Zdravilo Rosuvastatin Actavis je indicirano pri odraslih, mladostnikih in otrocih, starih 6 let ali več, s primarno hiperholesterolemijo (tip IIa vključno s heterozigotno družinsko hiperholesterolemijo) ali mešano dislipidemijo (tip IIb) kot dodatek dieti, kadar odziv na dieto in druge nefarmakološke ukrepe (npr. telesna vadba, zmanjšanje telesne mase) ni bil zadovoljiv.

Zdravilo Rosuvastatin Actavis je indicirano za homozigotno družinsko hiperholesterolemijo kot dodatek dieti in drugim ukrepom za znižanje ravni lipidov (npr. LDL afereza) ali če takšni ukrepi niso primerni.

Zdravilo Rosuvastatin Actavis je indicirano za preprečevanje večjih kardiovaskularnih dogodkov pri bolnikih, za katere je ocenjeno, da imajo veliko tveganje za prvi kardiovaskularni dogodek (glejte poglavje 5.1), kot dodatek k odpravljanju drugih dejavnikov tveganja.

Odmerjanje

Pred začetkom zdravljenja morate bolniku predpisati standardno dieto za znižanje holesterola, ki jo mora nadaljevati med zdravljenjem. Odmerjanje mora biti določeno individualno v skladu s ciljem zdravljenja in bolnikovem odzivu nanj, ob upoštevanju veljavnih smernic.

Priporočen začetni odmerek je 5 mg ali 10 mg peroralno enkrat na dan, tako za bolnike, ki se še niso zdravili s statini kot za tiste, ki so prej jemali katerega od drugih zaviralcev reduktaze HMG-CoA. Pri izbiri začetnega odmerka je treba pri bolniku upoštevati raven holesterola in stopnjo kardiovaskularnega tveganja v prihodnosti ter možne neželene učinke (glejte spodaj). Če je potrebno, se po 4 tednih zdravljenja odmerek lahko prilagodi na naslednjo stopnjo (glejte poglavje 4.4). Pri uvajanju odmerka 40 mg je priporočljiv nadzor specialista.

V študiji zmanjševanja tveganja kardiovaskularnih dogodkov je bil uporabljen dnevni odmerek 20 mg. (glejte poglavje 5.1).

Otroke mora zdraviti specialist.

Otroci in mladostniki v starosti od 6 do 17 let (s stopnjo po Tannerju <II-V)

Pri otrocih in mladostnikih s heterozigotno družinsko hiperholesterolemijo je običajen začetni odmerek 5 mg na dan.

• Za otroke, stare od 6 do 9 let, s heterozigotno družinsko hiperholesterolemijo, je običajen razpon odmerkov od 5 do 10 mg peroralno enkrat na dan. Varnost in učinkovitost odmerkov nad 10 mg v tej populaciji nista raziskani.

• Za otroke, stare od 10 do 17 let, s heterozigotno družinsko hiperholesterolemijo, je običajen razpon odmerkov od 5 do 20 mg peroralno enkrat na dan. Varnost in učinkovitost odmerkov nad 20 mg v tej populaciji nista raziskani.

  Prilagajanje je treba pri pediatričnih bolnikih narediti v skladu z odzivom in prenašanjem posameznika, tako kot svetujejo priporočila za pediatrično zdravljenje (glejte poglavje 4.4). Pred uvedbo zdravljenja z rosuvastatinom je treba otrokom in mladostnikom predpisati standardno dieto za znižanje holesterola, ki jo morajo nadaljevati tudi med zdravljenjem z rosuvastatinom.

  Izkušnje pri otrocih s homozigotno družinsko hiperholesterolemijo so omejene na majhno število otrok, starih od 8 do 17 let.

  40 mg tablete niso primerne za uporabo pri pediatričnih bolnikih. Otroci, mlajši od 6 let

  Varnost in učinkovitost uporabe pri otrocih, mlajših od 6 let, nista raziskani. Zato rosuvastatina ni priporočljivo uporabljati za otroke, mlajše od 6 let.

