  Obliž je treba po 24 urah zamenjati z novim. Nameščen sme biti samo en obliž naenkrat (glejte poglavje 4.9).

  Obliž je treba z dlanjo čvrsto pritiskati na kožo najmanj 30 sekund, dokler se robovi dobro ne prilepijo.

  Če se obliž odlepi, je treba namestiti nov obliž za preostanek tega dne, nato pa ta obliž naslednji dan zamenjati ob istem času kot običajno.

  Obliž je mogoče uporabljati v vsakdanjih situacijah, tudi med kopanjem in v vročem vremenu.

  Obliža se ne sme izpostavljati zunanjim virom toplote (na primer prekomernemu sončenju, savni, solariju) za daljši čas.

  Obliža se ne sme rezati na manjše dele.

Preobčutljivost za zdravilno učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1, ali druge derivate karbamata.

Anamneza reakcij na mestu apliciranja, ki bi bile lahko znak alergijskega kontaktnega dermatitisa pri uporabi transdermalnih obližev z rivastigminom (glejte poglavje 4.4).

Pogostnost in stopnja izraženosti neželenih učinkov se na splošno povečujeta z večanjem odmerkov, posebno ob spremembah odmerka. Če zdravljenje prekinemo za več kot tri dni, ga moramo spet začeti z odmerkom 4,6 mg/24 ur.

Preveliko odmerjanje zaradi nepravilne uporabe in napak pri odmerjanju zdravila

Zaradi nepravilne uporabe in napak pri odmerjanju transdermalnih obližev z rivastigminom je prišlo

do resnih neželenih učinkov; v nekaterih primerih je bila potrebna hospitalizacija, redko pa je prišlo do smrtnega izida (glejte poglavje 4.9). V večini primerov nepravilne uporabe zdravila in napak pri odmerjanju je šlo za to, da bolniki niso odstranili starega obliža, ko so namestili novega, in da so

hkrati uporabljali več kot en obliž. Bolnike in njihove negovalce je treba opozoriti na pomembne napotke za uporabo transdermalnega obliža Aldemyl (glejte poglavje 4.2).

Prebavne motnje

Prebavne motnje, na primer navzea, bruhanje in driska, so povezane z velikostjo odmerka in se lahko pojavijo na začetku zdravljenja in/ali ob povečanju odmerka (glejte poglavje 4.8). Ti neželeni učinki so pogostejši pri ženskah. Bolnike z znaki ali s simptomi dehidracije zaradi dolgotrajnega bruhanja ali driske je v primeru prepoznavanja stanja in takojšnjega ukrepanja mogoče zdraviti z intravenskim nadomeščanjem tekočin in z znižanjem ali prekinitvijo odmerjanja. Dehidracija sicer lahko povzroča resne zaplete.

Zmanjšanje telesne mase

Bolnikom z Alzheimerjevo boleznijo se lahko zmanjša telesna masa v času jemanja zaviralcev holinesteraze, tudi rivastigmina. Med zdravljenjem s transdermalnimi obliži Aldemyl je treba spremljati bolnikovo telesno maso.

Bradikardija

Rivastigmin lahko povzroča bradikardijo, ki predstavlja dejavnik tveganja za razvoj torsade de pointes, zlasti pri bolnikih z dejavniki tveganja. Previdnost je potrebna pri bolnikih s povečanim tveganjem za torsade de pointes, na primer pri tistih z dekompenziranim srčnim popuščanjem, nedavnim miokardnim infarktom ali bradiaritmijo, pri tistih, ki so nagnjeni k razvoju hipokaliemije ali hipomagneziemije, ali pri sočasni uporabi zdravil, za katera je znano, da lahko sprožijo podaljšanje intervala QT in/ali torsade de pointes (glejte poglavji 4.8).

Drugi neželeni učinki

Previdnost je potrebna pri predpisovanju transdermalnih obližev Aldemyl:

• bolnikom s sindromom bolnega sinusnega vozla ali prevodnimi motnjami (sinoatrialni blok, atrioventrikularni blok) (glejte poglavje 4.8);

• bolnikom z aktivnimi razjedami želodca ali dvanajstnika ali bolnikom z nagnjenostjo k tem boleznim, ker lahko rivastigmin povzroči povečano izločanje želodčne kisline (glejte poglavje 4.8);

• bolnikom, ki so nagnjeni k zapori sečnih izvodil in k epileptičnim napadom, ker lahko holinomimetiki sprožijo te bolezni ali njihovo poslabšanje;

• bolnikom z anamnezo astme ali obstruktivne pljučne bolezni. Reakcije na mestu apliciranja na kožo

Pri uporabi transdermalnega obliža z rivastigminom lahko na koži pride do reakcij na mestu apliciranja, ki so običajno blago do zmerno izražene. Bolnike in negovalce je treba na to opozoriti.

