Vaborem 1 g/1 g prašek za koncentrat za raztopino za infundiranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
vaborbaktam 1 g / 1 viala
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Vaborem 1 g/1 g
Zdravilo Vaborem je indicirano za zdravljenje naslednjih okužb pri odraslih (glejte poglavji 4.4 in 5.1):
-
zapletene okužbe sečil, vključno s pielonefritisom,
-
zapletene intraabdominalne okužbe,
-
bolnišnična pljučnica, vključno z ventilatorsko pljučnico.
Zdravljenje bolnikov z bakteriemijo, ki se pojavlja v povezavi s katero koli od zgoraj naštetih okužb ali se
sumi, da je z njimi povezana.
Zdravilo Vaborem je indicirano tudi za zdravljenje okužb z aerobnimi gramnegativnimi bakterijami pri
odraslih bolnikih, pri katerih so možnosti zdravljenja omejene (glejte poglavja 4.2, 4.4 in 5.1). Upoštevati je treba uradne smernice o pravilni uporabi protibakterijskih učinkovin.
Pri odraslih bolnikih z omejenimi možnostmi zdravljenja se smejo okužbe z aerobnimi gramnegativnimi organizmi zdraviti z zdravilom Vaborem šele po posvetu z zdravnikom, ki ima ustrezne izkušnje z zdravljenjem infekcijskih bolezni (glejte poglavji 4.4 in 5.1).
Odmerjanje
V preglednici 1 je prikazan priporočeni intravenski odmerek za bolnike z očistkom kreatinina (CrCl)
≥ 40 ml/min (glejte poglavji 4.4 in 5.1).
Preglednica 1: Priporočeni intravenski odmerek za bolnike z očistkom kreatinina (CrCl)
≥ 40 ml/min1
| Vrsta okužbe | Odmerek zdravila Vaborem (meropenem/ vaborbaktam)2 | Pogostnost odmerjanja | Trajanje infundiranja | Trajanje zdravljenja |
| Zapletene okužbe sečil, vključno s pielonefritisom | 2 g/2 g | vsakih 8 ur | 3 ure | od 5 do 10 dni2 |
| Zapleteneintraabdominalne okužbe | 2 g/2 g | vsakih 8 ur | 3 ure | od 5 do 10 dni2 |
| Bolnišnična pljučnica, vključno z ventilatorsko pljučnico | 2 g/2 g | vsakih 8 ur | 3 ure | od 7 do 14 dni |
| Bakteriemija, ki je povezana ali domnevno povezana s katero koli od zgoraj naštetih okužb | 2 g/2 g | vsakih 8 ur | 3 ure | trajanje je odvisno od mesta okužbe |
| Okužbe zaradi aerobnih gramnegativnih organizmov pri bolnikih z omejenimi možnostmi zdravljenja | 2 g/2 g | vsakih 8 ur | 3 ure | trajanje je odvisno od mesta okužbe |
1 Izračunano po Cockcroft-Gaultovi formuli.
2 Zdravljenje se lahko nadaljuje do 14 dni.
Posebne skupine bolnikov
Starejši
Odmerka ni treba prilagajati glede na starost (glejte poglavje 5.2).
Okvara ledvic
V preglednici 2 so prikazane priporočene prilagoditve odmerka za bolnike s CrCl ≤ 39 ml/min.
Meropenem in vaborbaktam se odstranita s hemodializo (glejte poglavje 5.2). Odmerke, prilagojene za
bolnike z okvaro ledvic, je treba dajati po dializi.
Preglednica 2: Priporočeni intravenski odmerek za bolnike z očistkom kreatinina (CrCl) ≤ 39 ml/min1
| CrCl (ml/min)1 | Priporočeni režimodmerjanja2 | Presledek med odmerki | Trajanje infundiranja |
| Od 20 do 39 | 1 g/1 g | vsakih 8 ur | 3 ure |
| Od 10 do 19 | 1 g/1 g | vsakih 12 ur | 3 ure |
| Manj kot 10 | 0,5 g/0,5 g | vsakih 12 ur | 3 ure |
1 Izračunano po Cockcroft-Gaultovi formuli.
2 Za priporočeno trajanje zdravljenja glejte preglednico 1.
Okvara jeter
Bolnikom z okvaro jeter odmerka ni treba prilagoditi (glejte poglavji 4.4 in 5.2).
Pediatrična populacija
Varnost in učinkovitost meropenema/vaborbaktama pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 18 let, še nista dokazani. Podatkov ni na voljo.
