Lendacin 250 mg prašek za raztopino za injiciranje/infundiranje

Uporaba ceftriaksona je indicirana za zdravljenje hudih okužb, ki so jih povzročili ali ki so jih verjetno povzročili mikroorganizmi, ki so občutljivi na ceftriakson in pri katerih je potrebno parenteralno zdravljenje (glejte poglavje 5.1):

okužbe dihal, vključno s pljučnico sepsa

endokarditis bakterijski meningitis abdominalne okužbe

trebušni tifus, invazivne oblike salmoneloze in šigeloze okužbe sečil

okužbe kosti, sklepov, mehkih tkiv, kože in ran gonoreja in mehki čankar (kankroid)

akutno vnetje srednjega ušesa lymska borelioza

febrilna nevtropenija pri bolnikih z malignimi boleznimi

Ceftriakson se prav tako lahko uporablja za preprečevanje okužb pred kirurškim posegom, med njim in po njem pri bolnikih pri katerih obstaja določeno tveganje, da pride do hudih okužb pri kirurških posegih. Odvisno od vrste kirurškega posega in pričakovanega spektra patogenih mikroorganizmov, je treba ceftriakson dajati skupaj z ustreznim protimikrobnim sredstvom, ki dodatno deluje na patogene mikroorganizme, ki povzročajo zaplete.

Upoštevati je treba tudi uradne lokalne smernice za pravilno uporabo protibakterijskih sredstev.

Odmerjanje

Odmerjanje in način uporabe je treba določiti glede na izraženost in mesto okužbe, občutljivost mikroorganizma, ki je okužbo povzročil, in glede na starost bolnika in njegovo zdravstveno stanje. Običajno trajanje zdravljenja je odvisno od odziva. Na splošno je treba tako kot druge antibiotike zdravilo dajati vsaj še 48-72 ur po znižanju bolnikove telesne temperature na normalno vrednost ali po dokazani odstranitvi bakterij iz bolnikovega telesa.

Običajno odmerjanje

Odrasli in otroci, starejši od 12 let, s telesno maso ≥ 50 kg:

Običajen odmerek je 1 do 2 g ceftriaksona, ki se ga da enkrat na dan (vsakih 24 ur). V primerih hudih okužb ali okužb, ki jih povzročijo srednje občutljivi mikroorganizmi, se lahko odmerek poveča na 4 g, ki se ga da intravensko enkrat na dan.

Novorojenčki (stari od 0 do 14 dni):

20 do 50 mg na kilogram telesne mase intravensko enkrat dnevno (24-urni presledki).

Pri hudih okužbah ne smemo preseči dnevnega odmerka 50 mg na kilogram telesne mase.

Otroci stari od 15 dni do 12 let, s telesno maso < 50 kg:

20 do 80 mg na kilogram telesne mase intravensko enkrat dnevno (24-urni presledki).

Pri hudih okužbah ne smemo preseči dnevnega odmerka 80 mg na kilogram telesne mase, razen pri meningitisu (glejte poglavje 4.2.: Posebna priporočila za odmerjanje).

Otroci s telesno maso 50 kg ali več prejmejo običajen odmerek za odrasle enkrat dnevno (glejte zgoraj).

Starejši bolniki:

Pri starejših bolnikih veljajo enaka priporočila kar zadeva odmerjanje zdravila kot pri odraslih - brez prilagajanja.

Posebna priporočila za odmerjanje

Meningitis

Zdravljenje se začne s 100 mg na kg telesne mase enkrat dnevno - ne da bi presegli 4 g dnevno. Po določitvi občutljivosti patogenega mikroorganizma se lahko odmerek ustrezno zmanjša.

Pri novorojenčkih, starih od 0 do 14 dni, odmerek ne sme preseči 50 mg/kg/24 ur.

Gonoreja

Pri nezapleteni gonoreji pri odraslih in mladostnikih, ki so starejši od 12 let in tehtajo ≥ 50 kg, se daje 250 mg ceftriaksona intramuskularno v enkratnem odmerku.

Perioperativna profilaksa

Običajen dnevni odmerek ceftriaksona je treba dati 30 do 90 minut pred kirurškim posegom. En sam odmerek običajno zadostuje.

