Cablivi 10 mg prašek in vehikel za raztopino za injiciranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
voda za injekcije 1 ml / 1 viala
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Cablivi 10 mg
Zdravilo Cablivi je indicirano za zdravljenje odraslih in mladostnikov starih 12 let in več, težkih najmanj 40 kg, ki imajo epizode pridobljene trombotične trombocitopenične purpure (aTTP - acquired thrombotic thrombocytopenic purpura), skupaj z izmenjavo plazme in imunosupresivnim zdravljenjem.
Zdravljenje z zdravilom Cablivi mora uvesti in nadzorovati zdravnik z izkušnjami v zdravljenju bolnikov s trombotičnimi mikroangiopatijami.
Odmerjanje
Prvi odmerek
Intravenska injekcija 10 mg kaplacizumaba pred izmenjavo plazme.
Naslednji odmerki
Dnevno subkutano dajanje 10 mg kaplacizumaba po vsaki končani izmenjavi plazme za trajanje dnevnega zdravljenja z izmenjavo plazme, čemur mu sledijo dnevne subkutane injekcije 10 mg kaplacizumaba še 30 dni po prenehanju dnevnega zdravljenja z izmenjavo plazme.
Če ob koncu tega obdobja obstajajo očitni dokazi nerazrešene bolezni imunskega sistema, je priporočljivo optimizirati imunosupresijski režim in nadaljevati dnevno subkutano dajanje 10 mg kaplacizumaba, dokler se znaki osnovne bolezni imunskega sistema ne razrešijo (npr. trajna normalizacija ravni aktivnosti ADAMTS13).
V programu kliničnega razvoja so kaplacizumab dajali vsak dan do 71 dni zapored. Na voljo so tudi
podatki o ponovnem zdravljenju s kaplacizumabom (glejte poglavje 5.1).
Izpuščeni odmerek
Prvi odmerek kaplacizumaba je treba dati intravensko pred prvo izmenjavo plazme. Če je prvi intravenski odmerek kaplacizumaba izpuščen in je že opravljena izmenjava plazme, je treba prvi odmerek kaplacizumaba še vedno dati intravensko po končani izmenjavi plazme, naslednji odmerek pa je treba dati subkutano naslednji dan v skladu z običajnim urnikom odmerjanja. Izpuščeni odmerek zdravila Cablivi je možno dati v roku 12 ur. Če mine več kot 12 ur od takrat, ko bi bilo treba odmerek dati, se izpuščenega odmerka NE sme dati; naslednji odmerek se da po običajnem urniku odmerjanja.
Posebne populacije
Okvara ledvic
Pri bolnikih z okvaro ledvic odmerka ni treba prilagajati (glejte poglavje 5.2).
Okvara jeter
Pri bolnikih z okvaro jeter odmerka ni treba prilagajati (glejte poglavje 5.2). Za posebne pomisleke pri bolnikih s hudo okvaro jeter glejte poglavje 4.4.
Starejši bolniki
Čeprav so izkušnje s kaplacizumabom pri starejših omejene, ni znakov, ki bi kazali, da je treba za
starejše bolnike odmerek prilagoditi ali uporabiti posebne previdnostne ukrepe (glejte poglavje 5.2).
Pediatrična populacija
Varnost in učinkovitost kaplacizumaba pri pediatrični populaciji v kliničnih študijah nista bili dokazani. Odmerjanje zdravila Cablivi pri mladostnikih starih 12 let in več, težkih najmanj 40 kg je enako kot pri odraslih (glejte poglavje 5.2). Priporočil o odmerjanju zdravila Cablivi za pediatrične bolnike s telesno maso nižjo od 40 kg ni mogoče podati.
Način uporabe
Prvi odmerek zdravila Cablivi je treba dati v obliki intravenske injekcije. Naslednje odmerke se da v obliki subkutane injekcije v trebuh.
Injiciranju v predel okoli popka se je treba izogibati; v isto četrtino trebuha se ne sme injicirati zaporedoma.
Bolniki ali skrbniki lahko zdravilo injicirajo sami, če so se ustrezno izurili v tehniki subkutanega injiciranja.
Za navodila glede rekonstitucije zdravila Cablivi pred dajanjem glejte poglavje 6.6.