Način uporabe
Intravenska uporaba.
Zdravilo Vaborem se daje z intravenskim infundiranjem, ki traja 3 ure.
Za navodila glede rekonstitucije in redčenja zdravila pred dajanjem glejte poglavje 6.6.
Preobčutljivost na učinkovini ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1. Preobčutljivost za kateri koli drug karbapenemski antibiotik.
Huda preobčutljivost (npr. anafilaktična reakcija, huda kožna reakcija) za kateri koli drug betalaktamski
antibiotik (npr. peniciline, cefalosporine ali monobaktame).
Preobčutljivostne reakcije
Poročali so o resnih in občasno smrtnih preobčutljivostnih reakcijah na meropenem in/ali kombinacijo meropenema in vaborbaktama (glejte poglavji 4.3 in 4.8).
Bolniki z anamnezo preobčutljivosti za karbapeneme, peniciline ali druge betalaktamske antibiotike so lahko preobčutljivi tudi za meropenem/vaborbaktam. Pred uvedbo zdravljenja z zdravilom Vaborem je treba pozorno preveriti, ali je bolnik v preteklosti imel preobčutljivostne reakcije na betalaktamske antibiotike.
Če nastopi huda alergijska reakcija, je treba zdravljenje z zdravilom Vaborem nemudoma prekiniti in uvesti ustrezne nujne ukrepe. Pri bolnikih, ki so prejemali meropenem, so poročali o hudih kožnih neželenih učinkih (SCAR-severe cutaneous adverse reactions), kot so Stevens-Johnsonov sindrom (SJS), toksična epidermalna nekroliza (TEN), reakcija na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS- drug reaction with eosinophilia and systemic symptoms), multiformni eritem (EM-erythema multiforme) ter akutna generalizirana eksantemska pustuloza (AGEP) (glejte poglavje 4.8). Če se pojavijo znaki in simptomi, ki kažejo na te reakcije, je treba uporabo meropenema nemudoma prekiniti in razmisliti o drugem zdravljenju.
Rabdomioliza
Pri jemanju meropenema, učinkovini, ki se nahaja v meropenemu/vaborbaktamu, so poročali o rabdomiolizi. Če se pojavijo znaki ali simptomi rabdomiolize, je potrebno zdravljenje z meropenemom/vaborbaktamom prekiniti in začeti z ustreznim zdravljenjem.
Epileptični napadi
Med zdravljenjem z meropenemom so poročali o epileptičnih napadih (glejte poglavje 4.8).
Bolniki, pri katerih se znano pojavljajo epileptični napadi, morajo nadaljevati zdravljenje z antikonvulzivi. Če se pojavijo fokalni tremor, mioklonus ali epileptični napadi, je potreben nevrološki pregled. Poleg tega se uvede zdravljenje z antikonvulzivi, če jih bolnik še ne jemlje. Po potrebi se odmerek meropenema/vaborbaktama prilagodi glede na delovanje ledvic (glejte poglavje 4.2). Namesto tega se lahko zdravljenje z meropenemom/vaborbaktamom prekine (glejte poglavje 4.5).
Z zdravili povzročena okvara jeter (DILI - drug-induced liver injury)
Med zdravljenjem z meropenemom/vaborbaktamom je treba natančno spremljati delovanje jeter zaradi tveganja za pojav DILI (glejte poglavje 4.8). Če pride do hude DILI, je treba razmisliti o prekinitvi zdravljenja, kot je klinično ustrezno. Meropenem/vaborbaktam lahko ponovno uvedemo samo, če se oceni, da je ključnega pomena za zdravljenje.
Pri bolnikih, ki že imajo okvare delovanja jeter, je treba med zdravljenjem z meropenemom/vaborbaktamom spremljati delovanje jeter. Odmerka ni treba prilagoditi (glejte poglavje 4.2).
Serokonverzija pri antiglobulinskem testu (Coombsov test)
Med zdravljenjem z meropenemom/vaborbaktamom lahko pride do pozitivnega rezultata neposrednega ali
posrednega Coombsovega testa, kar so opazili pri zdravljenju z meropenemom (glejte poglavje 4.8).
Diareja, povezana z bakterijo Clostridioides difficile
Pri zdravljenju z meropenemom/vaborbaktamom so poročali o diareji, povezani z bakterijo Clostridioides difficile. Pojavlja se v razponu resnosti od blage diareje do kolitisa s smrtnim izidom, kar je treba upoštevati pri bolnikih, pri katerih se med uporabo zdravila Vaborem ali po njej pojavi diareja (glejte poglavje 4.8). V takšnih primerih je treba razmisliti o prenehanju zdravljenja z zdravilom Vaborem in o uvedbi specifičnega zdravljenja okužbe s Clostridioides difficile. Zdravil, ki zavirajo peristaltiko, se ne sme dajati.
