Fluanxol Depot 20 mg/ml raztopina za injiciranje

Vzdrževalno zdravljenje shizofrenije in drugih psihoz, zlasti s simptomi, kot so halucinacije, blodnje in motnje mišljenja ob sočasni apatiji, pomanjkanju energije, depresiji in umiku.

Odmerjanje

Odrasli

Višino odmerkov in presledke med injekcijami individualno prilagajamo, tako da dosežemo kar največje zmanjšanje psihotičnih simptomov s čim manj stranskimi učinki.

Običajni razpon odmerkov za vzdrževalno zdravljenje je od 20 do 40 mg (od 1 do 2 ml) v presledkih dveh do štirih tednov, odvisno od odziva na zdravljenje.

Nekateri bolniki potrebujejo višje odmerke ali krajše presledke. Flupentiksoldekanoat 20 mg/ml ni primeren za zdravljenje bolnikov, ki potrebujejo sedacijo. Volumen injekcijske raztopine, ki je večji od 2 ml, moramo porazdeliti na dve mesti injiciranja.

Če je potreben večji volumen kot 2 do 3 ml 20 mg/ml raztopine, je bolje uporabiti bolj koncentrirane raztopine (flupentiksoldekanoat 100 mg/ml ali 200 mg/ml).

Med izbruhom ali akutnim poslabšanjem bolezni bodo morda potrebni odmerki do 400 mg vsakih 14 dni (ali v nekaterih primerih za krajše časovno obdobje vsak teden).

Hude psihotične simptome ustrezno obvladamo s koncentriranimi raztopinami za injiciranje običajno v 4 do 6 mesecih, nato pa se lahko postopoma vrnemo na nižje vzdrževalne odmerke.

Pri prehodu z zdravljenja s peroralnim flupentiksolom na vzdrževalno zdravljenje s flupentiksoldekanoatom moramo upoštevati naslednje smernice:

x mg peroralno na dan ustreza 4x mg dekanoata vsaka 2 tedna. x mg peroralno na dan ustreza 8x mg dekanoata vsake 4 tedne.

Peroralno zdravljenje s flupentiksolom nadaljujemo prvi teden po prvi injekciji, toda z manjšimi odmerki.

Bolniki, ki so se zdravili z drugimi zdravili v depo obliki, naj prejmejo odmerek glede na naslednja razmerja: 40 mg flupentiksoldekanoata ustreza 25 mg flufenazindekanoata, 200 mg zuklopentiksoldekanoata ali 50 mg haloperidoldekanoata.

Nadaljnje odmerke flupentiksoldekanoata in presledke med injekcijami prilagajamo bolnikovemu odzivu na zdravljenje.

Starejši bolniki

Starejši bolniki naj dobivajo odmerke, ki so na spodnjem robu obsega odmerkov.

Zmanjšana ledvična funkcija

Bolniki z zmanjšanim ledvičnim delovanjem lahko dobivajo običajne odmerke flupentiksoldekanoata.

Zmanjšana jetrna funkcija

Priporoča se previdno odmerjanje in, če je možno, merjenje plazemskih koncentracij.

Otroci

Zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti in učinkovitosti uporaba zdravila Flupentixol Depot pri otrocih ni priporočljiva.

Način uporabe

Flupentiksoldekanoat vnašamo z intramuskularno injekcijo v zgornjo zunanjo četrtino glutealnega predela. Volumen injekcijske raztopine, ki je večji od 2 ml, je potrebno porazdeliti na dve mesti injiciranja. Lokalna prenosljivost je dobra.

Preobčutljivost za zdravilno učinkovino ali katerokoli pomožno snov (glejte poglavje 6.1). Cirkulatorni kolaps.

Motnje zavesti zaradi katerega koli razloga (npr. zastrupitev z alkoholom, barbiturati ali opiati). Koma.

Pri vsakem nevroleptiku obstaja možnost razvoja malignega nevroleptičnega sindroma (hipertermija, mišična togost, nihanje zavesti, nestabilnost avtonomnega živčnega sistema). Tveganje je verjetno

večje pri močnejših učinkovinah. Bolniki z organskim možganskim sindromom, duševno manj razviti bolniki in bolniki, za katere je bila ugotovljena zloraba opiatov in alkohola, predstavljajo večino primerov s smrtnim izidom.

Zdravljenje: ukinitev nevroleptika. Simptomatično zdravljenje in splošni podporni ukrepi. Ugodno lahko delujeta dantrolen in bromokriptin.

Po ukinitvi peroralnega nevroleptika lahko trajajo simptomi več kot teden dni, pri zdravljenju z depo pripravki pa še nekoliko dlje.

Enako kot druge nevroleptike moramo tudi flupentiksoldekanoat previdno uporabljati pri bolnikih z organskim možganskim sindromom, konvulzijami ali napredovano boleznijo jeter.

Nižjih odmerkov flupentiksoldekanoata ne priporočamo za zdravljenje razdražljivih ali hiperaktivnih bolnikov, ker lahko njegovo stimulativno delovanja te značilnosti dodatno okrepi.