Te reakcije same po sebi še ne kažejo na senzitizacijo, vendar lahko uporaba rivastigmina v transdermalnem obližu povzroči alergijski kontaktni dermatitis.

Na alergijski kontaktni dermatitis je treba pomisliti v primeru, da se reakcija na mestu apliciranja razširi preko površine, ki jo pokriva obliž, in je mogoče opaziti večjo izraženost lokalne reakcije (na primer vse bolj izražen eritem, oteklino, rdečino, papularen ali vezikulozen izpuščaj), simptomi pa se v 48 urah po odstranitvi obliža bistveno ne izboljšajo. V opisanih primerih je treba zdravljenje prekiniti (glejte poglavje 4.3).

Bolniki, pri katerih reakcija na mestu apliciranja kaže, da bi lahko šlo za alergijski kontaktni dermatitis na rivastigmin iz transdermalnega obliža in kljub temu potrebujejo zdravljenje z rivastigminom, lahko preidejo na zdravljenje s peroralno obliko rivastigmina samo v primeru, da je pri njih izvid testiranja na alergijo negativen, nato pa lahko rivastigmin jemljejo le pod skrbnim zdravniškim nadzorom.

Lahko se zgodi, da nekateri bolniki, pri katerih je zaradi uporabe rivastigmina v transdermalnem obližu prišlo do senzitizacije na rivastigmin, ne bi mogli več uporabljati rivastigmina v nobeni obliki.

V redkih poročilih iz obdobja trženja zdravila so opisovali bolnike, pri katerih je pri aplikaciji rivastigmina prišlo do alergijskega dermatitisa (diseminiranega) ne glede na način vnosa zdravila (peroralno ali transdermalno). V takem primeru je treba zdravljenje prekiniti (glejte poglavje 4.3).

Druga opozorila in previdnostni ukrepi

Rivastigmin lahko poslabša ali sproži ekstrapiramidne simptome.

Po rokovanju s transdermalnimi obliži Aldemyl se ne sme dotikati oči (glejte poglavje 5.3). Po odstranjevanju obliža je treba roke umiti z milom in vodo. Če pride zdravilo v stik z očmi ali če po rokovanju s transdermalnim obližem oči postanejo rdeče, jih je treba takoj izprati z veliko vode in poiskati zdravniško pomoč, če simptomi ne izzvenijo.

Posebne skupine bolnikov

Bolniki s telesno maso manjšo od 50 kg:

Pri bolnikih s telesno maso, manjšo od 50 kg, je lahko število neželenih učinkov večje, obstaja pa tudi večja verjetnost, da bodo zaradi neželenih učinkov zdravljenje prekinili (glejte poglavje 4.2). Tem bolnikom je treba odmerek titrirati previdno in jih skrbno spremljati glede neželenih učinkov (na primer pretirane navzee ali bruhanja) ter v primeru, da pride do teh neželenih učinkov, razmisliti o znižanju vzdrževalnega odmerka na 4,6 mg/24 ur.

Okvara jeter:

Pri bolnikih s klinično pomembno okvaro jeter je lahko število neželenih učinkov večje. Pri teh bolnikih je treba skrbno upoštevati priporočila o titriranju odmerkov glede na individualno prenašanje. Uporabe zdravila pri bolnikih s hudo okvaro jeter niso proučili. Pri titriranju odmerka je pri teh bolnikih potrebna posebna previdnost (glejte poglavji 5.2).

S transdermalnimi obliži Aldemyl specifičnih študij medsebojnega delovanja niso izvedli.

Ker je rivastigmin zaviralec holinesteraze, lahko močno poveča učinke mišičnih relaksantov tipa sukcinilholina med anestezijo. Pri izbiri sredstva za anestezijo je priporočena previdnost. Če je treba, velja razmisliti o morebitni spremembi odmerka ali začasni prekinitvi zdravljenja.

Zaradi njegovih farmakodinamičnih učinkov in morebitnih aditivnih učinkov se rivastigmina ne sme uporabljati skupaj z drugimi holinomimetičnimi snovmi. Rivastigmin lahko moti delovanje antiholinergičnih zdravil (npr. oksibutinina, tolterodina).

Pri kombiniranem zdravljenju z rivastigminom in različnimi antagonisti adrenergičnih receptorjev beta (vključno z atenololom) so poročali o aditivnih učinkih, ki so vodili v bradikardijo (posledica česar je lahko sinkopa). Pričakovati je, da je uporaba srčno-žilnih antagonistov adrenergičnih receptorjev beta povezana z največjim tveganjem, vendar obstajajo poročila tudi pri bolnikih, ki jemljejo druge antagoniste adrenergičnih receptorjev beta. Zato je potrebna previdnost, kadar rivastigmin uporabljamo v kombinaciji z antagonisti adrenergičnih receptorjev beta in tudi z drugimi zdravili, ki povzročajo bradikardijo (npr. antiaritmiki razreda III, antagonisti kalcijevih kanalčkov, digitalisovi glikozidi, pilokarpin).

