Daptomicin REDDY 350 mg prašek za raztopino za injiciranje ali infundiranje

Farmakoterapevtska skupina: Zdravila za sistemsko zdravljenje bakterijskih infekcij, druge

protimikrobne učinkovine, oznaka ATC: J01XX09

Mehanizem delovanja

Daptomicin je ciklični lipopeptid naravnega izvora, ki deluje samo proti po Gramu pozitivnim

bakterijam.

Mehanizem delovanja vključuje vezavo (ob prisotnosti kalcijevih ionov) na bakterijske membrane, tako rastočih celic kot tudi celic v stacionarni fazi, kar povzroča depolarizacijo in vodi do hitrega zaviranja sinteze proteinov, DNK in RNK. Rezultat tega je smrt bakterijskih celic z zanemarljivo celično lizo.

Farmakokinetično/farmakodinamično razmerje

Daptomicin ima hiter, od koncentracije odvisen baktericiden učinek proti po Gramu pozitivnim organizmom na živalskih modelih in vitro in in vivo. Na živalskih modelih razmerji AUC/MIK in ^Cmax^{/MIK korelirata z učinkovitostjo in napovedano povzročitvijo smrti bakterij} in vivo ^{pri enkratnih} odmerkih, ki ustrezajo odmerku za ljudi 4 mg/kg in 6 mg/kg enkrat dnevno.

Mehanizmi rezistence

Posebno pri zdravljenju bolnikov s hudimi okužbami, ki jih je težko zdraviti, in/ali po dolgotrajnejšem zdravljenju so poročali o sevih z zmanjšano občutljivostjo za daptomicin. O neuspehu zdravljenja so poročali predvsem pri bolnikih, ki so bili okuženi s Staphylococcus aureus, Enterococcus faecalis ali Enterococcus faecium, med drugim pri bolnikih, ki so imeli med zdravljenjem bakteriemijo v povezavi z določenimi mikroorganizmi, ki so postali manj občutljivi za daptomicin ali so bili rezistentni nanj.

Mehanizem (mehanizmi) rezistence na daptomicin ni v celoti pojasnjen (niso v celoti pojasnjeni). Koncentracije za dosego želenega protibakterijskega delovanja

Minimalna inhibitorna koncentracija (MIK) za dosego želenega protibakterijskega delovanja, ki jo je

za stafilokoke in streptokoke (razen S. pneumoniae) določil Evropski odbor za testiranje

protimikrobne občutljivosti (EUCAST), je za občutljive ≤ 1 mg/l in za odporne > 1 mg/l.

Občutljivost

Prevalenca rezistence lahko geografsko in časovno variira za izbrane vrste in lokalne informacije o rezistenci so zaželene, še posebno kadar gre za zdravljenje hudih okužb. Kadar je lokalna prevalenca rezistence takšna, da je, vsaj pri nekaterih tipih okužb, koristnost sredstva vprašljiva, je potrebno poiskati strokovno pomoč.

* zaznamuje vrste, za katere velja, da je bilo delovanje proti njim zadovoljivo prikazano v kliničnih

študijah

Klinična učinkovitost in varnost

V dveh kliničnih preskušanjih pri zapletenih okužbah kože in mehkih tkiv je 36 % bolnikov, zdravljenih z daptomicinom, ustrezalo kriterijem za sindrom sistemskega vnetnega odziva (SIRS). Najpogostejši tip zdravljene okužbe je bila okužba rane (38 % bolnikov), medtem ko je imelo 21 % bolnikov večje abscese. Pri odločanju za uporabo daptomicina je treba upoštevati navedene omejitve pri zdravljenih skupinah bolnikov.

V randomizirani nadzorovani odprti študiji z 235 bolniki, ki so imeli bakteriemijo s Staphylococcus aureus (to pomeni, da so imeli pred prvim odmerkom vsaj eno hemokulturo pozitivno na Staphylococcus aureus), je 19 od 120 bolnikov zdravljenih z daptomicinom ustrezalo kriterijem za infekcijski endokarditis desne strani. Izmed teh 19 bolnikov jih je bilo 11 okuženih z na meticilin občutljivim sevom Staphylococcus aureus, 8 pa z na meticilin odpornim sevom Staphylococcus aureus. Deleži odzivov pri bolnikih z infekcijskim endokarditisom desne strani so prikazani v spodnji preglednici.