Enako kot druga psihotropna zdravila lahko tudi flupentiksoldekanoat spremeni odzivanje na inzulin in glukozo, zato moramo bolnikom s sladkorno boleznijo prilagoditi antidiabetično zdravljenje.

Med dolgotrajnim zdravljenjem, zlasti z visokimi odmerki, moramo bolnika skrbno spremljati in njegovo stanje občasno ponovno oceniti, da bi ugotovili, ali lahko vzdrževalni odmerek zmanjšamo.

Kot pri drugih zdravilih, ki sodijo v terapevtski razred antipsihotikov, lahko tudi flupentiksoldekanoat povzroči podaljšanje intervala QT. Podaljšanje intervala QT v daljšem časovnem obdobju lahko

poveča tveganje za maligne aritmije. Flupentiksoldekanoat je treba torej previdno uporabljati pri

občutljivih posameznikih (s hipokaliemijo, hipomagnezijo ali genetično predispozicijo) in pri bolnikih z anamnezo srčno-žilnih motenj, kot so podaljšanje intervala QT, izrazita bradikardija (<50 utripov v minuti), nedavni akutni miokardni infarkt, nekompenzirana odpoved srca ali srčna aritmija.

Sočasnemu zdravljenju z drugimi antipsihotiki se je treba izogibati (glejte poglavje 4.5).

Pri uporabi antipsihotičnih zdravil so poročali o venskem tromboembolizmu (VTE – venous tromboembolism). Pri bolnikih, zdravljenih z antipsihotiki, so pogosto prisotni pridobljeni dejavniki tveganja za VTE, zato je pred in med zdravljenjem z zdravilom Fluanxol Depot treba ugotoviti vse možne dejavnike tveganja za VTE in uvesti preventivne ukrepe.

Starostniki

Možgansko-žilni neželeni dogodki

V randomiziranih, s placebom kontroliranih kliničnih preskušanjih, opravljenih pri populaciji bolnikov z demenco, so pri nekaterih atipičnih antipsihotikih opazili približno trikratno povečanje tveganja za možgansko-žilne neželene dogodke. Mehanizem tega povečanja tveganja ni znan. Povečanega

tveganja ne moremo izključiti tudi pri drugih antipsihotikih oziroma pri drugih populacijah bolnikov. Pri bolnikih z dejavniki tveganja za kap je treba flupentiksoldekanoat previdno uporabljati.

Povečana umrljivost pri starostnikih z demenco

Podatki dveh obsežnih ne-intervencijskih kliničnih preskušanj so pokazali, da je pri starostnikih z

demenco, zdravljenih z antipsihotiki, prisotno rahlo povečano tveganje za smrt v primerjavi s tistimi, ki ne dobivajo antipsihotikov. Za zanesljivo oceno natančnega obsega tveganja in vzroka povečanega tveganja umrljivosti ni na voljo dovolj podatkov.

Zdravilo Fluanxol Depot ni odobreno za zdravljenje vedenjskih motenj, povezanih z demenco.

Kombinacije, ki terjajo pri uporabi posebno previdnost

Flupentiksoldekanoat lahko okrepi sedativni učinek alkohola ter učinke barbituratov in drugih depresorjev centralnega živčnega sistema.

Nevroleptiki lahko okrepijo ali oslabijo učinek antihipertenzivov; antihipertenzivni učinek gvanetidina in učinkovin s podobnim delovanjem se zmanjša.

Sočasna uporaba nevroleptikov in litija poveča tveganje nevrotoksičnih učinkov.

Pri sočasnem jemanju tricikličnih antidepresivov in nevroleptikov prihaja do medsebojnega zaviranja presnove.

Flupentiksoldekanoat lahko oslabi učinek levodope in adrenergičnih zdravil.

Sočasna uporaba metoklopramida in piperazina poveča tveganje za ekstrapiramidne motnje.

Sočasna uporaba drugih zdravil, za katera je znano, da pomembno podaljšajo interval QT, lahko še

dodatno poslabša podaljšanje intervala QT, ki je povezano z antipsihotičnim zdravljenjem. Izogibati se je treba sočasni uporabi zdravil iz naslednjih razredov:

• antiaritmiki razreda Ia in III (npr. kvinidin, amiodaron, sotalol, dofetilid),

• nekateri antipsihotiki (npr. tioridazin),

• nekateri makrolidi (npr. eritromicin),

• nekateri antihistaminiki (npr. terfenadin, astemizol),

• nekateri kinolonski antibiotiki (npr. gatifloksacin, moksifloksacin).

Zgornji seznam ni izčrpen, zato se je potrebno izogibati tudi drugim posameznim zdravilom, za katera je znano, da pomembno podaljšajo interval QT (npr. cisaprid, litij).

Flupentiksoldekanoat je treba previdno uporabljati tudi pri sočasni uporabi z zdravili, za katera je znano, da povzročajo neravnovesje elektrolitov, kot so tiazidni diuretiki (hipokaliemija), saj lahko povečajo tveganje za podaljšanje intervala QT in pojav malignih aritmij (glejte poglavje 4.4).