Zmanjšano delovanje ledvic

Pri bolnikih z zmanjšanim delovanjem ledvic odmerka ceftriaksona ni potrebno

prilagajati, če je delovanje jeter normalno. Samo v primerih zelo zmanjšanega delovanja ledvic (kreatininski očistek < 0,17 ml/s) je treba dnevni odmerek omejiti na največ 2 g.

Pri bolnikih, ki imajo sočasno hudo zmanjšano delovanje ledvic in jeter je treba redno spremljati koncentracije ceftriaksona v serumu in odmerke ustrezno prilagajati.

Pri bolnikih na hemodializi ali peritonealni dializi po dializi ni potrebno dati dodatnega odmerka ceftriaksona, ker se ceftriakson dializira le v zelo omejenem obsegu. Kljub temu pa je treba spremljati koncentracije v plazmi, da ugotovimo, ali je potrebno odmerek prilagoditi, ker je hitrost odstranjevanja zdravila iz telesa pri teh bolnikih lahko zmanjšana.

Zmanjšano delovanje jeter

Pri bolnikih z zmanjšanim delovanjem jeter odmerka ceftriaksona ni potrebno spreminjati, če je delovanje ledvic normalno. Pri sočasnem hudem zmanjšanju delovanja ledvic in jeter je treba redno spremljati koncentracije ceftriaksona v plazmi in odmerke ustrezno prilagajati.

Način uporabe

Po pripravi raztopine skladno z navodili (glejte poglavje 6.6) se ceftriakson lahko daje kot intravenska bolus injekcija, intravenska infuzija ali intramuskularna injekcija.

Intramuskularno injiciranje zdravila ni primerno za otroke, mlajše od 2 let.

Zaradi možnosti obarjanja, se raztopin, ki vsebujejo kalcij (npr. Ringerjeva raztopina ali Hartmannova raztopina), ne sme uporabljati za rekonstitucijo praška s ceftriaksonom ali za nadaljnje redčenje že pripravljene raztopine pri intravenski uporabi. Do obarjanja kalcijevega ceftriaksonata pride tudi, kadar uporabljamo ceftriakson in raztopine, ki vsebujejo kalcij in jih dajemo preko iste intravenske linije. Ceftriaksona se zato ne sme mešati ali uporabljati sočasno z raztopinami, ki vsebujejo kalcij (glejte poglavja 4.3, 4.4 in 6.2).

Lendacina ne smemo uporabljati v naslednjih primerih:

Preobčutljivost za ceftriakson, katerikoli cefalosporin ali katerokoli pomožno snov.

Takojšnja in/ali huda preobčutljivostna reakcija na penicilin ali katerokoli drugo betalaktamsko zdravilno učinkovino v preteklosti.

Novorojenčkov s hiperbilirubinemijo in nedonošenčkov ne smemo zdraviti s ceftriaksonom. V in vitro raziskavah se je pokazalo, da lahko ceftriakson izpodrine bilirubin z njegovega vezavnega mesta na serumskem albuminu, tako da bi pri takih bolnikih lahko prišlo do razvoja bilirubinske encefalopatije.

Ceftriakson je kontraindiciran pri

nedonošenčkih do korigirane starosti 41 tednov (tedni nosečnosti + tedni življenja),

donošenih novorojenčkih (do 28. dneva starosti)

• z zlatenico ter pri tistih, ki so hipoalbuminemični ali acidotični, saj so to stanja, kjer obstaja velika verjetnost za moteno vezavo bilirubina

• če potrebujejo (ali se pričakuje, da bodo potrebovali) intravensko zdravljenje s kalcijem, ali z infuzijami, ki vsebujejo kalcij, zaradi tveganja nastanka oborine kalcijevega ceftriaksonata (glejte poglavja 4.4, 4.8 in 6.2).

Intramuskularno dajanje:

Pred sočasnim jemanjem ceftriaksona in lidokaina je potrebno izključiti kontraindikacije lidokaina.

Posebna previdnost je potrebna pri ugotavljanju katerekoli vrste preteklih preobčutljivostnih reakcij na penicilin ali druga beta-laktamska zdravila, kajti za ta zdravila preobčutljivi bolniki bi lahko bili preobčutljivi tudi za ceftriakson (navzkrižna alergija).