Neuspeh zdravljenja zaradi persistentne ali ponovne okužbe z bakterijo Staphylococcus aureus so opažali pri 19 od 120 bolnikov (15,8 %), zdravljenih z daptomicinom, pri 9 od 53 bolnikov (16,7 %), zdravljenih z vankomicinom, in pri 2 od 62 bolnikov (3,2 %), zdravljenih z antistafilokoknim polsintetičnim penicilinom. Med temi bolniki je bilo šest bolnikov, zdravljenih z daptomicinom, in en bolnik, zdravljen z vankomicinom, okuženih s sevom Staphylococcus aureus, pri katerem je prišlo do zviševanja MIK daptomicina v času zdravljenja ali po njem (glejte zgoraj odstavek “Mehanizmi rezistence”). Večina bolnikov z neuspehom zdravljenja zaradi persistentne ali ponovne okužbe z bakterijo Staphylococcus aureus je imela globoko okužbo, potrebnega kirurškega posega pa pri njih niso opravili.

Varnost in učinkovitost daptomicina so ocenjevali pri pediatričnih bolnikih, ki so bili stari od 1 do 17 let in so imeli zapleteno okužbo kože in mehkih tkiv s katerim od po Gramu pozitivnih patogenov (študija DAP-PEDS-07-03). Bolnike so stopenjsko vključevali v natančno opredeljene starostne skupine in jim zdravilo odmerjali glede na starost največ 14 dni kot sledi:

• starostna skupina 1 (n = 113): bolniki v starosti od 12 do 17 let so prejemali daptomicin v odmerkih 5 mg/kg ali standardno oskrbo;

• starostna skupina 2 (n = 113): bolniki v starosti od 7 do 11 let so prejemali daptomicin v odmerkih 7 mg/kg ali standardno oskrbo;

• starostna skupina 3 (n = 125): bolniki v starosti od 2 do 6 let so prejemali daptomicin v odmerkih 9 mg/kg ali standardno oskrbo;

• starostna skupina 4 (n = 45): bolniki v starosti od 1 do manj kot 2 leti so prejemali daptomicin v odmerkih 10 mg/kg ali standardno oskrbo.

  Primarni cilj študije DAP-PEDS-07-03 je bil oceniti varnost zdravljenja. Sekundarni cilji so vključevali oceno učinkovitosti posameznih na starost prilagojenih odmerkov intravensko apliciranega daptomicina v primerjavi z uveljavljenim načinom zdravljenja (s standardno oskrbo). Ključni cilj opazovanja za oceno učinkovitosti je bil klinični izid po definiciji naročnika glede na test ozdravitve (TOC – test-of-cure), ki ga je opredelil direktor medicinskega oddelka s slepim načinom ocenjevanja.

  Skupno so v študiji zdravili 389 preiskovancev, med katerimi jih je 256 prejemalo daptomicin, 133 pa standardno oskrbo. V vseh populacijah je bila stopnja klinične uspešnosti v skupini z daptomicinom približno enaka kot v skupini s standardno oskrbo, kar se je ujemalo z rezultati primarne analize učinkovitosti v populaciji vseh bolnikov, predvidenih za zdravljenje (ITT – intent-to-treat).

  Povzetek kliničnih izidov po definiciji naročnika glede na test ozdravitve:

  	klinična uspešnost
  	daptomicin n/N (%)	standardna oskrba n/N (%)	% razlike
  ITT populacija	227/257 (88,3 %)	114/132 (86,4 %)	2,0
  modificirana ITT populacija	186/210 (88,6 %)	92/105 (87,6 %)	0,9
  za klinično oceno primerni bolniki	204/207 (98,6 %)	99/99 (100 %)	-1,5
  za mikrobiološko oceno primerni bolniki	164/167 (98,2 %)	78/78 (100 %)	-1,8

  Tudi skupna stopnja terapevtskega odziva pri okužbah z bakterijami MRSA, MSSA in Streptococcus pyogenes je bila v skupini z daptomicinom podobna kot v skupini s standardno oskrbo (glejte preglednico spodaj, podatki populacije za mikrobiološko oceno primernih bolnikov): pri vseh običajnih patogenih je bila stopnja odziva v obeh študijskih skupinah > 94 %.

  Povzetek skupnih terapevtskih izidov glede na vrsto osnovne okužbe (populacija za mikrobiološko oceno primernih bolnikov):

  patogen	Stopnja uspešnosti an/N (%)
  	daptomicin	primerjalno zdravilo
  na meticilin občutljiv sev Staphylococcus aureus (MSSA)	68/69 (99 %)	28/29 (97 %)
  na meticilin odporen sev Staphylococcus aureus (MRSA)	63/66 (96 %)	34/34 (100 %)
  Streptococcus pyogenes	17/18 (94 %)	5/5 (100 %)

  a Bolniki, pri katerih pride do kliničnega uspeha (klinični odziv je “ozdravitev” ali “izboljšanje”) in do mikrobiološkega uspeha (odziv s stopnjo prisotnosti patogenov “izkoreninjen” ali “domnevno izkoreninjen”), so opredeljeni kot skupni terapevtski uspeh.