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Sledljivost
Z namenom izboljšanja sledljivosti bioloških zdravil, je treba jasno zabeležiti ime in številko serije uporabljenega zdravila.
Krvavitev
Zdravilo Cablivi poveča tveganje za krvavitve. Pri bolnikih, ki so prejemali kaplacizumab, so poročali o primerih večjih krvavitev, vključno s smrtno nevarnimi krvavitvami in krvavitvami s smrtnim
izidom, zlasti pri bolnikih, ki so hkrati prejemali antiagregacijska zdravila ali antikoagulante. Pri bolnikih z osnovnimi boleznimi, ki lahko povečajo tveganje za krvavitve, je treba kaplacizumab uporabljati previdno.
V primeru klinično pomembne krvavitve je treba zdravljenje z zdravilom Cablivi prekiniti. Po potrebi se lahko za korekcijo hemostaze razmisli o uporabi koncentrata von Willebrandovega faktorja.
Zdravljenje z zdravilom Cablivi se sme nadaljevati šele po nasvetu zdravnika z izkušnjami v obravnavi trombotičnih mikroangiopatij. V primeru ponovnega začetka uporabe zdravila Cablivi je treba bolnike natančno spremljati glede znakov krvavitve.
Pri sočasni uporabi peroralnih antikoagulantov, antiagregacijskih zdravil, trombolitičnih zdravil ali heparina
Tveganje za krvavitve se poveča v primeru sočasne uporabe zdravila Cablivi z drugimi zdravili, ki vplivajo na hemostazo in koagulacijo. Uvedba ali nadaljevanje zdravljenja s peroralnimi antikoagulanti (npr. antagonisti vitamina K ali neposrednimi peroralnimi antikoagulanti [DOAC – direct oral anticoagulants], kot so zaviralci trombina ali zaviralci faktorja Xa), antiagregacijskimi zdravili, trombolitičnimi zdravili, kot je na primer urokinaza, tkivnim aktivatorjem plazminogena (tPA) (npr. alteplaza) ali heparinom zahteva skrben razmislek in natančen klinični nadzor.
Pri bolnikih s koagulopatijami
Zaradi možnega zvečanega tveganja za krvavitev je treba pri uporabi zdravila Cablivi pri bolnikih s koagulopatijo kot osnovno boleznijo (npr. hemofilijo, drugimi pomanjkanji koagulacijskih faktorjev) izvajati natančno klinično spremljanje.
Pri bolnikih, ki bodo operirani
Če ima bolnik predvideno elektivno operacijo, invaziven zobozdravstveni poseg ali kakšen drug invaziven poseg, mu je treba naročiti, naj zdravnika ali zobozdravnika obvesti, da uporablja
kaplacizumab; zdravljenje je priporočljivo prekiniti vsaj 7 dni pred načrtovanim posegom. Bolnik mora o načrtovanem posegu obvestiti tudi zdravnika, ki nadzoruje zdravljenje s kaplacizumabom. Ko tveganje za kirurško krvavitev mine in bolnik znova začne uporabljati kaplacizumab, je treba bolnika natančno spremljati glede znakov krvavitve.
Če je potrebna nujna operacija, je priporočljivo za korekcijo hemostaze razmisliti o uporabi koncentrata von Willebrandovega faktorja.
Huda okvara jeter
Formalnih študij s kaplacizumabom pri bolnikih s hudo akutno ali kronično okvaro jeter niso izvedli in podatkov glede uporabe kaplacizumaba pri tej populaciji ni. Za uporabo zdravila Cablivi pri tej populaciji je treba opraviti oceno koristi/tveganja in uvesti natančno klinično spremljanje.
Vsebnost natrija
To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na odmerek, kar v bistvu pomeni ‘brez natrija’.
Študij medsebojnega delovanja, v katerih bi ocenili uporabo kaplacizumaba s peroralnimi antikoagulanti (npr. antagonisti vitamina K, direktnimi peroralnimi antikoagulanti (DOAC), kot so zaviralci trombina ali zaviralci faktorja Xa), antiagregacijskimi zdravili, trombolitičnimi zdravili, kot je na primer urokinaza, tPA (npr. alteplaza) ali heparinom, niso izvedli (glejte poglavje 4.4 Pri sočasni uporabi peroralnih antikoagulantov, antiagregacijskih zdravil, trombolitičnih zdravil ali heparina).