Sočasna uporaba z valprojsko kislino/natrijevim valproatom/valpromidom
Glede na poročila o primerih, ki so na voljo v literaturi, lahko pri sočasni uporabi karbapenemov, vključno z meropenemom, pri bolnikih, ki prejemajo valprojsko kislino ali natrijev divalproeks, pride do medsebojnega delovanja z znižanjem koncentracije valprojske kisline v plazmi na koncentracijo pod terapevtskim območjem, kar poveča tveganje za prebojne epileptične napade. Če je zdravljenje z zdravilom Vaborem potrebno, je treba razmisliti o dodatnem zdravljenju z antikonvulzivi (glejte
poglavje 4.5).
Pomanjkanje kliničnih podatkov
Zapletene intraabdominalne okužbe
Uporaba zdravila Vaborem za zdravljenje bolnikov z zapletenimi intraabdominalnimi okužbami temelji na izkušnjah s samim meropenemom in na farmakokinetično-farmakodinamičnih analizah meropenema/vaborbaktama.
Bolnišnična pljučnica, vključno z ventilatorsko pljučnico
Uporaba zdravila Vaborem za zdravljenje bolnikov s pljučnico, pridobljeno v bolnišnici, vključno z ventilatorsko pljučnico, temelji na izkušnjah s samim meropenemom in na farmakokinetično-farmakodinamičnih analizah meropenema/vaborbaktama.
Bolniki z omejenimi možnostmi zdravljenja
Uporaba zdravila Vaborem za zdravljenje bolnikov z bakterijskimi okužbami, ki imajo omejene možnosti zdravljenja, temelji na farmakokinetičnih/farmakodinamičnih analizah meropenema/vaborbaktama in na manjši količini podatkov iz randomizirane klinične študije, v katerem se je 32 bolnikov zdravilo z zdravilom Vaborem, 15 bolnikov pa je prejemalo najboljše razpoložljivo zdravljenje okužb, ki jih povzročajo organizmi, odporni proti karbapenemu (glejte poglavje 5.1).
Spekter delovanja meropenema/vaborbaktama
Meropenem ne deluje na proti meticilinu odporne organizme Staphylococcus aureus (MRSA) in Staphylococcus epidermidis (MRSE), niti na proti vankomicinu odporne enterokoke (VRE). Če k okužbi znano ali domnevno prispevajo ti patogeni, je treba uporabiti druge ali dodatne protibakterijske učinkovine.
Zaviralni spekter vaborbaktama vključuje karbapenemaze razreda A (npr. KPC) in β-laktamaze razreda C. Vaborbaktam ne zavira karbapenemaz razreda D, kot so OXA-48, ali metalo-β-laktamaz razreda B, kot so NDM in VIM (glejte poglavje 5.1).
Neobčutljivi organizmi
Uporaba meropenema/vaborbaktama lahko povzroči razrast neobčutljivih organizmov, zato bodo morda potrebni prekinitev zdravljenja ali drugi ustrezni ukrepi.
Dieta z nadzorovanim vnosom natrija
Zdravilo Vaborem vsebuje 250 mg natrija na vialo, kar je enako 12,5% največjega dnevnega vnosa natrija
za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g.
In vitro podatki kažejo na možnost indukcije CYP1A2 (meropenem), CYP3A4 (meropenem in vaborbaktam) in potencialno drugih encimov in prenašalcev (meropenem in vaborbaktam), ki so regulirani s PXR. Pri sočasni uporabi zdravila Vaborem z drugimi zdravili, ki se pretežno presnavljajo s CYP1A2 (npr. teofilin), CYP3A4 (npr. alprazolam, midazolam, takrolimus, sirolimus, ciklosporin, simvastatin, omeprazol, nifedipin, kinidin in etinilestradiol) in/ali CYP2C (npr. varfarin, fenitoin) in/ali se prenašajo s P-gp (npr. dabigatran, digoksin), obstaja potencialno tveganje medsebojnega delovanja, ki lahko vodi v zmanjšano plazemsko koncentracijo in aktivnost sočasno vzetega zdravila. Zato je potrebno bolnike, ki jemljejo tovrstna zdravila, spremljati glede morebitnih kliničnih znakov spremenjene terapevtske učinkovitosti.