Preobčutljivostnih reakcij nasproti ceftriaksonu so verjetnejše pri bolnikih s katerokoli drugo vrsto preobčutljivostne reakcije ali bronhialno astmo.

Injekcije s ceftriaksonom je treba posebej previdno uporabljati pri bolnikih z nagnjenostjo k alergijam, ker se preobčutljivostne reakcije pojavijo hitreje in potekajo bolj izrazito po intravenskem injiciranju (glejte poglavje 4.8).

Preobčutljivostne reakcije se lahko pojavijo v vseh stopnjah izraženosti, vse do anafilaktičnega šoka (glejte poglavje 4.8).

Pri močno zmanjšanem delovanju ledvic, ki ga spremlja jetrna insuficienca, je potrebno zmanjšanje odmerka, kot je navedeno v poglavju 4.2.

V primeru da gre za sočasno zmanjšano delovanje ledvic in jeter obenem, je treba v rednih časovnih presledkih spremljati koncentracije ceftriaksona v serumu.

Ceftriaksona ne smemo mešati ali dajati skupaj z raztopinami ali izdelki, ki vsebujejo kalcij, tudi ne po drugih intravenskih poteh.

Raztopin ali izdelkov, ki vsebujejo kalcij, ne smemo dajati še 48 ur po zadnjem dajanju ceftriaksona.

Opisani so bili smrtni primeri reakcij z oborinami ceftriakson-kalcijeve soli v pljučih in ledvicah tako pri donošenih kot pri prezgodaj rojenih novorojenčkih. Nekateri so dobivali ceftriakson in raztopine, ki so vsebovale kalcij, ob različnem času ali po drugih intravenskih poteh (glejte poglavje 4.3 Kontraindikacije in poglavje 4.8 Neželeni učinki).

Pomisliti je treba na možnost pomanjkanja vitamina K.

V primeru kronične terapije je potrebno redno kontrolirati krvno sliko.

Kot pri drugih cefalosporinih je lahko posledica dolgotrajnega jemanja ceftriaksona prekomerno razraščanje mikroorganizmov, ki so odporni na uporabljeno učinkovino (npr. enterococci in Candida spp.).

Zelo redko so poročali o vnetju trebušne slinavke. Pojavilo se je pri bolnikih z dejavniki tveganja za zastoj žolča/zgostitev žolča (usedlina), na primer pri predhodnem kirurškem zdravljenju, parenteralnem hranjenju ali hudem obolenju. Ni mogoče izključiti možnosti, da je razvoj usedlin v žolčniku med zdravljenjem povezan z jemanjem ceftriaksona.

Ceftriakson se lahko obarja v žolčniku in ledvicah in ga je potem mogoče zaznati kot sence na ultrazvoku (glejte poglavje 4.8). Do tega lahko pride pri bolnikih katerekoli starosti, vendar je verjetneje pri dojenčkih in majhnih otrocih, ki glede na telesno maso običajno prejemajo večje odmerke. Pri otrocih se je treba izogibati odmerkov, ki so večji od 80 mg/kg telesne mase - razen pri meningitisu - zaradi povečanega tveganja da se v žolču pojavijo usedline. Nedvomnega dokaza o žolčnih kamnih ali akutnem vnetju žolčnika, ki bi se pojavili pri otrocih in dojenčkih, zdravljenih s ceftriaksonom, ni, za odpravljanje ceftriaksonske usedline v žolčniku pa se priporoča konzervativno zdravljenje.

Interakcije z raztopinami, ki vsebujejo kalcij

Opisani so bili primerih smrtnih reakcij zaradi obarjanja kalcijevega ceftriaksonata v pljučih in ledvicah nedonošenih in donošenih novorojenčkov, mlajših od 1 meseca.

