Ibuprofen B. Braun za otroke 200 mg raztopina za infundiranje

Zdravilo Ibuprofen B. Braun je indicirano za kratkotrajno simptomatsko zdravljenje akutne zmerne bolečine in za kratkotrajno simptomatsko zdravljenje zvišane telesne temperature pri mladostnikih in otrocih s telesno maso nad 20 kg in starih 6 let in več, kadar je intravensko dajanje klinično upravičeno in drugi načini uporabe niso mogoči.

Odmerjanje

Možnost neželenih učinkov se lahko zmanjša z uporabo najmanjšega učinkovitega odmerka za najkrajše možno trajanje zdravljenja za obvladovanje simptomov (glejte poglavje 4.4).

Uporabo je treba omejiti na primere, ko je peroralno dajanje neprimerno. Bolniki morajo takoj, ko je

to mogoče, preiti na preoralno zdravljenje.

Zdravilo je indicirano le za kratkotrajno zdravljenje in ne sme biti daljše od 3 dni.

Ohraniti je treba primerno hidracijo bolnika, da zmanjšamo tveganje morebitnih neželenih učinkov na ledvični ravni.

Priporočeni odmerek ibuprofena za otroke in mladostnike temelji na telesni masi ali starosti. Praviloma je priporočeni dnevni odmerek 20 do 30 mg/kg telesne mase, razdeljen na tri do štiri enkratne odmerke (5–10 mg/kg):

Otroci s telesno maso 20 do 29 kg (stari 6–9 let): 200 mg ibuprofena do 3-krat na dan, največjega dnevnega odmerka 600 mg se ne sme preseči.

Otroci s telesno maso 30 do 39 kg (stari 10–11 let): 200 mg ibuprofena do 4-krat na dan, največjega dnevnega odmerka 800 mg se ne sme preseči.

Mladostniki s telesno maso 40 kg ali več (stari 12–17 let): 200 do 400 mg ibuprofena do 3-krat na dan,

največjega dnevnega odmerka 1200 mg se ne sme preseči.

Zdravilo ni priporočljivo za otroke s telesno maso manj kot 20 kg ali mlajše od 6 let.

Ustrezen interval odmerjanja je treba izbrati v skladu s simptomatologijo in z upoštevanjem največjega dnevnega odmerka. Med odmerki mora miniti najmanj 6 ur. Največjega priporočenega dnevnega odmerka se ne sme preseči.

Ledvična insuficienca

Pri uporabi NSAID (Non-Steroidal Anti-Inflammatory Drugs– nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila) pri bolnikih z ledvično insuficienco so potrebni previdnostni ukrepi. Pri bolnikih z blago ali zmerno ledvično okvaro je treba začetni odmerek zmanjšati in uporabljati čim nižje odmerke le toliko časa, kot je potrebno za obvladovanje simptomov, ter spremljati delovanje ledvic. Zdravilo je kontraindicirano pri bolnikih s hudo ledvično insuficienco (glejte poglavje 4.3).

Jetrna insuficienca

Pri uporabi NSAID pri tej populaciji je potrebna previdnost, čeprav razlik v farmakokinetičnem profilu niso opazili. Pri bolnikih z blago ali zmerno jetrno insuficienco je treba zdravljenje začeti z zmanjšanimi odmerki in uporabljati čim nižji odmerek le toliko časa, kot je potrebno za obvladovanje simptomov, bolnike pa je treba pozorno spremljati. Zdravilo je kontraindicirano pri bolnikih s hudo jetrno insuficienco (glejte poglavje 4.3).

Način uporabe

Za intravensko uporabo. To zdravilo smejo dajati le usposobljeni zdravstveni delavci v ustanovah, kjer

je za zdravljenje na voljo ustrezna oprema.

Raztopino je treba dati v obliki 30-minutne intravenske infuzije.

• preobčutljivost na učinkovino, na druga NSAID ali katero koli pomožno snov, navedeno v

  poglavju 6.1;

• bronhospazem, astma, rinitis, angioedem ali urtikarija v povezavi z jemanjem acetilsalicilne

  kisline (ASA) ali drugih nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSAID) v anamnezi;

• stanja, ki vključujejo povečano nagnjenost h krvavitvi ali aktivno krvavitev, kot je

  trombocitopenija;

• aktivna peptična razjeda/krvavitev ali anamneza ponavljajoče se peptične razjede/krvavitve (vsaj dve ločeni epizodi dokazane razjede ali krvavitve);

• krvavitve ali perforacije v prebavilih po predhodnem zdravljenju z NSAID v anamnezi;

• možgansko-žilna ali druga aktivna krvavitev;

• huda jetrna ali ledvična insuficienca;

• hudo srčno popuščanje (NYHA, razred IV);

• huda dehidracija (ki jo povzroči bruhanje, driska ali nezadosten vnos tekočine);

• nosečnost, v zadnjem trimesečju (glejte poglavje 4.6).