Tako meropenem kot vaborbaktam sta substrata OAT3, probenecid tekmuje z meropenemom za aktivno tubularno izločanje in tako zavira izločanje meropenema skozi ledvice. Isti mehanizem bi lahko veljal za vaborbaktam. Sočasna uporaba probenecida z zdravilom Vaborem ni priporočljiva, saj bi lahko povzročila zvišanje koncentracije meropenema in vaborbaktama v plazmi.
Sočasna uporaba meropenema in valprojske kisline je povezana z znižanjem koncentracije valprojske kisline in posledičnim poslabšanjem nadzora nad epileptičnimi napadi. Podatki iz študij in vitro in študij na živalih kažejo, da lahko karbapenemi zavirajo hidrolizo glukuronidnega presnovka valprojske kisline (VPA g) nazaj v valprojsko kislino, s čimer se zniža koncentracija valprojske kisline v serumu. Kadar se
sočasni uporabi valprojske kisline in meropenema/vaborbaktama ni mogoče izogniti, mora bolnik dobivati dodatne antikonvulzive (glejte poglavje 4.4).
Peroralni antikoagulansi
Pri sočasni uporabi protibakterijskih učinkovin se lahko povečajo antikoagulacijski učinki varfarina. Na voljo so številna poročila o povečanju antikoagulacijskih učinkov peroralno uporabljenih antikoagulansov, vključno z varfarinom, pri bolnikih, ki so sočasno prejemali protibakterijske učinkovine. Tveganje se razlikuje glede na okužbo, starost in splošno stanje bolnika, zato je v teh okoliščinah težko oceniti vpliv protibakterijske učinkovine na povečanje mednarodno normaliziranega razmerja (INR). Priporočljivo je, da se med sočasno uporabo zdravila Vaborem s peroralnim antikoagulansom in kmalu po njej pogosto spremljajo vrednosti INR.
Kontraceptivi
Zdravilo Vaborem lahko zmanjša učinkovitost hromonskih kontracepcijskih zdravil, ki vsebujejo estrogen in/ali progesteron. Ženskam v rodnem obdobju je treba svetovati naj med zdravljenjem z zdravilom Vaborem in še 28 dni po prekinitvi zdravljenja uporabljajo alternativne učinkovite metode kontracepcije.
Nosečnost
Podatkov o uporabi meropenema/vaborbaktama pri nosečnicah ni oziroma so omejeni (manj kot 300 izpostavljenih nosečnosti). Študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3).
Iz previdnostnih razlogov se je med nosečnostjo uporabi zdravila Vaborem bolje izogibati. Dojenje
Glede na poročila se meropenem izloča v materino mleko. Ni znano, ali se vaborbaktam izloča v materino mleko pri ljudeh ali živalih. Ker tveganja za dojene novorojence/otroke ne moremo izključiti, je treba pred začetkom zdravljenja prenehati z dojenjem.
Plodnost
Učinkov meropenema/vaborbaktama na plodnost pri ljudeh niso preučili. Študije na živalih, opravljene z
meropenemom in vaborbaktamom, ne kažejo škodljivih vplivov na plodnost (glejte poglavje 5.3).
Zdravilo Vaborem ima zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Med zdravljenjem s samim meropenemom so poročali o epileptičnih napadih, zlasti pri bolnikih, zdravljenih z antikonvulzivi (glejte poglavje 4.4). Meropenem/vaborbaktam lahko povzroči glavobol, parestezijo, letargijo in omotico (glejte poglavje 4.8). Zato je pri vožnji in upravljanju strojev potrebna previdnost.
Povzetek varnostnega profila
Najpogostejši neželeni učinki, ki so se pojavili pri 322 bolnikih v združenih študijah 3. faze, so bili glavobol (8,1 %), diareja (4,7 %), flebitis na mestu infundiranja (2,2 %) in navzea (2,2 %).
Hude neželene učinke so opazili pri dveh bolnikih (0,6 %); pri enem se je pojavila reakcija, povezana z infuzijo, pri drugem pa zvišanje koncentracije alkalne fosfataze v krvi. Poleg tega so pri tretjem bolniku poročali o resnem neželenem učinku v obliki reakcije, povezane z infuzijo (0,3 %).