Nosečnost
Podatkov o uporabi kaplacizumaba pri nosečnicah ni. Študije na morskih prašičkih niso pokazale
nikakršnega učinka kaplacizumaba na samico mater ali plod (glejte poglavje 5.3). Zaradi previdnosti se je uporabi zdravila Cablivi med nosečnostjo najbolje izogniti.
Dojenje
Podatkov o uporabi kaplacizumaba pri doječih ženskah ni. Ni znano, ali se kaplacizumab izloča v materino mleko. Tveganja za otroka ne moremo izključiti.
Odločiti se je treba med prenehanjem dojenja in prenehanjem/prekinitvijo zdravljenja, pri čemer je treba pretehtati prednosti dojenja za otroka in prednosti zdravljenja za mater.
Plodnost
Učinki kaplacizumaba na plodnost pri ljudeh niso znani. V študijah toksičnost pri živalih niso opazili vpliva kaplacizumaba na parametre plodnosti pri samcih in samicah (glejte poglavje 5.3).
Zdravilo Cablivi nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.
Povzetek varnostnega profila
Najpogostejši neželeni učinki v kliničnih študijah TITAN in HERCULES so bili epistaksa, glavobol in krvavitev dlesni. Najpogostejši resni neželeni učinek je bila epistaksa.
Tabelarični seznam neželenih reakcij
Neželeni učinki so spodaj našteti po organskih sistemih MedDRA in pogostnosti. Pogostnosti
neželenih učinkov so opredeljene kot: zelo pogosti (≥1/10), pogosti (≥1/100 do <1/10), občasni (≥1/1000 do <1/100), redki (≥1/10 000 do <1/1000), zelo redki (<1/10 000), neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).
Tabela 1: Seznam neželenih učinkov v študijah TITAN in HERCULES
| Organski sistem (MedDRA) | Zelo pogosti | Pogosti |
| Bolezni živčevja | glavobol | možganska kap |
| Očesne bolezni | krvavitev v očesu* | |
| Žilne bolezni | hematom* | |
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora | epistaksa* | dispneja, hemoptiza* |
| Bolezni prebavil | krvavitev dlesni* | hematemeza*, hematohezija, melena*, krvavitev iz zgornjih prebavil*, hemoroidna krvavitev*, krvavitev iz rektuma*, hematom trebušne stene* |
| Bolezni kože in podkožja | urtikarija | |
| Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva | mialgija | |
| Bolezni sečil | hematurija* | |
| Motnje reprodukcije in dojk | menoragija*, krvavitev iz nožnice* |
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | pireksija, utrujenost | krvavitev na mestu injiciranja*, pruritus na mestu injiciranja, eritem na mestu injiciranja, reakcija na mestu injiciranja |
| Poškodbe in zastrupitve in zapleti pri posegih | subarahnoidna krvavitev* |
*dogodki krvavitve: glejte spodaj
Opis izbranih neželenih učinkov
Krvavitev
V kliničnih študijah so se dogodki krvavitve pojavili v različnih telesnih sistemih, neodvisno od trajanja zdravljenja. V obdobju po prihodu zdravila na trg so pri bolnikih, ki so prejemali
kaplacizumab, poročali o primerih večjih krvavitev, vključno s smrtno nevarnimi krvavitvami in krvavitvami s smrtnim izidom, zlasti pri tistih, ki so hkrati prejemali antiagregacijska zdravila ali antikoagulante. V primeru klinično pomembne krvavitve je treba razmisliti o ukrepih, opisanih v poglavjih 4.4 in 4.9.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
V primeru prevelikega odmerjanja obstaja na podlagi farmakološkega delovanja kaplacizumaba možnost večjega tveganja za krvavitve. Priporoča se natančno spremljanje glede znakov in simptomov krvavitve (glejte poglavje 4.4).
Farmakološke lastnosti - Cablivi 10 mg
Farmakoterapevtska skupina: drugi antitrombotiki, oznaka ATC: B01AX07. Mehanizem delovanja
Kaplacizumab je humanizirano bivalentno nanotelo, sestavljeno iz dveh identičnih humaniziranih gradnikov (PMP12A2hum1), ki sta genetsko povezana z veznim tri-alaninskim elementom, in cilja domeno A1 von Willebrandovega faktorja ter zavira medsebojno delovanje med von Willebrandovim faktorjem in trombociti. Tako kaplacizumab preprečuje z von Willebrandovim faktorjem posredovano ultra veliko adhezijo trombocitov, ki je značilna za aTPP. Vpliva tudi na razpoložljivost von Willebrand faktorja, kar povzroči prehodno znižanje skupne ravni antigena von Willebrandovega faktorja in sočasno znižanje ravni faktorja VIII:C med zdravljenjem.