Nosečnost

Flupentiksoldekanoata ne predpisujemo med nosečnostjo, razen kadar je pričakovana korist zdravljenja večja od teoretičnega tveganja za plod.

Novorojenčki mater, ki so v pozni nosečnosti ali v času poroda dobivale nevroleptike, lahko kažejo znake zastrupitve, kot so letargija, tremor in povečana razdražljivost, in imajo nižjo apgar oceno.

Pri novorojenčkih, ki so bili med tretjim trimesečjem nosečnosti izpostavljeni antipsihotikom (vključno z zdravilom Fluanxol Depot), obstaja tveganje za pojav neželenih učinkov, vključno z ekstrapiramidnimi in/ali odtegnitvenimi simptomi, katerih jakost in čas trajanja po porodu sta lahko različna. Pri novorojenčkih so poročali o agitaciji, hipertoniji, hipotoniji, tremorju, somnolenci, respiratorni stiski in motnjah hranjenja. Posledično je treba takšne novorojenčke skrbno nadzirati.

Dojenje

V materino mleko se izloča majhna količina flupentiksola, zato ni verjetno, da bi imeli terapevtski odmerki zdravila škodljive posledice za dojenčka. Odmerek, ki ga dojenček zaužije med dojenjem, je manjši od 0,5 % na telesno maso preračunanega odmerka za mater (v mg/kg). Kadar je klinična korist zdravljenja za mater velika, lahko dojenje med zdravljenjem s flupentiksoldekanoatom nadaljuje; dojenčka je priporočljivo opazovati zlasti prve 4 tedne po rojstvu.

Zdravilo Fluanxol Depot je zdravilo, ki pri nizkih do srednjih odmerkih (do 100 mg/2 tedna) ne povzroča sedacije.

Bolniki, ki jemljejo psihotropna zdravila, imajo lahko kljub temu slabšo splošno pozornost in manjšo sposobnost koncentracije, zato jih moramo opozoriti, da je njihova sposobnost vožnje in upravljanja s stroji med zdravljenjem lahko zmanjšana.

Neželeni učinki so večinoma odvisni od višine odmerka. Najpogostnejši in najresnejši so v zgodnjem obdobju zdravljenja, med njegovim nadaljevanjem pa pojenjajo.

Zlasti v prvih dnevih po injiciranju in v zgodnjem obdobju zdravljenja se lahko pojavijo

ekstrapiramidne reakcije. V večini primerov lahko te stranske učinke zadovoljivo obvladujemo z

znižanjem odmerkov zdravila oziroma z uporabo antiparkinsonikov. Rutinska profilaktična uporaba antiparkinsonikov ni priporočljiva. Antiparkinsonska zdravila ne ublažijo tardivne diskinezije in jo lahko poslabšajo. Priporočljivo je znižanje odmerka ali, če je mogoče, prenehanje zdravljenja s flupentiksolom. Pri trdovratni akatiziji lahko koristita benzodiazepin ali propranolol.

Spodaj navedeni neželeni učinki so razvrščeni po organskih sistemih in pogostnosti takole: zelo pogosti (≥1/10), pogosti (≥1/100 do <1/10), občasni (≥1/1.000 do <1/100), redki (≥1/10.000 do

<1/1.000), zelo redki (<1/10.000), neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

Kot pri drugih zdravilih, ki sodijo v terapevtski razred antipsihotikov, so tudi pri

flupentiksoldekanoatu poročali o redkih primerih podaljšanja intervala QT, ventrikularne aritmije – ventrikularne fibrilacije, ventrikularne tahikardije, srčnega zastoja, torsade de pointes in nenadne nepojasnjene smrti (glejte poglavje 4.4).

Nenadno ukinitev flupentiksoldekanoata lahko spremljajo odtegnitveni simptomi. Najpogostejši simptomi so siljenje na bruhanje, bruhanje, anoreksija, driska, izcedek iz nosu, potenje, mialgija,

parestezije, nespečnost, nemir, tesnobnost in vznemirjenost. Bolniki lahko občutijo tudi vrtoglavico, izmenične občutke toplote in mraza ter tremor. Simptomi se na splošno pojavijo med 1. in 4. dnevom od ukinitve zdravila, izzvenijo pa v 7 do 14 dnevih.

Glede na način vnašanja je malo verjetno, da bi se pojavili simptomi prevelikega odmerka. Simptomi

Zaspanost, koma, motnje gibanja, konvulzije, šok, hipertermija/hipotermija.

Pri prevelikem odmerku flupentiksoldekanoata ob sočasni uporabi zdravil, za katera je znano, da

vplivajo na srce, so navajali spremembe EKG, podaljšanje intervala QT, torsade de pointes, zastoj srca in ventrikularno aritmijo.

Zdravljenje

Zdravljenje je simptomatično in podporno. Uvedemo postopke za vzdrževanje delovanja dihal, srca in ožilja. Epinefrina (adrenalina) ne smemo uporabiti, ker lahko dodatno zniža krvni tlak. Konvulzije lahko zdravimo z diazepamom, ekstrapiramidne simptome pa z biperidenom.