Preglednica neželenih učinkov
O naslednjih neželenih učinkih so poročali pri zdravljenju s samim meropenemom in/ali so bili ugotovljeni med študijami 3. faze z zdravilom Vaborem. Neželeni učinki so razvrščeni glede na pogostnost in organski sistem. Neželenih učinkov, ki so v preglednici navedeni s pogostnostjo »ni znano«, niso opazili pri bolnikih, ki so sodelovali v študijah zdravila Vaborem ali meropenema, vendar so o njih poročali po začetku trženja pri zdravljenju s samim meropenemom.
Pogostnost je opredeljena kot: zelo pogosti (≥ 1/10); pogosti (≥ 1/100 do < 1/10); občasni (≥ 1/1.000 do
< 1/100); redki (≥1/10.000 do < 1/ 1.000); zelo redki (< 1/10.000); neznana (ni mogoče oceniti iz
razpoložljivih podatkov). V vsakem organskem sistemu so neželeni učinki razvrščeni po padajoči resnosti.
Preglednica 3: Pogostnost neželenih učinkov po organskih sistemih
| Organski sistem | Pogosti(≥ 1/100 do < 1/10) | Občasni(≥ 1/1.000 do< 1/100) | Redki(≥ 1/10.000 do< 1/1.000) | Neznana(ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov) |
| Infekcijske in parazitske bolezni | kolitis zaradi okužbe s Clostridioides difficilevulvovaginalna kandidiazaoralna kandidiaza | |||
| Bolezni krvi inlimfatičnega sistema | trombocitemija | levkopenija nevtropenija eozinofilijatrombocitopenija | agranulocitozahemolitičnaanemija | |
| Bolezni imunskega sistema | anafilaktičnareakcijapreobčutljivost | angioedem | ||
| Presnovne in prehranske motnje | hipokaliemija hipoglikemija | zmanjšan apetithiperkaliemija hiperglikemija | ||
| Psihiatrične motnje | nespečnosthalucinacije | delirij | ||
| Bolezni živčevja | glavobol | tremor letargijaomotica | konvulzije |
| Organski sistem | Pogosti(≥ 1/100 do < 1/10) | Občasni(≥ 1/1.000 do< 1/100) | Redki(≥ 1/10.000 do< 1/1.000) | Neznana(ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov) |
| parestezija | ||||
| Žilne bolezni | hipotenzija | flebitisbolečine v žilah | ||
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnegaprostora | bronhospazem | |||
| Bolezni prebavil | diarejanavzea bruhanje | abdominalna distenzijaabdominalnabolečina | ||
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | zvišanje koncentracije alanin-aminotransferazezvišanje koncentracije aspartat-aminotransferazezvišanje koncentracije alkalne fosfataze v krvizvišanje koncentracije laktat-dehidrogenaze v krvi | zvišanje koncentracije bilirubina v krviz zdravili povzročena okvara jeter1 | ||
| Bolezni kože in podkožja | pruritus izpuščaj koprivnica | hudi kožni neželeni učinki (SCAR), kot so toksična epidermalna nekroliza (TEN)Stevens-Johnsonov sindrom (SJS)multiformni eritem (EM)reakcija na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (sindrom DRESS) |
| Organski sistem | Pogosti(≥ 1/100 do < 1/10) | Občasni(≥ 1/1.000 do< 1/100) | Redki(≥ 1/10.000 do< 1/1.000) | Neznana(ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov) |
| akutna generalizirana eksantemska pustuloza (AGEP) (glejte poglavje4.4) | ||||
| Bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva | rabdomioliza2 | |||
| Bolezni sečil | okvara ledvic inkontinencazvišanje koncentracije kreatinina v krvizvišanje koncentracije sečnine v krvi | |||
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | flebitis na mestu infundiranjapireksija | neprijeten občutekv prsihreakcija na mestu infundiranjaeritem na mestu infundiranjaflebitis na mestu injiciranjatromboza na mestu infundiranjabolečina | ||
| Preiskave | zvišanje koncentracije kreatin-fosfokinaze v krvi | pozitiven rezultat neposrednega in posrednega Coombsovegatesta | ||
| Poškodbe in zastrupitve in zapleti pri posegih | reakcija, povezana z infundiranjem |
1 DILI vključuje hepatitis in odpoved jeter.
2 Opazili v obdobju trženja meropenema, učinkovini, ki se nahaja v zdravilu Vaborem.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
S prevelikim odmerjanjem zdravila Vaborem ni nobenih izkušenj.
Glede na omejene izkušnje iz obdobja trženja samega meropenema so neželeni učinki po prevelikem odmerjanju, če se pojavijo, skladni s profilom neželenih učinkov, ki je opisan v poglavju 4.8, na splošno blagi po resnosti in izginejo po odtegnitvi zdravila ali zmanjšanju odmerka.