Možnost neželenih učinkov se lahko zmanjša z uporabo najmanjšega učinkovitega odmerka za najkrajši čas, potreben za obvladovanje simptomov (glejte poglavje 4.8).

Sočasni uporabi ibuprofena in drugih NSAID, vključno s specifičnimi zaviralci ciklooksigenaze-2 (koksibi), se je treba izogibati.

Tveganja za prebavila

Pri zdravljenju z vsemi NSAID so poročali o gastrointestinalnih (GI) krvavitvah, razjedah ali perforacijah, ki so lahko smrtne, in sicer z opozorilnimi simptomi ali anamnezo resnih GI dogodkov ali brez njih.

Tveganje za pojav GI krvavitev, razjed ali perforacij je večje pri večjih odmerkih NSAID in pri bolnikih z anamnezo razjed, zlasti v primeru zapletov v obliki krvavitev ali perforacij (glejte poglavje 4.3). Ti bolniki naj začnejo zdravljenje z najmanjšim odmerkom, ki je na voljo. Pri teh bolnikih in pri bolnikih, ki potrebujejo sočasno zdravljenje z majhnimi odmerki acetilsalicilne kisline (ASA) ali drugimi zdravili, ki bodo verjetno povečala tveganje za prebavila (glejte spodaj in tudi poglavje 4.5), je treba razmisliti o uvedbi kombiniranega zdravljenja z zaščitnimi zdravili (npr. mizoprostolom ali zaviralci protonske črpalke).

Bolnikom z anamnezo GI toksičnosti je treba naročiti, da morajo obvestiti zdravnika o kakršnih koli nenavadnih abdominalnih simptomih (predvsem GI krvavitvah), zlasti v začetnih fazah zdravljenja.

Pri bolnikih, ki sočasno prejemajo tudi druga zdravila, ki povečujejo tveganje za nastanek razjed ali krvavitev, na primer peroralne kortikosteroide, antikoagulante, kot je varfarin, selektivne zaviralce ponovnega privzema serotonina ali antitrombotike, kot je acetilsalicilna kislina (ASA), je priporočljiva previdnost (glejte poglavje 4.5).

Če se pri bolniku, ki prejema ibuprofen, pojavijo GI krvavitve ali razjede, je treba zdravljenje ukiniti

(glejte poglavje 4.3).

NSAID je treba uporabljati previdno tudi pri bolnikih z anamnezo bolezni prebavil (ulcerozni kolitis, Crohnova bolezen), ker se takšna stanja lahko poslabšajo (glejte poglavje 4.8).

Kardiovaskularni in cerebrovaskularni učinki

Klinične študije kažejo, da je uporaba ibuprofena, zlasti v velikih odmerkih (2400 mg/dan), lahko povezana z majhnim povečanjem tveganja za arterijske trombotične dogodke (npr. tveganje za miokardni infarkt ali možgansko kap). Epidemiološke študije na splošno ne kažejo povečanega tveganja za arterijske trombotične dogodke pri uporabi majhnega odmerka ibuprofena (npr.

≤ 1200 mg/dan).

Bolniki z nenadzorovano hipertenzijo, kongestivnim srčnim popuščanjem (NYHA, razred II-III), potrjeno ishemično boleznijo srca, periferno arterijsko boleznijo in/ali možgansko-žilno boleznijo se smejo zdraviti z ibuprofenom le po skrbni presoji, pri tem pa se je treba izogibati velikim odmerkom

Pri bolnikih, ki so se zdravili z zdravilom Ibuprofen B. Braun, so poročali o primerih Kounisovega sindroma. Kounisov sindrom je bil opredeljen kot kardiovaskularni simptomi, ki se pojavijo sekundarno po alergijski ali preobčutljivostni reakciji, povezani z zožitvijo koronarnih arterij, kar lahko privede do miokardnega infarkta.

Skrbna presoja je potrebna pred začetkom dolgotrajnega zdravljenja bolnikov z dejavniki tveganja za srčno-žilne dogodke (npr. hipertenzija, hiperlipidemija, diabetes mellitus).

Hudi kožni neželeni učinki (SCAR)

V zvezi z uporabo ibuprofena so poročali o hudih kožnih neželenih učinkih (SCAR - severe cutaneous adverse reactions), vključno z eksfoliativnim dermatitisom, multiformnim eritemom, Stevens-Johnsonovim sindromom (SJS), toksično epidermalno nekrolizo (TEN), reakcijo na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (sindrom DRESS) in akutno generalizirano eksantemsko pustulozo (AGEP), ki so lahko življenjsko nevarni ali usodni (glejte poglavje 4.8).