Najmanj eden od njih je prejemal ceftriakson in kalcij ob različnem času in preko različnih intravenskih linij. V obstoječi strokovni literaturi ni poročil o potrjenih oborinah, ki nastanejo po intravenski aplikaciji, pri drugih bolnikih, razen pri novorojenčkih, zdravljenih s ceftriaksonom in raztopinami, ki vsebujejo kalcij ali drugimi zdravili s kalcijem. In vitro študije so pokazale, da je pri novorojenčkih tveganje za nastanek oborine kalcijevega ceftriaksonata večje, kot pri drugih starostnih skupinah.

Pri bolnikih katerekoli starosti ceftriaksona ne smemo mešati oziroma ga aplicirati sočasno s katero koli intravensko raztopino, ki vsebuje kalcij, tudi če uporabimo različne intravenske linije ali različna mesta infundiranja.

Vendar pa lahko pri novorojenčkih, starejših od 28 dni, ceftriakson in raztopine, ki vsebujejo kalcij, apiciramo zaporedno, eno za drugo, če uporabimo infuzijske

linije na različnih mestih infundiranja ali če jih med posameznimi infuzijami zamenjamo ali temeljito speremo s fiziološko raztopino, da se izognemo nastanku oborine. Pri bolnikih, ki potrebujejo neprekinjeno infuzijo raztopin za popolno parenteralno prehrano (TPN – total parenteral nutrition), ki vsebujejo kalcij, lahko zdravstveno osebje razmisli o uporabi alternativnega protibakterijskega zdravljenja, ki ni povezano s podobnim tveganjem za nastanek oborine. Če ocenimo, da je uporaba ceftriaksona pri bolnikih, ki potrebujejo neprekinjeno parenteralno prehrano, nujno potrebna, lahko TPN raztopine in ceftriakson apliciramo sočasno, toda preko različnih infuzijskih linij in na različnih mestih. Infuzijo TPN raztopine lahko tudi prekinemo za čas infundiranja ceftriaksona in pri tem upoštevamo nasvet o spiranju infuzijskih linij med aplikacijo posameznih raztopin (glejte poglavja 4.3, 4.8, 5.2 in 6.2).

Aminoglikozidov in ceftriaksona ne smemo mešati v isti brizgi ali v perfuzijskih tekočinah (glejte poglavje 6.2).

Ceftriaksona, pripravljenega z lidokainom, nikoli ne smemo dajati: intravensko

dojenčkom, mlajšim od 24 mesecev

bolnikom, ki imajo srčni blok brez vstavljenega spodbujevalnika bolnikom s hudim srčnim popuščanjem.

Cefalosporini kot skupina težijo k temu, da se absorbirajo na površino membran rdečih krvničk in reagirajo s protitelesi, usmerjenimi proti zdravilu, tako da povzročijo pozitiven Coombsov test in občasno blago hemolitično anemijo. V zvezi s tem bi lahko prišlo do navzkrižne reakcije s penicilini.

Pri zdravljenju s ceftriaksonom so poročali tudi o driski, ki je povezana z jemanjem antibiotikov, kolitisu in psevdomembranskem kolitisu. Te diagnoze je treba upoštevati pri bolnikih, pri katerih se je pojavila driska med zdravljenjem ali kmalu po zdravljenju s ceftriaksonom. Če se med zdravljenjem pojavi huda in/ali krvava driska, je treba dajanje ceftriaksona prekiniti in uvesti ustrezno zdravljenje.

Pri bolnikih, ki imajo v anamnezi bolezni prebavil, zlasti kolitis, je treba ceftriakson uporabljati previdno.

Visoke intravenske odmerke ceftriaksona (> 1 g ali 50 mg/kg telesne mase) je treba dajati počasi (najmanj 30 minut), da ne pride do visokih koncentracij v

žolču.

Pri prezgodaj rojenih novorojenčkih dnevni odmerek ne sme presegati 50 mg/kg telesne mase, ker je njihov encimski sistem še nezrel.

Intramuskularne odmerke, ki presegajo 1 g, je treba razdeliti in injicirati na več kot eno mesto (glejte poglavje 6.6).

Natrij

Zdravilo Lendacin 250 mg prašek za raztopino za injiciranje/infundiranje vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija, kar v bistvu pomeni ´brez natrija´.

Zdravilo Lendacin 1 g prašek za raztopino za injiciranje/infundiranje vsebuje 3,35 mmol (ali 77 mg natrija). To morajo upoštevati bolniki, ki so na dieti z nadzorovanim vnosom natrija.