Ker predstavlja bradikardija dejavnik tveganja za pojav torsade de pointes, je pri uporabi kombinacije rivastigmina in zdravil, ki lahko povzročajo torsade de pointes, kot so antipsihotiki npr. nekateri fenotiazini (klorpromazin, levomepromazin), benzamidi (sulpirid, sultoprid, amisulprid, tiaprid, veraliprid), pimozid, haloperidol, droperidol, cisaprid, citalopram, difemanil, eritromicin IV, halofantrin, mizolastin, metadon, pentamidin in moksifloksacin potrebna izjemna previdnost in morda bo potrebno tudi klinično spremljanje (EKG).

Med peroralnim rivastigminom in digoksinom, varfarinom, diazepamom ali fluoksetinom v študijah na zdravih prostovoljcih niso opazili farmakokinetičnega medsebojnega delovanja. Na podaljšanje protrombinskega časa, ki ga povzroči varfarin, dajanje peroralnega rivastigmina ne vpliva. Pri sočasni uporabi digoksina in peroralnega rivastigmina niso opazili neželenih učinkov na srčno prevodnost.

Sočasna uporaba rivastigmina s katerim od pogosto predpisanih zdravil, kot so antacidi, antiemetiki, antidiabetiki, antihipertenzivi z osrednjim delovanjem, zaviralci kalcijevih kanalčkov, inotropne učinkovine, antianginiki, nesteroidne protivnetne učinkovine, estrogeni, analgetiki, benzodiazepini in antihistaminiki, ni bila povezana s spremembami kinetike rivastigmina ali s povečanim tveganjem za klinično pomembne neželene učinke.

Glede na njegovo presnovo se zdi presnovno medsebojno delovanje z drugimi zdravili malo verjetno, čeprav lahko rivastigmin zavre presnovo drugih učinkovin, v katero je vključena butirilholinesteraza.

Nosečnost

Pri brejih samicah so rivastigmin in/ali njegovi presnovki prehajali skozi posteljico. Ni znano ali se ta učinek pojavlja tudi pri ljudeh. Na voljo ni kliničnih podatkov od nosečnic, ki so bile izpostavljene zdravilu. V perinatalnih in postnatalnih študijah pri podganah so opazili podaljšano obdobje brejosti. Rivastigmina ni dovoljeno uporabljati med nosečnostjo, razen če je nujno potrebno.

Dojenje

Pri živalih se rivastigmin izloča v mleko. Ni znano, ali rivastigmin prehaja tudi v človeško mleko, zato naj matere, ki jemljejo rivastigmin, ne dojijo.

Plodnost

Pri podganah pri jemanju rivastigmina niso opazili neželenih učinkov na plodnost ali sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Vpliv rivastigmina na plodnost pri ljudeh ni znan.

Alzheimerjeva bolezen lahko povzroči postopno zmanjšanje sposobnosti upravljanja motornih vozil ali zmanjša sposobnost uporabe strojev. Nadalje lahko rivastigmin povzroči sinkopo ali delirij. Zaradi tega ima rivastigmin blag ali zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Zato mora lečeči zdravnik pri bolnikih z demenco, ki jemljejo rivastigmin, redno ocenjevati sposobnost za upravljanje motornih vozil ali zapletenih strojev.

Povzetek varnostnega profila

Med neželenimi učinki, ki so jih opažali pri uporabi transdermalnega obliža z rivastigminom, so najbolj pogoste kožne reakcije na mestu apliciranja (običajno blaga do zmerna rdečina kože na mestu apliciranja). Naslednji najbolj pogosti neželeni učinki so gastrointestinalne narave in vključujejo tudi navzeo in bruhanje.

V preglednici 1 so neželeni učinki navedeni glede na organski sistem po MedDRA klasifikaciji in glede na kategorijo pogostnosti. Kategorije pogostnosti so opredeljene z naslednjim dogovorom: zelo pogosti (≥ 1/10); pogosti (≥ 1/100 do < 1/10); občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100); redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000); zelo redki (< 1/10.000); neznana pogostnost (pogostnosti iz razpoložljivih podatkov ni mogoče določiti).

Tabelarični pregled neželenih učinkov

V preglednici 1 so navedeni neželeni učinki, o katerih so poročali pri 1670 bolnikih z Alzheimerjevo demenco, zdravljenih v okviru randomiziranih dvojno slepih, s placebom in aktivno nadzorovanih kliničnih študij s transdermalnimi obliži z rivastigminom, ki so trajale od 24 do 48 tednov, in neželeni učinki po podatkih iz obdobja trženja zdravila.