Farmakodinamični učinki
Zaviranje tarčnega mesta
Farmakološki učinek kaplacizumaba na zaviranje tarčnega mesta so ocenili z dvema biomarkerjema aktivnosti von Willebrandovega faktorja: z agregacijo trombocitov z ristocetinom (RIPA - ristocetin-induced platelet aggregation) in z ristocetinskim kofaktorjem (RICO - ristocetin cofactor). Ravni RIPA in RICO, ki so padle pod 10 % oz. 20 %, so pokazale, da kaplacizumab povsem zavira
agregacijo trombocitov, pri kateri posreduje von Willebrandov faktor. Vse klinične študije s kaplacizumabom so pokazale hitro znižanje ravni RIPA in/ali RICO po začetku zdravljenja, s povrnitvijo na izhodiščne ravni v 7 dneh po prekinitvi. 10 mg subkutani odmerek pri bolnikih z aTTP je izzval popolno zaviranje agregacije trombocitov, pri kateri posreduje von Willebrandov faktor, kar dokazujejo ravni testa RICO < 20 % med celotnim časom zdravljenja.
Razpoložljivost tarčnega mesta
Farmakološki učinek kaplacizumaba na razpoložljivost tarčnega mesta so izmerili z antigenom von Willebrandovega faktorja in aktivnostjo strjevanja faktorja VIII (faktor VIII:C) kot biomarkerjema. Po ponavljajočem dajanju kaplacizumaba so v kliničnih študijah opazili 30-50% znižanje ravni antigena von Willebrandovega faktorja, ki je doseglo maksimum v 1 do 2 dneh zdravljenja. Ker deluje von Willebrandov faktor kot nosilec za faktor VIII, so znižane ravni antigena von Willebrandovega faktorja povzročile podobno znižanje ravni faktorja VIII:C. Znižane ravni antigena von Willebrandovega faktorja in FVIII:C so bile prehodne in so se po prekinitvi zdravljenja vrnile na izhodiščne.
Klinična učinkovitost in varnost
Učinkovitost in varnost kaplacizumaba pri odraslih, ki so imeli epizodo aTTP, sta bili ugotovljeni v 3 randomiziranih, nadzorovanih študijah: študija faze III ALX0681-C301 "HERCULES", študija faze III ALX0681-C302 “Post-HERCULES” in študija faze II ALX-0681-2.1/10 "TITAN".
Učinkovitost
Študija ALX0681-C301 (HERCULES)
V tej dvojno slepi, s placebom nadzorovani študiji, so bolnike z epizodo aTTP randomizirali v razmerju 1:1 za prejemanje kaplacizumaba ali placeba, kot dodatek dnevni izmenjavi plazme in imunosupresiji. Bolniki so v študiji prejeli eno intravensko bolusno injekcijo z 10 mg kaplacizumaba ali placeba pred prvo izmenjavo plazme. Temu je sledilo dnevno subkutano injiciranje 10 mg kaplacizumaba ali placeba vsakokrat po izvedeni izmenjavi plazme, kar se je nadaljevalo celotno obdobje dnevne izmenjave plazme in še 30 dni zatem. Če je bila po koncu tega obdobja zdravljenja še vedno prisotna aktivnost osnovne bolezni (kar je kazalo na grozeče tveganje za ponovitev), je bilo možno zdravljenje tedensko podaljševati za največ 4 tedne, skupaj z optimizacijo imunosupresije. Če se je v času zdravljenja s študijskim zdravilom pojavila ponovitev, so bolniki prešli na odprto zdravljenje s kaplacizumabom. Ponovno so jih zdravili ves čas dnevne izmenjave plazme in nato še 30 dni po tem. Če so bili na koncu tega obdobja zdravljenja še prisotni znaki osnovne bolezni, je bilo možno odprto zdravljenje s kaplacizumabom tedensko podaljševati za največ 4 tedne, skupaj z optimizacijo imunosupresije. Bolnike so 1 mesec po prenehanju zdravljenja spremljali. V primeru
ponovitve v obdobju spremljanja (tj. po koncu zdravljenja s študijskim zdravilom) študijskega zdravila niso ponovno uvedli, ponovni pojav pa so zdravili s standardno nego.