  Uporaba pri starejših

  Za bolnike, ki so starejši od 70 let, je priporočen začetni odmerek 5 mg (glejte poglavje 4.4). Druge prilagoditve odmerka zaradi bolnikove starosti niso potrebne.

  Odmerjanje pri bolnikih z zmanjšanim delovanjem ledvic

  Bolnikom z blago do zmerno ledvično okvaro odmerka ni treba prilagoditi.

  Za bolnike z zmerno ledvično okvaro (kreatininski očistek < 60 ml/min ) je priporočen začetni odmerek 5 mg. Pri bolnikih z zmerno ledvično okvaro je kontraindiciran odmerek 40 mg. Pri bolnikih s hudo ledvično okvaro je jemanje zdravila Rosuvastatin Actavis kontraindicirano za vse odmerke (glejte poglavji 5.2)

  Odmerjanje pri bolnikih z jetrno okvaro

  Pri bolnikih z oceno 7 ali manj po Child-Pughovi lestvici sistemska izpostavljenost rosuvastatinu ni bila povečana. Pri bolnikih z oceno 8 ali 9 po Child-Pughovi lestvici pa, so opazili povečano sistemsko izpostavljenost (glejte poglavje 4.3).

  Rasa

  Pri Azijcih so opazili povečano sistemsko izpostavljenost (glejte poglavja 5.2). Priporočen začetni odmerek za bolnike azijskega rodu je 5 mg. Odmerek 40 mg je pri teh bolnikih kontraindiciran.

  Genetski polimorfizmi

  Znano je, da lahko specifične vrste genetskih polimorfizmov povečajo izpostavljenost rosuvastatinu (glejte poglavje 5.2). Za bolnike, za katere je znano, da imajo takšne specifične vrste polimorfizmov, je priporočljiv nižji dnevni odmerek rosuvastatina.

  Odmerjanje pri bolnikih s predispozicijskimi dejavniki za miopatijo

  Priporočeni začetni odmerek za bolnike s predispozicijskimi dejavniki za miopatijo je 5 mg (glejte poglavje 4.4).

  Odmerek 40 mg je pri nekaterih od teh bolnikov kontraindiciran (glejte poglavje 4.3).

  Sočasna zdravila

  Rosuvastatin je substrat različnih transportnih beljakovin (npr. OATP1B1 in BCRP). Tveganje za miopatijo (vključno z rabdomiolizo) se poveča, če je rosuvastatin uporabljen sočasno z določenimi zdravili, ki lahko zvišajo koncentracijo rosuvastatina v plazmi zaradi medsebojnih delovanj s temi transportnimi beljakovinami (npr. ciklosporin in določeni zaviralci proteaz, vključno s kombinacijami ritonavirja z atazanavirjem, lopinavirjem in/ali tipranavirjem, glejte poglavji 4.5).

  Način uporabe

  Zdravilo Rosuvastatin Actavis se lahko jemlje ob kateremkoli času dneva, s hrano ali brez nje.

Zdravilo Rosuvastatin je kontraindicirano:

• pri bolnikih, ki so preobčutljivi na zdravilno učinkovino ali katerokoli pomožno snov navedeno v poglavju 6.1.

• pri bolnikih z aktivno boleznijo jeter, tudi nepojasnjenim vztrajnim zvišanjem serumskih transaminaz in zvišanju ravni serumskih transaminaz, ki presega trikratno zgornjo mejo normalnih vrednosti (ZMN).

• pri bolnikih s hudo ledvično okvaro (kreatinski očistek < 30 ml/min).

• pri bolnikih z miopatijo.

• pri bolnikih, ki sočasno jemljejo ciklosporin.

• med nosečnostjo in dojenjem in pri ženskah v rodni dobi, ki ne uporabljajo primerne kontracepcije.

  Odmerek 40 mg je kontraindiciran pri bolnikih s predispozicijskimi dejavniki za miopatijo/rabdomiolizo. Ti dejavniki so:

• zmerna ledvična okvara (kreatininski očistek < 60 ml/min)

• hipotiroidizem

• dedna mišična obolenja v osebni ali družinski anemnezi

• anamneza toksičnih učinkov na mišice pri uporabi drugih zaviralcev reduktaze HMG-CoA ali fibratov

• zloraba alkohola

• stanja, pri katerih se lahko poveča raven zdravila v plazmi

• bolniki azijskega rodu

• sočasno jemanje fibratov. (Glejte poglavja 5.2).