Ob prevelikem odmerku je treba prekiniti zdravljenje z zdravilom Vaborem in uvesti splošno podporno
zdravljenje. Pri posameznikih z normalnim delovanjem ledvic bo prišlo do hitrega izločanja skozi ledvice.
Meropenem in vaborbaktam se lahko odstranita s hemodializo. Pri ljudeh s končno odpovedjo ledvic, ki so dobili odmerek 1 g meropenema in 1 g vaborbaktama, je bila srednja količina učinkovin, ki so jo po hemodializi ugotovili v dializatu, 38 % za meropenem in 53 % za vaborbaktam.
Farmakološke lastnosti - Vaborem 1 g/1 g
Farmakoterapevtska skupina: zdravila za sistemsko zdravljenje bakterijskih infekcij, karbapenemski antibiotiki; oznaka ATC: J01DH52
Mehanizem delovanja
Meropenem deluje baktericidno z zaviranjem sinteze peptidoglikanskih celičnih sten kot posledico vezave na esencialne beljakovine, ki vežejo penicilin, in zaviranja njihovega delovanja.
Vaborbaktam je nebetalaktamski zaviralec serinskih betalaktamaz razreda A in razreda C, vključno s karbapenemazo Klebsiella pneumoniae, KPC. Deluje tako, da tvori kovalenten adukt z betalaktamazami in je stabilen proti hidrolizi ob posredovanju betalaktamaz. Vaborbaktam ne zavira encimov razreda B (metalo-β-laktamaze) ali karbapenemaz razreda D. Vaborbaktam nima nobenega protibakterijskega delovanja.
Odpornost
Mehanizmi odpornosti pri gramnegativnih bakterijah, ki znano vplivajo na meropenem/vaborbaktam,
vključujejo organizme, ki proizvajajo metalo-β-laktamaze ali oksacilinaze z delovanjem karbapenemaz.
Mehanizmi bakterijske odpornosti, ki lahko zmanjšajo protibakterijsko delovanje meropenema/vaborbaktama, vključujejo mutacije porina, ki vplivajo na prepustnost zunanje membrane in čezmerno ekspresijo izlivnih črpalk.
Protibakterijsko delovanje v kombinaciji z drugimi protibakterijskimi učinkovinami
Študije in vitro niso pokazale nobenega antagonizma med meropenemom/vaborbaktamom in levofloksacinom, tigeciklinom, polimiksinom, amikacinom, vankomicinom, azitromicinom, daptomicinom ali linezolidom.
Razmejitvene vrednosti za določanje občutljivosti
Kriterije za interpretacijo testiranja občutljivosti, MIK (minimalna inhibitorna koncentracija), za meropenem/vaborbaktam je določil odbor European Committee on Antimicrobial Susceptibility Testing (EUCAST) in so navedeni tukaj:
https://www.ema.europa.eu/documents/other/minimum-inhibitory-concentration-mic-breakpoints_en.xlsx
Farmakokinetično/farmakodinamično razmerje
Izkazalo se je, da je protimikrobno delovanje meropenema v najboljši korelaciji z odstotkom intervala odmerjanja, med katerim koncentracije prostega meropenema v plazmi presegajo minimalno zaviralno koncentracijo meropenema. Za vaborbaktam je farmakokinetični/farmakodinamični indeks, povezan s protimikrobnim delovanjem, razmerje AUC prostega vaborbaktama v plazmi : MZK meropenema/vaborbaktama.
Klinična učinkovitost proti specifičnim patogenom
V kliničnih študijah je bila dokazana učinkovitost proti naslednjim patogenom, ki so bili in vitro občutljivi
za meropenem/vaborbaktam.
Zapletene okužbe sečil, vključno s pielonefritisom
Gramnegativni mikroorganizmi:
-
Escherichia coli
-
Klebsiella pneumoniae
-
Kompleks vrste Enterobacter cloacae
Klinična učinkovitost proti naslednjim patogenom, ki so relevantni za odobrene indikacije, ni bila ugotovljena, vendar študije in vitro kažejo, da bi brez pridobljenih mehanizmov odpornosti ti patogeni bili občutljivi za meropenem in/ali meropenem/vaborbaktam.
Gramnegativni mikroorganizmi:
-
Citrobacter freundii
-
Citrobacter koseri
-
Klebsiella aerogenes
-
Klebsiella oxytoca
-
Morganella morganii
-
Proteus mirabilis
-
Providencia spp.