Farmakokinetika daptomicina je pri odmerkih od 4 do 12 mg/kg, danih zdravim prostovoljcem v enkratnem dnevnem odmerku s 30-minutno intravensko infuzijo do 14 dni, običajno linearna in neodvisna od časa. Koncentracije v stanju dinamičnega ravnovesja so dosežene s tretjim dnevnim odmerkom.

Tudi farmakokinetika daptomicina, danega z 2-minutno intravensko injekcijo, je v odobrenem terapevtskem obsegu odmerjanja od 4 do 6 mg/kg sorazmerna z odmerkom. Pokazalo se je, da je po odmerjanju daptomicina s 30-minutno intravensko infuzijo ali z 2-minutno intravensko injekcijo izpostavljenost zdravilu (AUC in Cmax) medsebojno primerljiva.

Študije na živalih so pokazale, da se daptomicin po peroralnem dajanju ne absorbira v znatni meri.

Porazdelitev

Volumen porazdelitve daptomicina v stanju dinamičnega ravnovesja je pri zdravih odraslih osebah znašal približno 0,1 l/kg, pri čemer ni bil odvisen od velikosti odmerka. Študije o porazdelitvi v tkivih na podganah so pokazale, da naj bi daptomicin le minimalno prehajal krvno-možgansko bariero in placentarno bariero po enkratnem in večkratnih odmerkih.

Daptomicin je na način, ki ni odvisen od koncentracije, reverzibilno vezan na humane plazemske proteine. Pri zdravih prostovoljcih in bolnikih zdravljenih z daptomicinom je vezava na proteine znašala povprečno okrog 90 %, vključno z osebami z okvaro ledvic.

Biotransformacija

V študijah in vitro se daptomicin ni presnavljal s človeškimi jetrnimi mikrosomi. Rezultati in vitro študij s človeškimi hepatociti kažejo, da daptomicin niti ne zavira niti ne inducira delovanja naslednjih človeških izooblik citokroma P450: 1A2, 2A6, 2C9, 2C19, 2D6, 2E1 in 3A4. Tako ni verjetno, da bi daptomicin lahko zaviral ali induciral presnovo zdravil, ki se presnavljajo s pomočjo sistema P450.

Po infuziji s ¹⁴C označenega daptomicina zdravim odraslim osebam je bila koncentracija radioaktivno označenega daptomicina v plazmi podobna koncentraciji, določeni pri mikrobiološkem testu. V urinu so ugotovili prisotnost neaktivnih presnovkov, in sicer so jih določili kot razliko med skupno koncentracijo radioaktivno označene učinkovine in koncentracijo mikrobiološko aktivne učinkovine. V ločeni študiji niso opažali presnovkov v plazmi, v urinu pa so ugotovili manjše količine treh oksidativnih presnovkov in ene neprepoznane spojine. Mesta presnove niso ugotovili.

Izločanje

Daptomicin se večinoma izloča skozi ledvice. Sočasno dajanje probenecida in daptomicina nima vpliva na farmakokinetiko daptomicina pri ljudeh, kar kaže na minimalno ali neobstoječo aktivno tubulno sekrecijo daptomicina.

Po intravenskemu dajanju znaša plazemski očistek daptomicina približno 7 do 9 ml/h/kg in ledvični očistek 4 do 7 ml/h/kg.

V študiji snovne bilance z uporabo radioaktivno označenega materiala je bilo mogoče zaslediti v urinu 78 % danega odmerka na podlagi celotne radioaktivnosti, medtem ko je znašalo izločanje nespremenjenega daptomicina z urinom približno 50 % odmerka. Okrog 5 % danega radioaktivnega označevalca se je izločilo z blatom.

Posebne skupine bolnikov

Starejši

Po enkratni 30-minutni intravenski aplikaciji 4 mg/kg daptomicina je bila pri starejših osebah (starih 75 let ali več) povprečna vrednost celotnega očistka daptomicina nižja za približno 35 %, povprečna AUC0-∞ pa je bila večja za približno 58 % v primerjavi z zdravimi mladimi osebami (starimi od 18 do 30 let). Vrednosti Cmax se niso razlikovale. Do opaženih razlik je po vsej verjetnosti prišlo zaradi normalnega upada ledvične funkcije, ki jo je mogoče opaziti pri populaciji starejših.

Samo na osnovi starosti prilagajanje odmerka ni potrebno. Vseeno pa je potrebno oceniti ledvično funkcijo in odmerek zmanjšati, če obstajajo dokazi za hudo okvaro ledvic.