Učinki na ledvice

Proteinurija, ki so jo odkrili s testnimi lističi in je bila v glavnem tubulna, je bila opažena pri bolnikih, ki so jemali velike odmerke rosuvastatina, zlasti 40 mg, v večini primerov je bila prehodna ali se je pojavljala s presledki. Proteinurija ni napovedovala akutne ali napredujoče ledvične bolezni (glejte poglavje 4.8). Število poročil o resnih ledvičnih okvarah v uporabi v obdobju trženja je večje pri odmerku 40 mg. Med rutinskim spremljanjem bolnikov, ki jemljejo odmerek 40 mg, je smiselno ocenjevanje delovanja ledvic.

Učinki na skeletne mišice

O učinkih na skeletne mišice, npr. o mialgiji, miopatiji in v redkih primerih rabdomiolizi, so poročali pri bolnikih, ki so se zdravili z vsemi odmerki rosuvastatina, še zlasti pa pri uporabi odmerkov, večjih od 20 mg. O zelo redkih primerih rabdomiolize so poročali pri uporabi ezetimiba v kombinaciji z zaviralci reduktaze HMG-CoA. Farmakodinamičnih interakcij ni mogoče izključiti (glejte poglavje 4.5), zato je pri kombiniranem zdravljenju potrebna previdnost.

Tako kot pri drugih zaviralcih reduktaze HMG-CoA so poročila o pojavu rabdomiolize v povezavi z jemanjem rosuvastatina v obdobju trženja pogostejša pri odmerku 40 mg.

Merjenje kreatin kinaze

Kreatin kinaze (CK) ne smete meriti po naporni telesni dejavnosti ali v prisotnosti drugih verjetnih vzrokov za zvišanje CK, kajti v takšnem primeru je tolmačenje rezultatov težavno. Če je raven kreatin- kinaze (CK) pomembno zvišana (> 5x ZMN), je treba meritev čez 5 do 7 dni ponoviti za potrditev rezultatov. Če ponovljena meritev potrdi raven CK > 5x ZMN, zdravljenja ne smete začeti.

Pred zdravljenjem

Rosuvastatin je treba tako kot druge zaviralce reduktaze HMG-CoA zelo previdno predpisovati bolnikom s predispozicijskimi dejavniki za miopatijo/rabdomiolizo. Ti dejavniki so:

• ledvična okvara

• hipotiroidizem

• dedna mišična obolenja v osebni ali družinski anamnezi

• toksično delovanje drugega zaviralca reduktaze HMG-CoA ali fibrata na mišice v preteklosti

• zloraba alkohola

• starost nad 70 let

• stanja, pri katerih se lahko poveča raven zdravila v plazmi (glejte poglavja 5.2)

• sočasno jemanje fibratov.

Pri teh bolnikih je treba presoditi o razmerju med tveganostjo zdravljenja in njegovo koristnostjo. Priporočeno je klinično spremljanje bolnika. Pri močno povečani izhodiščni ravni CK (> 5 x ZMN) se zdravljenja ne sme začeti.

Med zdravljenjem

Bolnikom je treba naročiti, naj v primeru pojava nepojasnjenih bolečin, oslabelosti ali krčev v mišicah, še posebej če je to povezano tudi s splošnim slabim počutjem ali zvišano telesno temperaturo, nemudoma obvestijo svojega zdravnika. Pri teh bolnikih je treba izmeriti raven CK. Zdravljenje je treba ukiniti, če je raven CK izrazito povečana (> 5x ZMN) ali če so mišični simptomi hudi in povzročajo vsakodnevne težave (četudi je raven ≤ 5x ZMN). Če simptomi minejo in se raven CK vrne na normalno vrednost, je treba presoditi o ponovni uvedbi rosuvastatina ali drugega zaviralca reduktaze HMG-CoA v najmanjših odmerkih in ob natančnem spremljanju zdravljenja. Rutinsko spremljanje ravni CK pri asimptomatskih bolnikih ni smiselno.Med zdravljenjem s statini, vključno z rosuvastinom, so se pojavili redki primeri imunsko poposredovane nekrotizirajoče miopatije (IMNM– immune-mediated necrotising myopathy). IMNM je klinično izražena kot šibkost proksimalnih mišic in povišan nivo keratin-kinaze v serumu, kar ostane kljub prenahju zdravljenja s statini.