Zdravilo Lendacin 2 g prašek za raztopino za injiciranje/infundiranje vsebuje 6,69 mmol (ali 154 mg natrija). To morajo upoštevati bolniki, ki so na dieti z nadzorovanim vnosom natrija.

Sočasna uporaba bakteriostatičnih antibiotikov (kloramfenikol, tertaciklini) ni priporočljiva, ker lahko zavira delovanje baktericidnih antibiotikov, kot je ceftriakson, še posebno pri akutnih okužbah, ki jih spremlja hitra rast mikroorganizmov.

Ceftriakson / probenecid

Sočasno jemanje probenecida (1-2 g/dan) lahko zavira izločanje ceftriaksona z žolčem. V nasprotju z drugimi cefalosporini probenecid ne zavira tubulne sekrecije ceftriaksona.

Ceftriakson / hormonska kontracepcijska sredstva

Ceftriason lahko neugodno vpliva na učinkovitost hormonskih kontracepcijskih sredstev. Zato je v času zdravljenja in še mesec dni po zdravljenju priporočljivo uporabljati dodatne, nehormonske ukrepe za preprečevanje nosečnosti.

Diklofenak zveča izločanje ceftriaksona z žolčem in zmanjša celotno izločanje v seču.

Laboratorijsko-diagnostični testi

Cefalosporini kot skupina težijo k temu, da se absorbirajo na površino membran rdečih krvničk in reagirajo s protitelesi, usmerjenimi proti zdravilu, tako da povzročijo pozitiven Coombsov test in občasno blago hemolitično anemijo. V zvezi s tem bi lahko prišlo do navzkrižne reakcije s penicilini.

Tako kot pri drugih antibiotikih so lahko tudi med zdravljenjem s ceftriaksonom testi za galaktozemijo lažno pozitivni. Tudi pri neencimskih metodah za določanje glukoze v seču so lahko rezultati lažno pozitivni. To lahko preprečimo tako, da glukozo v seču določamo s specifičnimi glukoze-oksidaznimi metodami.

Ni zadostnih podatkov o uporabi ceftriaksona pri nosečnicah. Ceftriakson prehaja skozi placento. Študije na živalih niso pokazale reproduktivne toksičnosti. Zaradi

pomanjkanja izkušenj je pri predpisovanju zdravila nosečnicam potrebna previdnost.

Ceftriakson se izloča v materino mleko v nizkih koncentracijah. Pri predpisovanju zdravila doječim materam je potrebna previdnost.

Čeprav ni podatkov, da bi zdravilo vplivalo na sposobnost vožnje ali upravljanja s stroji, je treba upoštevati možnost, da se lahko pojavi omotičnost.

Redko so poročali o hudih neželenih učinkih pri nedonošenčkih in normalno donošenih novorojenčkih. Ti neželeni učinki so v nekaterih primerih povzročili smrt. Ti novorojenčki so bili zdravljeni z intravenskim ceftriaksonom in kalcijem. Nekateri izmed njih so prejeli ceftriakson in kalcij ob različnih časih in po različnih intravenskih linijah. V pljučih in ledvicah teh umrlih nedonošenčkov so opazili usedline ceftriakson - kalcijeve soli. Veliko tveganje za nastanek usedlin gre na račun majhnega volumna krvi pri novorojenčkih. Poleg tega je tudi razpolovni čas izločanja daljši kot pri odraslih.

Neželeni učinki so razvrščeni po naslednjih pogostnostih in padajoči resnosti: Zelo pogosti ( 1/10); pogosti ( 1/100 do <1/10); občasni ( 1/1.000 do <1/100); redki ( 1/10.000 do <1/1.000); zelo redki (<1/10.000).

Infekcijske in parazitske bolezni

Redki: mikoza spolovil; superinfekcije z odpornimi mikroorganizmi

Bolezni krvi in limfatičnega sistema

Redki: anemija (vključno s hemolitično anemijo), levkocitopenija, granulocitopenija, trombocitopenija in eozinofilija

Zelo redki: agranulocitoza (< 500/mm³), večinoma po desetih dnevih zdravljenja ali po skupnem odmerku 20 g ali več; motnje strjevanja krvi; opisano je bilo manjše podaljšanje protrombinskega časa.