Otroci in mladostniki (< 18 let starosti)

Farmakokinetiko daptomicina po enkratnem odmerku 4 mg/kg daptomicina so ocenjevali pri treh skupinah pediatričnih bolnikov z dokazano okužbo s po Gramu pozitivnimi bakterijami ali s sumom na tako okužbo (starih 2–6 let, 7–11 let in 12–17 let). Pri mladostnikih, starih 12–17 let, je farmakokinetika daptomicina po enkratnem odmerku 4 mg/kg v glavnem enaka kot pri zdravih odraslih z normalnim delovanjem ledvic, s tem da pri mladostnikih AUC in Cmax kažeta trend

zniževanja. Pri mlajših starostnih skupinah (2–6 let in 7–11 let) je bil celotni očistek večji kot pri mladostnikih, zato so bile pri njih vrednosti izpostavljenosti zdravilu (AUC in Cmax) nižje, razpolovni čas izločanja pa krajši. Učinkovitosti v tej študiji niso ocenjevali.

Izvedli so tudi ločeno študijo, v kateri so ocenjevali farmakokinetiko daptomicina po enkratnem odmerku 8 mg/kg oziroma 10 mg/kg daptomicina, ki so ga dajali v obliki 1-urne ali 2-urne infuzije pediatričnim bolnikom, ki so bili stari od vključno 2 do vključno 6 let in so imeli dokazano okužbo s po Gramu pozitivnimi bakterijami ali sum na tako okužbo, prejemali pa so standardna protibakterijska zdravila.

Po aplikaciji enkratnih odmerkov 8 mg/kg je bila povprečna izpostavljenost zdravilu (AUC0-∞) približno 429 μg•h/ml in po aplikaciji enkratnih odmerkov 10 mg/kg je bila povprečna izpostavljenost zdravilu (AUC0-∞) približno 550 μg•h/ml, kar je podobno izpostavljenosti, ki so jo v stanju dinamičnega ravnovesja opažali pri odraslih po odmerjanju 4 mg/kg (495 μg•h/ml). Kaže, da je farmakokinetika daptomicina v okviru proučevanih odmerkov linearna. Razpolovni čas, očistek in volumen porazdelitve so bili podobni pri obeh velikostih odmerkov.

Za oceno varnosti, učinkovitosti in farmakokinetike daptomicina pri pediatričnih bolnikih, ki so stari od 1 do vključno 17 let in imajo zapletene okužbe kože in mehkih tkiv, katerih povzročitelji so po Gramu pozitivne bakterije, so izvedli študijo faze 4. Bolnike so vključili v 4 skupine (glejte poglavje 5.1). 256 otrok je prejemalo daptomicin z intravensko infuzijo v odmerkih od 5 mg/kg do 10 mg/kg in izmed teh so 45 otrokom iz vseh starostnih skupin jemali vzorce krvi za farmakokinetične meritve. Po večkratnem odmerjanju daptomicina je bila v starostni skupini 12–17 let AUC0-tau 387 μg•h/ml, v starostni skupini 7–11 let 438 μg•h/ml, v starostni skupini 2–6 let 439 μg•h/ml in v starostni skupini 1–

< 2 leti 466 μg•h/ml, kar pomeni, da je bila izpostavljenost daptomicinu po prilagajanju odmerkov na telesno maso in starost približno enaka v vseh starostnih skupinah.

Povprečna vrednost Cmax je znašala od 62,4 μg/ml do 81,9 μg/ml. Končni razpolovni čas je v različnih starostnih skupinah znašal od 3,8 do 5,3 ure, medtem ko je povprečje očistka v stanju dinamičnega ravnovesja znašalo od 13,3 do 21,5 ml/h/kg. Tudi ustrezen očistek je bil višji pri bolnikih v skupini z nižjo starostjo, kar se ujema s prejšnjimi opažanji. Raven izpostavljenosti, do katere je prišlo pri takih odmerkih, se je ujemala z vrednostmi, do katerih je prišlo v študiji z odraslimi bolniki z zapletenimi okužbami kože in mehkih tkiv.

Čezmerna telesna masa

V primerjavi z osebami z normalno telesno maso, je bila sistemska izpostavljenost daptomicinu, merjena v obliki AUC, večja za okrog 28 % pri osebah s čezmerno telesno maso z indeksom telesne mase 25–40 kg/m² in večja za 42 % pri osebah s čezmerno telesno maso z indeksom telesne mase > 40 kg/m². Vendar pa velja, da samo na osnovi čezmerne telesne mase prilagajanje odmerka ni potrebno.

Spol

V farmakokinetiki daptomicina niso opazili nikakršnih klinično pomembnih razlik, povezanih s spolom.

Okvara ledvic

Pri dajanju enkratnih 30-minutnih intravenskih odmerkov daptomicina 4 mg/kg ali 6 mg/kg osebam z različnimi stopnjami okvare ledvic se je s slabšanjem ledvične funkcije (zmanjševanjem očistka kreatinina) njihov celotni očistek daptomicina (CL) zmanjševal, sistemska izpostavljenost (AUC) pa povečevala.