V tej študiji je bilo randomiziranih 145 bolnikov, ki je doživelo epizodo aTTP (72 na prejemanje kaplacizumaba in 73 na prejemanje placeba). Starostni razpon bolnikov je bil od 18 do 79 let, s povprečjem 46 let. Polovica bolnikov je imela svojo prvo epizodo aTTP. Izhodiščne značilnosti bolezni so bile tipične za aTTP.
Mediano trajanje zdravljenja s kaplacizumabom v dvojno slepem obdobju je bilo 35 dni.
Zdravljenje s kaplacizumabom je povzročilo statistično značilno zmanjšanje časa do odziva števila trombocitov (p < 0,01). Za bolnike, zdravljene s kaplacizumabom, je bilo 1,55-krat bolj verjetno, da so na kateri koli časovni točki dosegli odziv števila trombocitov, v primerjavi z bolniki, zdravljenimi s placebom.
Zdravljenje s kaplacizumabom je povzročilo 74-% zmanjšanje opazovanega dogodka, sestavljenega iz odstotka bolnikov, ki so umrli zaradi aTTP (0/72; placebo 3/73), imeli poslabšanje aTTP (3/72; placebo 28/73) ali vsaj en velik trombembolični dogodek v času zdravljenja s študijskim zdravilom
(6/72; placebo 6/73) (p < 0,0001). V skupini s kaplacizumabom ni umrl noben bolnik, v skupini s placebom pa so v času zdravljenja s študijskim zdravilom umrli 3 bolniki.
Delež bolnikov s ponovitvijo aTTP (poslabšanje ali recidiv) v celotnem študijskem obdobju (vključno z 28-dnevnim spremljanjem po prenehanju zdravljenja s študijskim zdravilom) je bil 67 % manjši v skupini s kaplacizumabom (9/72; ponovitev: 6/72) v primerjavi s skupino s placebom (28/73; ponovitev 0/73) (p < 0,001).
Noben od bolnikov, zdravljenih s kaplacizumabom (0/72), ni bil odporen na zdravljenje (opredeljeno kot odsotnost podvojitve števila trombocitov po 4 dneh standardnega zdravljenja in zvišanja LDH) v primerjavi s tremi bolniki v skupini s placebom (3/73).
Zdravljenje s kaplacizumabom je zmanjšalo povprečno število dni izmenjave plazme, uporabljeno
količino plazme, povprečno dolžino zdravljenja na oddelku za intenzivno nego in povprečno dolžino hospitalizacije v obdobju zdravljenja s študijskim zdravilom.
Tabela 2: Povzetek števila dni izmenjave plazme (PE - plasma exchange), celokupnega volumna uporabljene plazme, števila dni v bolnišnici in na oddelku za intenzivno nego (ICU - intensive care unit) pri populaciji, ki so jo nameravali zdraviti (ITT - intention to treat population)
| Placebo | Kaplacizumab | ||
| Število dni izmenjave plazme (dnevi) | NPovprečje (SE) | 739,4 (0,81) | 715,8 (0,51) |
| Celokupni volumen uporabljene plazme (liter) | NPovprečje (SE) | 7335,93 (4,17) | 7121,33 (1,62) |
| Dolžina hospitalizacije (dnevi) | NPovprečje (SE) | 7314,4 (1,22) | 719,9 (0,70) |
| Število dni na oddelku za intenzivno nego | NPovprečje (SE) | 279,7 (2,12) | 283,4 (0,40) |
N: število ocenjenih bolnikov; SE: standardna napaka
Študija ALX0681-C302 (Post-HERCULES)
Študija Post-HERCULES je bila 36-mesečna spremljevalna študija III. faze po študiji HERCULES (matični študiji) za oceno dolgoročnih izidov ter varnosti in učinkovitosti ponovne uporabe
kaplacizumaba pri bolnikih s ponovitvijo aTTP. Skupno so bili v študijo Post-HERCULES vključeni 104 od 108 bolnikov, ki so dokončali matično študijo (75 bolnikov, ki so v študiji HERCULES
prejemali kaplacizumab [49 od teh pred vključitvijo v Post-HERCULES ni imelo ponovitve aTTP], in
29 bolnikov, ki so v študiji HERCULES prejemali le standardno zdravljenje). V študiji
Post-HERCULES so bolniki prišli na pregled dvakrat na leto. Bolniki so lahko za zdravljenje ponovitve aTTP skupaj s standardnim zdravljenjem odprto (neslepljeno) prejemali tudi kaplacizumab.