V kliničnih raziskavah pri manjšem številu bolnikov, ki so se sočasno zdravili z rosuvastatinom in drugimi zdravili, niso opazili povečanih učinkov na skeletne mišice. Vendar pa so o povečani pojavnosti miozitisa in miopatije poročali pri bolnikih, ki so jemali druge zaviralce reduktaze HMG- CoA hkrati z derivati fibrične kisline (vključno z gemfibrozilom), ciklosporinom, nikotinsko kislino, azolnimi antimikotiki, zaviralci proteaz ali makrolidnimi antibiotiki. Gemfibrozil poveča tveganje za miopatijo, če ga bolnik jemlje sočasno z nekaterimi zaviralci reduktaze HMG-CoA. Zato kombinacija rosuvastatina in gemfibrozila ni priporočljiva. Koristi dodatnega spreminjanja ravni lipidov zaradi sočasnega jemanja rosuvastatina in fibratov ali niacina ter možno tveganje take kombinacije je treba skrbno pretehtati. Sočasno jemanje odmerka 40 mg in fibratov je kontraindicirano (glejte poglavji 4.8).

Rosuvastatina ne smejo jemati bolniki z akutnim resnim obolenjem, ki kaže na miopatijo ali pa bi lahko povzročilo ledvično odpoved kot posledico rabdomiolize (npr. sepsa, hipotenzija, večji kirurški poseg, poškodba, hude presnovne, endokrine in elektrolitske motnje ali nenadzorovane konvulzije).

Učinki na jetra

Rosuvastatin je treba tako kot druge zaviralce reduktaze HMG-CoA previdno uporabljati pri bolnikih, ki uživajo velike količine alkohola in/ali imajo v anamnezi bolezen jeter.

Priporočljivo je izvesti teste delovanja jeter pred zdravljenjem in tri mesece po začetku zdravljenja. Če je raven transaminaz v serumu večja od trikratne zgornje meje normalnih vrednosti, je treba rosuvastatin ukiniti ali zmanjšati odmerek. Število poročil o resnih jetrnih dogodkih (predvsem o zvišanih vrednostih jetrnih transaminaz) v uporabi v obdobju trženja je večje pri odmerku 40 mg. Pri bolnikih s sekundarno hiperholesterolemijo, ki je posledica hipotiroidizma ali nefrotskega sindroma, je treba pred začetkom zdravljenja z rosuvastatinom zdraviti osnovno bolezen.

Rasa

Farmakokinetične raziskave kažejo, da je izpostavljenost zdravilu pri Azijcih večja kot pri belcih (glejte poglavja 5.2).

Zaviralci proteaz

Pri preiskovancih, ki so rosuvastatin prejemali sočasno z različnimi zaviralci proteaz v kombinaciji z ritonavirjem, so opažali večjo sistemsko izpostavljenost rosuvastatinu. Pri bolnikih, okuženih s HIV, ki prejemajo zaviralce proteaz, je treba upoštevati tako koristi znižanja lipidov z rosuvastatinom kot možnost za povečanje koncentracije rosuvastatina v plazmi na začetku zdravljenja z rosuvastatinom in med povečevanjem njegovega odmerjanja pri bolnikih, zdravljenih z zaviralci proteaz. Sočasna

uporaba z določenimi zaviralci proteaz brez prilagoditve odmerka rosuvastatina ni priporočljiva (glejte poglavji 4.5).

Laktozna intoleranca

Bolniki z redkimi prirojenimi motnjami intolerance za galaktozo, laponsko obliko zmanjšane aktivnosti laktaze ali malabsorbcijo galaktoze, ne smejo jemati tega zdravila.