Glede na farmakokinetične podatke in modele je bila pri bolnikih na hemodializi ali kontinuirani ambulantni peritonealni dializi AUC daptomicina prvega dne po aplikaciji odmerka 6 mg/kg 2-krat večja kot pri bolnikih z normalno ledvično funkcijo, ki so prejeli enak odmerek. V drugem dnevu po aplikaciji odmerka 6 mg/kg bolnikom na hemodializi ali kontinuirani ambulantni peritonealni dializi je bila njihova AUC daptomicina približno 1,3-krat večja kot pri bolnikih z normalno ledvično funkcijo

po drugem odmerku 6 mg/kg. Na podlagi teh podatkov je priporočeno, da bolniki na hemodializi ali kontinuirani ambulantni peritonealni dializi prejemajo daptomicin vsakih 48 ur v odmerku, ki je priporočen za dano vrsto okužbe (glejte poglavje 4.2).

Okvara jeter

Farmakokinetika daptomicina pri osebah z zmerno okvaro jeter (klasifikacija okvare jeter Child Pugh B) pri dajanju enkratnih odmerkov 4 mg/kg ni spremenjena v primerjavi z zdravimi prostovoljci, primerljivimi glede na spol, starost in telesno maso. Pri dajanju daptomicina bolnikom z zmerno okvaro jeter prilagajanje odmerjanja ni potrebno. Farmakokinetika daptomicina pri bolnikih s hudo okvaro jeter (klasifikacija Child Pugh C) še ni bila ocenjena.

Natrijev hidroksid

Zdravilo Daptomicin Reddy fizikalno ali kemijsko ni kompatibilno z raztopinami, ki vsebujejo glukozo. Zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili, razen s tistimi, ki so omenjena v poglavju 6.6.

2 leti

Po rekonstituciji: Kemijska in fizikalna stabilnost pripravljene rekonstituirane raztopine v viali je bila dokazana za 12 ur pri 25 °C in do 48 ur pri 2 °C–8 °C. Kemijska in fizikalna stabilnost razredčene raztopine v infuzijskih vrečkah je dokazana za 12 ur pri 25 °C ali 24 ur pri 2 °C–8 °C.

Pri aplikaciji v obliki 30-minutne intravenske infuzije kombinirani čas shranjevanja (rekonstituirana raztopina v viali in razredčena raztopina v infuzijski vrečki; glejte poglavje 6.6) pri 25 °C ne sme presegati 12 ur (ali 24 ur pri 2 °C–8 °C).

Pri aplikaciji v obliki 2-minutne intravenske injekcije čas shranjevanja rekonstituirane raztopine v viali

(glejte poglavje 6.6) pri 25 °C ne sme presegati 12 ur (ali 48 ur pri 2 °C–8 °C).

Vendar je z mikrobiološkega stališča treba zdravilo uporabiti takoj. Zdravilo ne vsebuje niti konzervansov niti bakteriostatičnih sredstev. Če se zdravila, pripravljenega za uporabo, ne uporabi takoj, je za čas shranjevanja odgovoren uporabnik sam. Običajno naj ta čas ne bi bil daljši od 24 ur pri 2 °C–8 °C, razen če je bila rekonstitucija/razredčitev izvedena v nadzorovanih in validiranih aseptičnih pogojih.

Shranjujte v hladilniku (2 °C–8 °C).

Za pogoje shranjevanja po rekonstituciji in po rekonstituciji in redčenju zdravila glejte poglavje 6.3.

Zdravilo je na voljo v pakiranjih, ki vsebujejo 1 vialo ali 5 vial. Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.

Daptomicin je mogoče aplicirati intravensko v obliki infuzije, ki traja 30 ali 60 minut, ali v obliki injekcije, ki traja 2 minuti (glejte poglavji 4.2 in 5.2). Za pripravo raztopine za infundiranje so potrebni dodatni koraki za razredčenje, kot je opisano spodaj.

Daptomicin Reddy 350 mg prašek za raztopino za injiciranje ali infundiranje

Aplikacija zdravila Daptomicin Reddy v obliki intravenske infuzije, ki traja 30 ali 60 minut

Koncentracijo 50 mg/ml zdravila Daptomicin Reddy za infundiranje je mogoče pripraviti z rekonstitucijo liofiliziranega zdravila s 7 ml 9 mg/ml (0,9-odstotne) raztopine natrijevega klorida za injiciranje.

Liofilizirano zdravilo se raztopi približno v 15 minutah. Pripravljena raztopina je videti bistra, ob robu

viale pa lahko ostanejo majhni mehurčki ali pena.