Bolezni imunskega sistema

Redki: anafilaktične ali anafilaktoidne reakcije (glejte poglavje 4.4), vročina, mrzlica, koprivnica

Bolezni živčevja

Redki: glavobol, omotičnost

Bolezni prebavil

Pogosti: driska, slabost, stomatitis, glositis, bruhanje

Zelo redki: psevdomembranski enterokolitis (glejte poglavje 4.4), pankreatitis,

gastrointestinalne krvavitve

Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov

Zelo pogosti: Simptomatsko obarjanje ceftriakson-kalcijeve soli v žolčniku pri otrocih / reverzibilna holelitiaza pri otrocih. Ta motnja je pri odraslih redka (glejte spodaj).

Pogosti: Povečane koncentracije jetrnih encimov.

Redki: Poročali so o nenormalnih izvidih ultrazvoka žolčnika bolnikov, zdravljenih s ceftriaksonom; nekateri od njih so imeli tudi simptome bolezni žolčnika.

Nenormalni ultrazvočni izvidi so pokazali odmev brez akustične sence, ki nakazuje žolčno oborino, ali pa odmev z akustično senco, ki se lahko napačno

interpretira kot žolčni kamni. Kemično je senca, ki jo pokaže ultrazvok, pretežno ceftriakson-kalcijeva sol. Senca je prehodna in izgine, če zdravljenje prekinemo in uvedemo konzervativne ukrepe. Zato je treba jemanje ceftriaksona prekiniti pri bolnikih, pri katerih se razvijejo znaki in simptomi, ki kažejo na bolezen žolčnika, in/ali pri ultrazvočnih izvidih, ki so opisani zgoraj. Tveganje za nastanek žolčnih oborin se lahko poveča, če traja zdravljenje dlje kot 14 dni, pri ledvični odpovedi, dehidraciji ali hranjenju izključno po parenteralni poti. Poročali so tudi o posameznih primerih vnetja trebušne slinavke, čeprav vzročne povezave s ceftriaksonom niso dokazali (glejte poglavje 4.4 Posebna opozorila in previdnostni ukrepi).

Bolezni kože in podkožja

Občasni: eksantem, alergijski dermatitis, izpuščaji, srbenje, edem, multiformni eritem

Zelo redki: Stevens-Johnsonov sindrom, toksična epidermalna nekroliza

Bolezni sečil

Redki: oligurija, povečanje koncentracije serumskega kreatinina, oborine v ledvicah pri pediatričnih bolnikih

Zelo redki: lahko pride do hematurije.

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije

Redki: flebitis po intravenskem dajanju. To težavo je mogoče zmanjšati s počasnim injiciranjem, ki naj traja od dveh do štirih minut; intramuskularno injiciranje ceftriaksona brez lidokaina je boleče.

Preiskave

Lahko se pojavi glukozurija.

Pri nedonošenih in donošenih novorojenčkih (starih <28 dni), ki so intravensko prejemali ceftriakson in kalcij, so redko poročali o hudih in v nekaterih primerih usodnih neželenih učinkih. Pri obdukciji tkiv so v pljučih in ledvicah opazili oborino kalcijevega ceftriaksonata.

Veliko tveganje za nastanek oborin pri novorojenčkih je posledica majhnega volumna krvi in daljšega razpolovnega časa ceftriaksona v primerjavi z odraslimi (glejte poglavja 4.3, 4.4 in 5.2).

Simptomi

Pri prevelikih odmerkih parenteralnih cefalosporinov se lahko pojavijo krči. Na osnovi profila neželenih učinkov lahko pričakujemo tudi pojav gastrointestinalnih simptomov.

Zdravljenje

Za ukrepanje pri prevelikem odmerjanju ceftriaksona ni na razpolago specifičnih informacij. Izvajati je treba splošne podporne ukrepe, v primeru krčev pa razmisliti o antikonvulzivnem zdravljenju. Ceftriaksona se ne odstranjuje s hemodializo ali peritonealno dializo.