Skupno je imelo vsaj 1 ponovitev aTTP 19 bolnikov, šest bolnikov pa je imelo 2. ponovitev. Pri bolnikih, ki so zaradi ponovitve prejemali kaplacizumab, so ob koncu študije vsi primeri aTTP od pojava prve ponovitve minili ali so minevali.
V celoti so se varnostne značilnosti med ponovnim zdravljenjem s kaplacizumabom skladale z varnostnimi značilnostmi, ugotovljenimi v drugih kliničnih študijah aTTP.
Imunogenost
V kliničnih študijah so se pri do 11 % bolnikov zaradi zdravljenja razvila protitelesa proti zdravilu (ADA – anti-drug antibodies). Vpliva na klinično učinkovitost niso opazili in niso ugotovili, da bi bili s temi odzivi ADA povezani resni neželeni dogodki.
Pediatrična populacija
Glejte poglavje 4.2 za informacije o pediatrični uporabi in poglavje 5.2 za rezultate modeliranj in simulacijskih študij pri pediatričnih bolnikih. Kliničnih podatkov o pediatričnih bolnikih ni.
Farmakokinetiko kaplacizumaba so preučili pri zdravih osebah po enkratnem intravenskem infundiranju in po enkratnem in ponavljajočem subkutanem injiciranju. Farmakokinetiko pri bolnikih s aTTP so preučili po enkratnem intravenskem in po ponavljajočem subkutanem injiciranju.
Kaže, da farmakokinetika kaplacizumaba ni odvisna od odmerka, na kar kaže razpoložljivost zdravila, odvisna od tarčnega mesta. Pri zdravih prostovoljcih, ki so prejemali 10 mg kaplacizumaba subkutano enkrat na dan, so največjo koncentracijo opazili 6-7 ur po odmerku, stanje dinamičnega ravnovesja pa je bilo doseženo po prvem dajanju, z minimalno akumulacijo.
Absorpcija
Po subkutanem dajanju se kaplacizumab hitro in skoraj povsem absorbira (ocenjen F > 0,901) v sistemski cirkulaciji.
Porazdelitev
Po absorpciji se kaplacizumab veže na tarčno mesto in porazdeli po dobro prekrvljenih organih. Pri bolnikih z aTTP je ocenjen centralni volumen porazdelitve 6,33 l.
Biotransformacija in izločanje
Farmakokinetika kaplacizumaba je odvisna od izraženosti tarčnega von Willebrandovega faktorja. Večje ravni antigena von Willebrandovega faktorja, kot pri bolnikih z aTTP, povečajo frakcijo kompleksa zdravilo-tarčno mesto, ki se ohrani v cirkulaciji. Zato je t1/2 kaplacizumaba odvisen od ravni njegove koncentracije in ravni tarčnega mesta. Predvideva se, da se kaplacizumab, vezan na tarčno mesto, v jetrih katabolizira, za nevezan kaplacizumab pa se predvideva ledvični očistek.
Značilnosti za specifične skupine
Farmakokinetika kaplacizumaba je bila določena na podlagi populacijske farmakokinetične analize. Telesna masa je vplivala na farmakokinetiko kaplacizumaba (glejte spodaj poglavje Pediatrična populacija). Preučili so razlike v različnih podpopulacijah. V preučevanih populacijah spol, starost, krvna skupina in rasa niso vplivali na farmakokinetiko kaplacizumaba v klinično pomembnem obsegu.
Okvara ledvic ali jeter
Formalnih študij učinka okvare jeter ali ledvic na farmakokinetiko kaplacizumaba niso izvedli. V populacijskem modelu FK/FD je imelo delovanje ledvic (CRCL) statistično značilen učinek, ki se je odražal v manjšem povečanju napovedane izpostavljenosti (AUCss) pri hudi okvari ledvic. V kliničnih študijah bolnikov s TTP bolniki z ledvično okvaro niso imeli dodatnega tveganja za neželene učinke.