Pri pripravljanju zdravila Daptomicin Reddy za intravensko infuzijo se držite naslednjih navodil:

Za rekonstitucijo liofiliziranega zdravila Daptomicin Reddy je treba pri vseh postopkih uporabljati

aseptično tehniko.

1. Dvižno zaporko iz polipropilena je treba odstraniti, tako da je viden osrednji del gumijastega zamaška. Vrh gumijastega zamaška obrišite z alkoholnim zložencem ali drugo antiseptično raztopino in pustite, da se posuši. Po čiščenju se gumijastega zamaška ne dotikajte več in pazite, da ne pride v stik s katero koli drugo površino. S sterilno iglo za prenos premera 21 G ali manj ali z brezigelnim sistemom v injekcijsko brizgo povlecite 7 ml 9 mg/ml (0,9-odstotne) raztopine natrijevega klorida za injiciranje in jo nato skozi sredino gumijastega zamaška počasi vbrizgajte v vialo, pri tem naj bo igla usmerjena proti steni viale.

2. Vialo je treba nežno obračati, da se celotno zdravilo popolno navlaži, in jo nato pustiti stati 10 minut.

3. Nazadnje je treba vialo nekaj minut nežno obračati/vrteti, kolikor je potrebno da dobimo bistro rekonstituirano raztopino. Izogibajte se močnemu stresanju, da se zdravilo ne začne peniti.

4. Rekonstituirano raztopino je treba pazljivo preveriti in se prepričati, da je zdravilo v raztopini in jo pred uporabo vizualno pregledati, da v njej ni vidnih delcev. Rekonstituirane raztopine zdravila Daptomicin Reddy so v barvnem razponu od bledo rumene do svetlo rjave barve.

5. S sterilno iglo premera 21 G ali manj počasi povlecite rekonstituirano tekočino (50 mg

   daptomicina/ml) iz viale:

   Obrnite vialo, tako da raztopina lahko steče proti zamašku. Vzemite novo injekcijsko brizgo in vstavite injekcijsko iglo v obrnjeno vialo. Ko vlečete raztopino v injekcijsko brizgo, naj bo konica injekcijske igle v še vedno obrnjeni viali nameščena čisto na dnu raztopine v viali. Preden injekcijsko iglo izvlečete iz viale, potegnite bat povsem do konca cevi injekcijske brizge, tako da lahko iz obrnjene viale odstranite prav vso raztopino.

6. Rekonstituirano raztopino je treba nato razredčiti z 9 mg/ml (0,9-odstotnim) natrijevim kloridom

   (običajni volumen 50 ml).

7. Injekcijsko iglo na injekcijski brizgi zamenjajte z novo za intravensko infundiranje.

8. Iztisnite zrak, velike mehurčke in morebitno odvečno količino raztopine, tako da pripravite

   predpisan odmerek.

9. Rekonstituirano in razredčeno raztopino je treba nato intravensko infundirati 30 ali 60 minut, kot je navedeno v poglavju 4.2.

Aplikacija zdravila Daptomicin Reddy v obliki 2-minutne intravenske injekcije

Za rekonstitucijo zdravila Daptomicin Reddy za intravensko injiciranje se ne sme uporabiti vode. Zdravilo Daptomicin Reddy se sme rekonstituirati samo z 9 mg/ml (0,9-odstotno) raztopino natrijevega klorida.

Koncentracijo 50 mg/ml zdravila Daptomicin Reddy za injiciranje je mogoče pripraviti z rekonstitucijo liofiliziranega zdravila s 7 ml 9 mg/ml (0,9-odstotne) raztopine natrijevega klorida za injiciranje.

Liofilizirano zdravilo se raztopi v približno 15 minutah. Dokončno pripravljena raztopina je videti bistra, ob robu viale pa lahko ostanejo majhni mehurčki ali pena.

Pri pripravljanju zdravila Daptomicin Reddy za intravensko injiciranje se držite naslednjih navodil:

Za rekonstitucijo liofiliziranega zdravila Daptomicin Reddy je treba pri vseh postopkih uporabljati aseptično tehniko.

1. Dvižno zaporko iz polipropilena je treba odstraniti, tako da je viden osrednji del gumijastega zamaška. Vrh gumijastega zamaška obrišite z alkoholnim zložencem ali drugo antiseptično raztopino in pustite, da se posuši. Po čiščenju se gumijastega zamaška ne dotikajte več in pazite, da ne pride v stik s katero koli drugo površino. S sterilno iglo za prenos premera 21 G ali manj ali z brezigelnim sistemom v injekcijsko brizgo povlecite 7 ml 9 mg/ml (0,9-odstotne) raztopine natrijevega klorida za injiciranje in jo nato skozi sredino gumijastega zamaška počasi vbrizgajte v vialo, pri tem naj bo igla usmerjena proti steni viale.