* V 24-tedenski nadzorovani študiji pri japonskih bolnikih so ''zelo pogosto'' poročali o rdečini, srbenju in

oteklini na mestu aplikacije.

Opis izbranih neželenih učinkov

Kadar so v zgoraj navedeni, s placebom nadzorovani študiji, uporabljali odmerke, ki so bili višji od 13,3 mg/24 ur, so opažali nespečnost in srčno popuščanje pogosteje kot pri odmerku 13,3 mg/24 ur ali pri placebu, kar nakazuje odvisnost od velikosti odmerka. Vendar pa se ti dogodki pri uporabi transdermalnih obližev z rivastigminom 13,3 mg/24 ur v primerjavi s placebom niso pojavljali pogosteje.

Naslednje neželene učinke so opažali samo pri uporabi kapsul in peroralne raztopine z rivastigminom, ne pa v kliničnih študijah z uporabo transdermalni obližev z rivastigminom: splošno slabo počutje, zmedenost, povečano potenje (pogosto); razjede dvanajstnika, angino pektoris (redko); krvavitev v prebavila (zelo redko); in nekaj primerov hudega bruhanja, ki je bilo povezano z rupturo požiralnika (neznana pogostnost).

Draženje kože

V dvojno slepih nadzorovanih kliničnih študijah so bile reakcije na mestu aplikacije večinoma blage do zmerne. Pojavnost kožnih reakcij na mestu aplikacije pri bolnikih, zdravljenih s transdermalnimi

obliži z rivastigminom, ki so vodile do prekinitve zdravljenja, je bila ≤ 2,3 %. Pojavnost kožnih reakcij na mestu aplikacije, ki so vodile v prekinitev zdravljenja, je bila višja v azijski populaciji in sicer je znašala 4,9 % pri Kitajcih in 8,4 % pri Japoncih.

V dveh 24-tedenskih, dvojno slepih, s placebom nadzorovanih kliničnih študijah so kožne reakcije pri vsakem obisku ovrednotili s pomočjo lestvice za oceno draženja kože. Pri bolnikih, ki so se zdravili s transdermalnimi obliži z rivastigminom, je bilo draženje kože večinoma zelo blago ali blago. V hudi obliki se je v teh študijah pojavila pri ≤ 2,2 % bolnikov, v japonski študiji pa pri ≤ 3,7 % bolnikov od vseh bolnikov, zdravljenih s transdermalnimi obliži z rivastigminom.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Simptomi

Večina primerov nenamernega prevelikega odmerjanja peroralnega rivastigmina ni bila povezana z nikakršnimi kliničnimi znaki ali simptomi in skoraj vsi ti bolniki so nadaljevali zdravljenje z rivastigminom 24 ur po prevelikem odmerjanju.

Pri zmernih zastrupitvah so poročali o holinergični toksičnosti z muskarinskimi simptomi, kot so mioza, zardevanje, prebavne motnje, vključno z bolečino v trebuhu, navzea, bruhanje in driska,

bradikardija, bronhospazem in povečana bronhialna sekrecija, hiperhidroza, nehoteno uriniranje in/ali defekacija, solzenje, hipotenzija in prekomerno slinjenje.

V hujših primerih se lahko pojavijo nikotinski učinki, kot so mišična šibkost, fascikulacije, krči in zastoj dihanja, lahko tudi s smrtnim izidom.

V obdobju trženja zdravila so poročali tudi o primerih omotice, tremorja, glavobola, somnolence, stanja zmedenosti, hipertenzije, halucinacij in utrujenosti. Čeprav so v obdobju trženja zdravila poročali o prevelikem odmerjanju transdermalnih obližev z rivastigminom, do česar je prišlo zaradi nepravilne uporabe/odmerjanja (nameščenih več obližev hkrati), pa so o teh primerih redko poročali v kliničnih študijah.

Zdravljenje

Ker ima rivastigmin plazemski razpolovni čas okrog 3,4 ure in trajanje zaviranja acetilholinesteraze okrog 9 ur, je v primeru asimptomatičnega prevelikega odmerka priporočljiva takojšnja odstranitev vseh transdermalnih obližev Aldemyl. Bolniku se v naslednjih 24 urah ne sme namestiti novih transdermalnih obližev. Pri prevelikem odmerku, ki ga spremljata huda navzea in bruhanje, pridejo v poštev antiemetiki. Pri drugih neželenih učinkih se uporablja simptomatsko zdravljenje, če je potrebno.

Pri izjemno prevelikem odmerku lahko uporabimo atropin. Priporočamo začetni odmerek 0,03 mg/kg atropinijevega sulfata intravensko, nadaljnji odmerki pa naj temeljijo na kliničnem odzivu. Uporabe skopolamina kot protistrupa ne priporočamo.