Fusidna kislina

Rosuvastatina se ne sme uporabljati sočasno z oblikami fusidne kisline za sistemsko uporabo oziroma v obdobju 7 dni po prenehanju zdravljenja s fusidno kislino. Pri bolnikih, kjer je sistemska uporaba fusidne kisline nujna, se mora zdravljenje s statini prekiniti za celotno obdobje zdravljenja s fusidno kislino. Pri bolnikih, ki so prejemali fusidno kislino v kombinaciji s statini, so poročali o primerih rabdomiolize (vključno z nekaj smrtnimi primeri) (glejte poglavje 4.5). Bolnikom je treba naročiti, naj nemudoma poiščejo zdravniško pomoč, če se jim pojavijo šibkost mišic, bolečine v mišicah ali občutljivost mišic.

Zdravljenje s statini se lahko ponovno začne sedem dni po zadnjem odmerku fusidne kisline.

V izjemnih okoliščinah, kadar je potrebno daljše sistemsko zdravljenje s fusidno kislino (npr. za zdravljenje hudih okužb), se potreba po sočasnem zdravljenju z rosuvastatinom in fusidno kislino ocenjuje od primera do primera, zdravljenje pa se izvaja pod strogim zdravniškim nadzorom.

Intersticijska pljučna bolezen

Pri uporabi statinov so poročali o posameznih primerih intersticijske pljučne bolezni, zlasti ob dolgotrajnem zdravljenju (glejte poglavje 4.8). Značilnosti tega pojava lahko vključujejo dispneo, neproduktivni kašelj in poslabšanje splošnega zdravstvenega stanja (utrujenost, zmanjšanje telesne mase in zvišana telesna temperatura). Če obstaja sum, da je pri bolniku prišlo do razvoja intersticijske pljučne bolezni, je potrebno zdravljenje s statini prekiniti.

Sladkorna bolezen

Nekateri podatki kažejo, da statini kot skupina zvišajo raven glukoze in lahko pri nekaterih bolnikih, z velikim tveganjem za nastanek sladkorne bolezni lahko povzročijo hiperglikemijo, ki zahteva enako formalno obravnavo kot sladkorna bolezen. To tveganje je vseeno manjše v primerjavi z zmanjšanjem tveganja žilnega obolenja pri jemanju statinov in zato ni razloga za prenehanje zdravljenja s statini.

Bolnike, pri katerih obstaja tveganje za hiperglikemijo (s koncentracijo glukoze na tešče 5,6 do

6.9 mmol/L, ITM > 30 kg/m², povišano ravnjo trigliceridov, hipertenzijo) je treba spremljati klinično in biokemijsko v skladu z nacionalnimi smernicami.

V študiji JUPITER so poročali o povečani pojavnosti sladkorne bolezni za 2,8 % pri jemanju rosuvastatina in 2,3 % pri bolnikih, ki so jemali placebo, predvsem pri bolnikih katerih koncetracija glukoze na tešče je bila 5,6 do 6,9 mmol/l.

Pediatrična populacija

Ocena linearne rasti (telesne višine), telesne mase, ITM (indeksa telesne mase) in sekundarnih značilnosti spolnega dozorevanja po Tannerjevi lestvici pri pediatričnih bolnikih v starosti od 6 do 17 let, ki jemljejo rosuvastatin, je omejena na dvoletno obdobje. Po dveh letih zdravljenja v študiji niso odkrili nobenih učinkov na rast, telesno maso, ITM ali spolno dozorevanje (glejte poglavje 5.1).

V kliničnih preskušanjih pri otrocih in mladostnikih, ki so prejemali rosuvastatin 52 tednov, so zvišanje kreatin-kinaze > 10-kratno ULN in mišične simptome po telesni vadbi ali intenzivnejši telesni dejavnosti opažali pogosteje kot v kliničnih preskušanjih pri odraslih (glejte poglavje 4.8).

Vpli v sočasno uporabljenih zdravil na rosuvastatin

Rosuvastatin je kontraindiciran pri bolnikih ki sočasno prejemajo ciklosporin (glejte poglavje 4.3). Sočasna uporaba ni vplivala na plazemske koncentracije ciklosporina.