2. Vialo je treba nežno obračati, da se celotno zdravilo popolno navlaži, in jo nato pustiti stati 10 minut.

3. Nazadnje je treba vialo nekaj minut nežno obračati/vrteti, kolikor je potrebno da dobimo bistro rekonstituirano raztopino. Izogibajte se močnemu stresanju, da se zdravilo ne začne peniti.

4. Rekonstituirano raztopino je treba pazljivo preveriti in se prepričati, da je zdravilo v raztopini in jo pred uporabo vizualno pregledati, da v njej ni vidnih delcev. Rekonstituirane raztopine zdravila Daptomicin Reddy so v barvnem razponu od bledo rumene do svetlo rjave barve.

5. S sterilno iglo premera 21 G ali manj počasi povlecite rekonstituirano tekočino (50 mg

   daptomicina/ml) iz viale:

   Obrnite vialo, tako da raztopina lahko steče proti zamašku. Vzemite novo injekcijsko brizgo in vstavite injekcijsko iglo v obrnjeno vialo. Ko vlečete raztopino v injekcijsko brizgo, naj bo konica injekcijske igle v še vedno obrnjeni viali nameščena čisto na dnu raztopine v viali. Preden injekcijsko iglo izvlečete iz viale, potegnite bat povsem do konca cevi injekcijske brizge, tako da lahko iz obrnjene viale odstranite prav vso raztopino.

6. Injekcijsko iglo na injekcijski brizgi zamenjajte z novo za intravensko injiciranje.

7. Iztisnite zrak, velike mehurčke in odvečno raztopino, tako da pripravite predpisan odmerek.

8. Rekonstituirano raztopino je treba nato počasi v 2 minutah intravensko injicirati, kot je navedeno v poglavju 4.2.

Viale z zdravilom Daptomicin Reddy so samo za enkratno uporabo.

Z mikrobiološkega stališča je treba zdravilo uporabiti takoj po pripravi (glejte poglavje 6.3).

Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.

Daptomicin Reddy 500 mg prašek za raztopino za injiciranje ali infundiranje

Aplikacija zdravila Daptomicin Reddy v obliki intravenske infuzije, ki traja 30 ali 60 minut

Koncentracijo 50 mg/ml zdravila Daptomicin Reddy za infundiranje je mogoče pripraviti z rekonstitucijo liofiliziranega zdravila z 10 ml 9 mg/ml (0,9-odstotne) raztopine natrijevega klorida za injiciranje.

Liofilizirano zdravilo se raztopi približno v 15 minutah. Pripravljena raztopina je videti bistra, ob robu

viale pa lahko ostanejo majhni mehurčki ali pena.

Pri pripravljanju zdravila Daptomicin Reddy za intravensko infuzijo se držite naslednjih navodil:

Za rekonstitucijo liofiliziranega zdravila Daptomicin Reddy je treba pri vseh postopkih uporabljati

aseptično tehniko.

1. Dvižno zaporko iz polipropilena je treba odstraniti, tako da je viden osrednji del gumijastega zamaška. Vrh gumijastega zamaška obrišite z alkoholnim zložencem ali drugo antiseptično raztopino in pustite, da se posuši. Po čiščenju se gumijastega zamaška ne dotikajte več in pazite, da ne pride v stik s katero koli drugo površino. S sterilno iglo za prenos premera 21 G ali manj ali z brezigelnim sistemom v injekcijsko brizgo povlecite 10 ml 9 mg/ml (0,9-odstotne) raztopine natrijevega klorida za injiciranje in jo nato skozi sredino gumijastega zamaška počasi vbrizgajte v vialo, pri tem naj bo igla usmerjena proti steni viale.

2. Vialo je treba nežno obračati, da se celotno zdravilo popolno navlaži, in jo nato pustiti stati 10 minut.

3. Nazadnje je treba vialo nekaj minut nežno obračati/vrteti, kolikor je potrebno da dobimo bistro rekonstituirano raztopino. Izogibajte se močnemu stresanju, da se zdravilo ne začne peniti.

4. Rekonstituirano raztopino je treba pazljivo preveriti in se prepričati, da je zdravilo v raztopini in jo pred uporabo vizualno pregledati, da v njej ni vidnih delcev. Rekonstituirane raztopine zdravila Daptomicin Reddy so v barvnem razponu od bledo rumene do svetlo rjave barve.

5. S sterilno iglo premera 21 G ali manj počasi povlecite rekonstituirano tekočino (50 mg

   daptomicina/ml) iz viale:

   Obrnite vialo, tako da raztopina lahko steče proti zamašku. Vzemite novo injekcijsko brizgo in vstavite injekcijsko iglo v obrnjeno vialo. Ko vlečete raztopino v injekcijsko brizgo, naj bo konica injekcijske igle v še vedno obrnjeni viali nameščena čisto na dnu raztopine v viali. Preden injekcijsko iglo izvlečete iz viale, potegnite bat povsem do konca cevi injekcijske brizge, tako da lahko iz obrnjene viale odstranite prav vso raztopino.