-
Pseudomonas aeruginosa
-
Serratia marcescens
Grampozitivni mikroorganizmi:
-
Staphylococcus saprophyticus
-
Staphylococcus aureus (samo izolati, ki so občutljivi za meticilin)
-
Staphylococcus epidermidis (samo izolati, ki so občutljivi za meticilin)
-
Streptococcus agalactiae
Anaerobni mikroorganizmi:
-
Bacteroides fragilis
-
Bacteroides thetaiotaomicron
-
Clostridium perfringens
-
Peptoniphilus asaccharolyticus
-
Peptostreptococcus species (vključno s P. micros, P anaerobius, P. magnus)
-
Bacteroides caccae
-
Prevotella bivia
-
Prevotella disiens
Pediatrična populacija
Evropska agencija za zdravila je začasno odložila zahtevo za predložitev rezultatov študij z zdravilom Vaborem za eno ali več podskupin pediatrične populacije za zdravljenje okužb z gramnegativnimi bakterijami (za podatke o uporabi pri pediatrični populaciji glejte poglavje 4.2).
Porazdelitev
Vezava meropenema na beljakovine v plazmi je približno 2 %. Vezava vaborbaktama na beljakovine v plazmi je približno 33 %.
Volumen porazdelitve v stanju dinamičnega ravnovesja je bil 20,2 litra za meropenem in 18,6 litra za vaborbaktam pri bolnikih, ki so dobili 2 g meropenema/2 g vaborbaktama v obliki 3-urne infuzije na vsakih 8 ur, kar je znak, da se obe učinkovini porazdeljujeta z volumnom porazdelitve, ki ustreza predelku z zunajcelično tekočino.
Meropenem in vaborbaktam pri ljudeh prehajata v bronhialno epitelijsko tekočino (epithelial lining fluid - ELF) v koncentracijah okoli 65 % oziroma 79 % glede na koncentracije prostega meropenema in vaborbaktama v plazmi. Profila koncentracije po času v bronhialni epitelijski tekočini (ELF) in plazmi sta podobna.
Biotransformacija
Meropenem se večinoma izloči v nespremenjeni obliki. Približno 25 % uporabljenega odmerka se izloči v neaktivni obliki odprtega obroča.
Vaborbaktam se ne presnavlja.
Izločanje
Končni razpolovni čas (t½) je 2,30 ure za meropenem in 2,25 ure za vaborbaktam.
Meropenem in vaborbaktam se izločata v glavnem skozi ledvice. Približno 40–60 % odmerka meropenema se izloči v nespremenjeni obliki v 24–48 urah, medtem ko se dodatnih 25 % odmerka izloči kot mikrobiološko neaktiven produkt hidrolize. Izločanje meropenema skozi ledvice je povzročilo visoke terapevtske koncentracije v urinu. Srednji ledvični očistek meropenema je bil 7,7 l/h. Srednji neledvični očistek meropenema je bil 4,8 l/h, kar vključuje fekalno izločanje (~ 2 % odmerka) in razgradnjo zaradi hidrolize.
Približno 75–95 % vaborbaktama se v nespremenjeni obliki izloči z urinom v 24–48 urah. Izločanje vaborbaktama skozi ledvice je povzročilo visoke koncentracije v urinu. Srednji ledvični očistek vaborbaktama je bil 10,5 l/h.
Linearnost/nelinearnost
Vrednosti Cmax in AUC meropenema in vaborbaktama so linearne v celotnem preučevanem razponu
odmerkov (od 1 g do 2 g za meropenem in od 0,25 g do 2 g za vaborbaktam), če se učinkovini uporabita
kot posamezna 3-urna intravenska infuzija. Po zdravljenju z več intravenskimi infuzijami na vsakih 8 ur, ki je trajalo 7 dni, pri posameznikih z normalnim delovanjem ledvic ni kopičenja meropenema ali vaborbaktama.
Učinek vaborbaktam/meropenema na encime in prenašalce
Niti meropenem, niti vaborbaktam ne zavirata encimov CYP450 in vitro v farmakološko relevantnih koncentracijah.
Tako meropenem kot vaborbaktam ne zavirata ledvičnih ali jetrnih prenašalcev v farmakološko relevantnih koncentracijah.
Posebne skupine bolnikov
Okvara ledvic
Farmakokinetične študije z meropenemom in vaborbaktamom pri bolnikih z okvaro ledvic so pokazale, da sta plazemski očistek meropenema in vaborbaktama v korelaciji z očistkom kreatinina.