Gemfibrozil in druga zdravila, ki znižujejo koncentracijo lipidov: Med sočasno uporabo rosuvastatina in gemfibrozila sta bili C^max in AUC rosuvastatina dvakrat večji (glejte poglavje 4.4.). Tudi ti bolniki morajo začeti zdravljenje z odmerki 5 mg.

Zaviralci proteaz: Čeprav natančen mehanizem interakcije ni znan, lahko sočasno jemanje zaviralcev proteaz močno poveča izpostavljenost rosuvastatinu (glejte preglednico 1). Na primer, v farmakokinetični študiji je bila sočasna uporaba 10 mg rosuvastatina in kombinacije dveh zaviralcev proteaz (300 mg atazanavirja/100 mg ritonavirja) pri zdravih prostovoljcih povezana s približno trikratnim povečanjem AUC⁽⁰–24) in sedemkratnim povečanjem C^max rosuvastatina v stanju dinamičnega ravnovesja. Sočasna uporaba rosuvastatina in nekaterih kombinacij zaviralcev proteaz pride v poštev po skrbnem pretehtanju odmerka rosuvastatina, prilagoditve pa morajo temeljiti na pričakovanem povečanju izpostavljenosti rosuvastatinu (glejte poglavja 1).

Eritromicin: Pri sočasnem jemanju rosuvastatina in eritromicina se je AUC rosuvastatina zmanjšala ^za 20 % in Cmax ^za 30 %. Interakcija je lahko posledica povečane črevesne motilitete, ki jo povzroča eritromicin.

Encimi citokroma P450: Rezultati študij in vitro ter in vivo kažejo, da rosuvastatin ni niti zaviralec niti induktor izoencimov citokroma P450. Poleg tega je rosuvastatin slab substrat za te izoencime.

Interakcij, ki so posledica presnove s pomočjo citokroma P450, zato pni pričakovati. Klinično pomembnih interakcij med rosuvastatinom in flukonazolom (zaviralcem CYP2C9 in CYP3A4) ali ketokonazolom (zaviralcem CYP2A6 in CYP3A4) niso opazili.

izpostavljenost rosuvastatinu, je treba odmerek rosuvastatina prilagoditi. Če je pričakovano povečanje izpostavljenosti (AUC) približno 2-kratno ali večje, začnite z odmerkom 5 mg rosuvastatina enkrat na dan. Največji dnevni odmerek rosuvastatina je treba prilagoditi tako, da ni verjetno, da bi pričakovana izpostavljenost rosuvastatinu presegla izpostavljenost, kakršna je dosežena, če je rosuvastatin uporabljen brez zdravil z medsebojnim delovanjem, npr. 20-mg odmerek rosuvastatina z gemfibrozilom (1,9-kratno povečanje) in 10-mg odmerek rosuvastatina s kombinacijo atazanavir/ritonavir (3,1-kratno povečanje).

Če je sistemsko zdravljenje s fusidno kislino potrebno, se mora zdravljenje z rosuvastatinom prekiniti za celotno obdobje zdravljenja s fusidno kislino. Glejte tudi poglavje 4.4.

Preglednica 1. Učinek sočasnih zdravil na izpostavljenost rosuvastatinu (AUC; v padajočem zaporedju velikosti) iz objavljenih kliničnih preskušanj

Rosuvastatin je kontraindiciran med nosečnostjo in dojenjem. Ženske v rodni dobi morajo uporabljati ustrezno kontracepcijo.

Ker so holesterol in druge snovi, ki nastajajo pri biosintezi holesterola, ključne za razvoj ploda, je nevarnost morebitnih škodljivih posledic zaviranja reduktaze HMG-CoA večja od prednosti zdravljenja med nosečnostjo. Iz raziskav na živalih je na voljo malo podatkov o toksičnih učinkih na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Če bolnica med zdravljenjem s tem zdravilom zanosi, mora zdravljenje nemudoma prekiniti.

Rosuvastatin se pri podganah izloča v mleko. Podatkov o izločanjev mleko pri ženskah ni (glejte poglavje 4.3).