Pediatrična populacija
Na podlagi združenih podatkov kliničnih študij pri odraslih je bil razvit farmakokinetično-
farmakodinamični (FK/FD) model, ki opisuje medsebojno delovanje kaplacizumaba in antigena proti von Willebrandovemu faktorju (vWF:Ag) v različnih odraslih populacijah po intravenski in subkutani uporabi kaplacizumaba v različnih ravneh odmerkov. Za otroke v starosti od 2 do 18 let so na podlagi tega FK/FD modela izvedli simulacije; te napovedujejo, da sta pričakovani izpostavljenost in supresija vWF:Ag podobni kot pri odraslih, če je pri otrocih s telesno maso ≥ 40 kg uporabljen odmerek za
odrasle (10 mg/dan) oziroma če je pri otrocih s telesno maso < 40 kg uporabljen polovični odmerek za
odrasle (5 mg/dan).
Farmacevtski podatki - Cablivi 10 mg
Prašek
saharoza
brezvodna citronska kislina (E330) trinatrijev citrat dihidrat (E331) polisorbat 80
Vehikel
voda za injekcije
Zaradi pomanjkanja študij kompatibilnosti zdravila Cablivi ne smemo mešati z drugimi zdravili.
Neodprte viale
5 let.
Rekonstituirana raztopina
Kemična in fizična stabilnost med uporabo je bila dokazana za 4 ure pri temperaturi 25 °C.
Z mikrobiološkega stališča velja, da je treba zdravilo uporabiti takoj, razen če metoda rekonstitucije
izločuje tveganje mikrobne kontaminacije.
Če uporabnik zdravila ne uporabi takoj, je sam odgovoren za čas in pogoje shranjevanja pred uporabo.
Shranjujte v hladilniku (2 °C – 8 °C). Ne zamrzujte.
Shranjujte v originalni ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
Zdravilo Cablivi lahko shranjujete pri temperaturi do 25 °C za enkratno obdobje do 2 mesecev, vendar ne dlje kot je rok uporabnosti. Zdravila Cablivi, ki ste ga shranjevali pri sobni temperaturi, ne vračajte v hladilnik za ponovno shranjevanje.
Za pogoje shranjevanja po rekonstituciji zdravila glejte poglavje 6.3.
Prašek
Viala (steklo tipa I) z zamaškom (butilna guma), tesnilom (aluminij) in zaporko (polipropilen), ki vsebuje 10 mg kaplacizumaba.
Vehikel
Napolnjena injekcijska brizga (vložek iz stekla tipa I, zaprt z zamaškom iz bromobutilne gume) z 1 ml vode za injekcije.
Velikost pakiranja
-
enoodmerno pakiranje, ki vsebuje 1 vialo s praškom, 1 napolnjeno injekcijsko brizgo z vehiklom, 1 nastavek za vialo, 1 hipodermično iglo (velikosti 30G) in 2 alkoholni blazinici.
-
večodmerno pakiranje, ki vsebuje 7 enoodmernih pakiranj.
-
večodmerno pakiranje, ki vsebuje 7 vial s praškom, 7 napolnjenih injekcijskih brizg z vehiklom, 7 nastavkov za vialo, 7 hipodermičnih igel (velikosti 30G) in 14 alkoholnih blazinic.
Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.
Za intravensko in subkutano dajanje s pomočjo nastavka za vialo rekonstituirajte prašek v viali z vso količino vehikla v napolnjeni injekcijski brizgi. Vehikel dodajajte počasi in ga nežno mešajte, da se raztopina ne speni. Viala s priključeno brizgo naj na površini 5 minut stoji pri sobni temperaturi.
Rekonstituirana raztopina je bistra, brezbarvna ali nekoliko rumenkasta. Vizualno jo je treba pregledati, da ne vsebuje delcev. Raztopine z delci ne uporabljajte.
Celotno količino rekonstituirane raztopine prenesite nazaj v stekleno brizgo, nato pa ves volumen brizge takoj aplicirajte (glejte poglavje 6.3).
Zdravilo Cablivi je samo za enkratno uporabo. Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.