Okvara jeter
Ker se meropenem in vaborbaktam ne presnavljata v jetrih, ni pričakovati, da bi okvara jeter vplivala na sistemski očistek meropenema ali vaborbaktama.
Starejši
Farmakokinetični podatki iz populacijske farmakokinetične analize so pokazali zmanjšanje plazemskega očistka meropenema/vaborbaktama, ki je v korelaciji z zmanjšanjem očistka kreatinina, povezanim s starostjo.
Spol in rasa
V populacijski farmakokinetični analizi niso ugotovili vpliva spola ali rase na farmakokinetiko
meropenema in vaborbaktama.
Farmacevtski podatki - Vaborem 1 g/1 g
Zdravilo Vaborem kemijsko ni kompatibilno z raztopinami, ki vsebujejo glukozo. Zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili, razen s tistimi, ki so omenjena v poglavju 6.6.
4 leta
Po rekonstituciji
Rekonstituirano vialo je treba takoj dodatno razredčiti. Po razredčitvi
Dokazana je kemijska in fizikalna stabilnost med uporabo največ 4 ure pri temperaturi 25 °C ali največ 22 ur pri temperaturi 2–8 °C.
Z mikrobiološkega stališča je treba zdravilo uporabiti takoj po rekonstituciji in razredčitvi.
Shranjujte pri temperaturi do 25 °C.
Za pogoje shranjevanja po rekonstituciji in redčenju zdravila glejte poglavje 6.3.
50-ml viala iz prozornega stekla (tip 1), zaprta z gumijastim (bromobutilnim) zamaškom in aluminijasto
zaporko s snemljivim pokrovčkom.
Zdravilo je na voljo v pakiranjih po 6 vial.
Pri pripravi in dajanju raztopine je treba uporabljati standardne aseptične tehnike.
Prašek za koncentrat za raztopino za infundiranje je treba pred uporabo rekonstituirati in razredčiti. Rekonstitucija
Za vsako vialo iz 250-ml infuzijske vreče raztopine natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9 %) za injiciranje odvzemite 20 ml raztopine natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9 %) za injiciranje (običajna fiziološka raztopina) in rekonstituirajte ustrezno število vial meropenema/vaborbaktama, da dobite ustrezen odmerek zdravila Vaborem:
-
za odmerek zdravila Vaborem 2 g/2 g rekonstituirajte 2 viali
-
za odmerek zdravila Vaborem 1 g/1 g ali 0,5 g/0,5 g rekonstituirajte 1 vialo
Ko se zdravilo ob previdnem mešanju raztopi, rekonstituirana raztopina meropenema/vaborbaktama vsebuje koncentracijo meropenema približno 0,05 g/ml in koncentracijo vaborbaktama približno
0,05 g/ml. Končni volumen je približno 21,3 ml. Rekonstituirana raztopina ni za neposredno injiciranje. Pred intravensko infuzijo jo je treba razredčiti.
Razredčitev
Za pripravo odmerka zdravila Vaborem 2 g/2 g za intravensko infundiranje: Takoj po rekonstituciji dveh vial odvzemite celotno vsebino iz obeh rekonstituiranih vial in jo vrnite v 250-ml infuzijsko vrečo raztopine natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9 %) za injiciranje (običajna fiziološka raztopina). Končna koncentracija meropenema in vaborbaktama v raztopini za infundiranje je približno 8 mg/ml za vsako učinkovino.
Za pripravo odmerka zdravila Vaborem 1 g/1 g za intravensko infundiranje: Takoj po rekonstituciji ene viale odvzemite celotno vsebino iz rekonstituirane viale in jo vrnite v 250-ml infuzijsko vrečo raztopine natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9 %) za injiciranje (običajna fiziološka raztopina). Končna koncentracija meropenema in vaborbaktama v raztopini za infundiranje je približno 4 mg/ml za vsako učinkovino.
Za pripravo odmerka zdravila Vaborem 0,5 g/0,5 g za intravensko infundiranje: Takoj po rekonstituciji ene viale odvzemite 10,5 ml vsebine iz rekonstituirane viale in jo vrnite v 250-ml infuzijsko vrečo raztopine natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9 %) za injiciranje (običajna fiziološka raztopina). Končna koncentracija meropenema in vaborbaktama v raztopini za infundiranje je približno 2 mg/ml za vsako učinkovino.
Prepričajte se, da razredčena raztopina ne vsebuje nobenih delcev. Barva razredčene raztopine je prosojna do svetlo rumena.
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.