Študije o vplivu rosuvastatina na sposobnost vožnje in upravljanja strojev niso bile izvedene. Na podlagi njegovih farmakodinamičnih lastnosti pa je malo verjetno, da bi rosuvastatin vplival na to sposobnost. Med vožnjo motornih vozil ali delom s stroji je treba upoštevati, da se lahko med zdravljenjem pojavi omotica.

Neželeni učinki, opaženi med jemanjem rosuvastatina, so bili večinoma blagi in prehodni. V nadzorovanih kliničnih preizkušanjih so morali zdravljenje z rosuvastatinom zaradi neželenih učinkov predčasno zaključiti pri manj kot 4 % bolnikov.

Seznam neželenih učinkov v preglednici

Naslednja preglednica prikazuje profil neželenih učinkov rosuvastatina na podlagi podatkov iz kliničnih študij in obsežnih izkušnjah po prihodu zdravila na trg. Spodaj navedeni neželeni učinki so razdeljeni glede na pogostnost pojavljanja in po organskih sistemih (OS).

Pogostnosti neželenih učinkov so razvrščene v skladu z naslednjim dogovorom: Pogosti (≥ 1/100 do < 1/10);

Občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100); Redki (≥ 1/10.000 do < 1/1000); Zelo redki (< 1/10.000);

Neznana pogostnost (pogostnosti iz razpoložljivih podatkov ni mogoče oceniti).

Tako kot pri drugih zaviralcih reduktaze HMG-CoA je pojavnost neželenih učinkov zdravila povezana z velikostjo odmerka.

Pri bolnikih, ki so se zdravili z rosuvastatinom, se je pojavila proteinurija,ki je bila v glavnem tubulna in so jo odkrili s testnimi lističi.Sprememba beljakovin v seču iz nič ali v sledeh na ++ ali več je bila med zdravljenjem opažena pri < 1 % bolnikov, ki so prejemali odmerka 10 mg in 20 mg in pri približno 3 % pri bolnikov zdravljenih z odmerkom 40 mg. Manjše povečanje s stopnje 0 ali v sledeh na + se je pojavilo pri tistih, ki so jemali odmerek 20 mg. Pri večini primerov se je proteinurija zmanjšala ali spontano izginila med nadaljevanjem terapije. Pri ponovnem pregledu

podatkov kliničnih študij in izkušenj med trženjem niso odkrili vzročne povezave med proteinurijo in akutno ali napredujočo boleznijo ledvic.

Hematurija je bila opažena pri bolnikih zdravljenih z rosuvastatinom. Podatki iz kliničnih preskušanj kažejo, da je pogostnost majhna.

Pri bolnikih, ki so jemali rosuvastatin, so opazili od velikosti odmerka odvisno zvišanje ravni CK; v večini primerov blago, nesimptomatsko in prehodno. Če se raven CK zviša (na več kot petkratno zgornjo mejo normalnih vrednosti), je treba zdravilo ukiniti (glejte poglavje 4.4).

• Motnje v spolnosti,

• Posamični primeri intersticijske bolezni pljuč, zlasti med dolgotrajnim zdravljenjem (glejte 4.4).

Število poročil o pojavu rabdomiolize, resnih ledvičnih dogodkov in resnih jetrnih dogodkov (predvsem o zvišanju ravni jetrnih transaminaz) je večje pri odmerku 40 mg.

telesni dejavnosti pri otrocih in mladostnikih opažali pogosteje kot pri odraslih (glejte poglavje 4.4). V drugih pogledih so bile varnostne značilnosti rosuvastatina pri otrocih in mladostnikih podobne kot pri odraslih.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na Univerzitetni klinični center Ljubljana, Interna klinika, Center za zastrupitve, Zaloška cesta 2, SI-1000 Ljubljana, Faks: + 386 (0)1 434 76 46, e-pošta: farmakovigilanca@kclj.si.

Specifičnega zdravljenja pri prevelikem odmerjanju ni. Po zaužitju prevelikega odmerka je treba bolnika zdraviti simptomatsko in uvesti ustrezne podporne ukrepe. Spremljati je treba delovanje jeter in raven CK. Hemodializa predvidoma ni učinkovita.