6. Rekonstituirano raztopino je treba nato razredčiti z 9 mg/ml (0,9-odstotnim) natrijevim kloridom

   (običajni volumen 50 ml).

7. Injekcijsko iglo na injekcijski brizgi zamenjajte z novo za intravensko infundiranje.

8. Iztisnite zrak, velike mehurčke in morebitno odvečno količino raztopine, tako da pripravite predpisan odmerek.

9. Rekonstituirano in razredčeno raztopino je treba nato intravensko infundirati 30 ali 60 minut, kot

je navedeno v poglavju 4.2.

Aplikacija zdravila Daptomicin Reddy v obliki 2-minutne intravenske injekcije

Za rekonstitucijo zdravila Daptomicin Reddy za intravensko injiciranje se ne sme uporabiti vode. Zdravilo Daptomicin Reddy se sme rekonstituirati samo z 9 mg/ml (0,9-odstotno) raztopino natrijevega klorida.

Koncentracijo 50 mg/ml zdravila Daptomicin Reddy za injiciranje je mogoče pripraviti z rekonstitucijo liofiliziranega zdravila z 10 ml 9 mg/ml (0,9-odstotne) raztopine natrijevega klorida za injiciranje.

Liofilizirano zdravilo se raztopi v približno 15 minutah. Dokončno pripravljena raztopina je videti

bistra, ob robu viale pa lahko ostanejo majhni mehurčki ali pena.

Pri pripravljanju zdravila Daptomicin Reddy za intravensko injiciranje se držite naslednjih navodil:

Za rekonstitucijo liofiliziranega zdravila Daptomicin Reddy je treba pri vseh postopkih uporabljati aseptično tehniko.

1. Dvižno zaporko iz polipropilena je treba odstraniti, tako da je viden osrednji del gumijastega zamaška. Vrh gumijastega zamaška obrišite z alkoholnim zložencem ali drugo antiseptično raztopino in pustite, da se posuši. Po čiščenju se gumijastega zamaška ne dotikajte več in pazite, da ne pride v stik s katero koli drugo površino. S sterilno iglo za prenos premera 21 G ali manj ali z brezigelnim sistemom v injekcijsko brizgo povlecite 10 ml 9 mg/ml (0,9-odstotne) raztopine natrijevega klorida za injiciranje in jo nato skozi sredino gumijastega zamaška počasi vbrizgajte v vialo, pri tem naj bo igla usmerjena proti steni viale.

2. Vialo je treba nežno obračati, da se celotno zdravilo popolno navlaži, in jo nato pustiti stati 10 minut.

3. Nazadnje je treba vialo nekaj minut nežno obračati/vrteti, kolikor je potrebno, da dobimo bistro

   rekonstituirano raztopino. Izogibajte se močnemu stresanju, da se zdravilo ne začne peniti.

4. Rekonstituirano raztopino je treba pazljivo preveriti in se prepričati, da je zdravilo v raztopini in jo pred uporabo vizualno pregledati, da v njej ni vidnih delcev. Rekonstituirane raztopine zdravila Daptomicin Reddy so v barvnem razponu od bledo rumene do svetlo rjave barve.

5. S sterilno iglo premera 21 G ali manj počasi povlecite rekonstituirano tekočino (50 mg

   daptomicina/ml) iz viale:

   Obrnite vialo, tako da raztopina lahko steče proti zamašku. Vzemite novo injekcijsko brizgo in vstavite injekcijsko iglo v obrnjeno vialo. Ko vlečete raztopino v injekcijsko brizgo, naj bo konica injekcijske igle v še vedno obrnjeni viali nameščena čisto na dnu raztopine v viali. Preden injekcijsko iglo izvlečete iz viale, potegnite bat povsem do konca cevi injekcijske brizge, tako da lahko iz obrnjene viale odstranite prav vso raztopino.

6. Injekcijsko iglo na injekcijski brizgi zamenjajte z novo za intravensko injiciranje.

7. Iztisnite zrak, velike mehurčke in odvečno raztopino, tako da pripravite odmerek, ki je predpisan.

8. Rekonstituirano raztopino je treba nato počasi v 2 minutah intravensko injicirati, kot je navedeno v poglavju 4.2.

Viale z zdravilom Daptomicin Reddy so samo za enkratno uporabo.

Z mikrobiološkega stališča je treba zdravilo uporabiti takoj po pripravi (glejte poglavje 6.3).

Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.