Večina teh reakcij se je pojavila v prvem mesecu. Če se pojavijo znaki in simptomi, ki kažejo na te reakcije, je treba zdravljenje z ibuprofenom nemudoma ukiniti in razmisliti o drugi vrsti zdravljenja (kot je ustrezno).

Jetrna ali ledvična insuficienca ali dehidracija

Ibuprofen je treba uporabljati previdno pri bolnikih z anamnezo bolezni jeter ali ledvic, zlasti pri sočasnem zdravljenju z diuretiki, saj lahko zaviranje prostaglandinov povzroči zastajanje tekočine v telesu in motnje v delovanju ledvic. Tem bolnikom je treba ibuprofen dajati v najmanjšem možnem odmerku, hkrati pa redno spremljati delovanje ledvic.

Pri dehidriranih otrocih in mladostnikih obstaja tveganje za okvaro ledvic. V primeru dehidracije je treba zagotoviti zadosten vnos tekočine. Posebna previdnost je potrebna pri dehidriranih bolnikih, na primer zaradi driske, saj bi dehidracija lahko bila sprožilni dejavnik za razvoj odpovedi ledvic.

Redna uporaba analgetikov, zlasti kombinacij različnih analgetskih snovi, lahko povzroči okvaro ledvic, pri čemer obstaja tveganje ledvične insuficience (nefropatija zaradi analgetika). To tveganje je večje pri bolnikih z ledvično insuficienco, srčnim popuščanjem, nepravilnim delovanjem jeter, ter bolnikih, ki jemljejo diuretike ali zaviralce ACE. Po prekinitvi zdravljenja z NSAID se običajno povrne stanje bolnika pred zdravljenjem.

Kot druga NSAID, lahko ibuprofen povzroči blago prehodno zvišanje nekaterih parametrov delovanja jeter in tudi pomembno povečanje transaminaz. V primeru pomembnega povečanja teh parametrov je treba zdravljenje prekiniti (glejte poglavje 4.3).

Anafilaktoidne reakcije

Kot standardna praksa pri intravenski infuziji je priporočljivo skrbno spremljanje bolnika, zlasti na začetku infundiranja, da bi zaznali morebitno anafilaktično reakcijo zaradi učinkovine ali pomožnih snovi.

Zelo redko so opazili hude akutne preobčutljivostne reakcije (npr. anafilaktični šok). Ob prvih znakih preobčutljivostne reakcije po dajanju zdravila Ibuprofen B. Braun je treba zdravljenje prekiniti in določiti simptomatsko zdravljenje. Strokovno osebje mora skladno s simptomi izvesti vse potrebne medicinske ukrepe.

Bolezni dihal

Pri dajanju tega zdravila bolnikom, ki trpijo za ali imajo anamnezo bronhialne astme, kroničnega rinitisa ali alergijskih bolezni, je potrebna previdnost, saj so poročali, da so NSAID pri teh bolnikih povzročila bronhospazem, urtikarijo ali angioedem.

Hematološki učinki

Ibuprofen lahko začasno zavre delovanje (agregacijo) trombocitov, kar podaljša čas krvavitve in tveganje za krvavitev.

Ibuprofen je treba uporabljati posebej previdno pri bolnikih, ki prejemajo acetilsalicilno kislino za

zaviranje agregacije trombocitov (glejte poglavji 4.5 in 5.1).

Bolnike z motnjami koagulacije ali med kirurškim posegom je treba zato spremljati.

Posebna zdravniška pozornost je potrebna ob uporabi pri bolnikih takoj po večjem kirurškem posegu. Pri daljšem dajanju ibuprofena je treba redno preverjati vrednosti jetrnih parametrov, delovanje ledvic

in krvno sliko.

Pri bolnikih s prirojeno motnjo presnove porfirina (npr. akutno intermitentno porfirijo) se ibuprofen

lahko uporabi šele po natančni oceni koristi in tveganja.

Pri sočasnem uživanju alkohola in NSAID se lahko okrepijo neželeni učinki, povezani z učinkovino, zlasti učinki na prebavni trakt ali osrednje živčevje.

Pri bolnikih z določenimi stanji je potrebna posebna previdnost, saj se lahko ta poslabšajo:

• pri bolnikih, ki so se že alergično odzvali na druge snovi, saj pri njih obstaja povečano tveganje za pojav preobčutljivostnih reakcij tudi pri uporabi tega zdravila;

• pri bolnikih, ki trpijo za senenim nahodom, nosnimi polipi ali kronično obstruktivno boleznijo dihal, saj zanje obstaja povečano tveganje za alergijsko reakcijo. Ta se lahko pojavi kot napadi astme (tako imenovana analgetska astma), Quinckejev edem ali urtikarija.

Aseptični meningitis

Pri uporabi ibuprofena pri bolnikih s sistemskim eritematoznim lupusom (SLE) so poročali o nekaterih primerih aseptičnega meningitisa. Aseptični meningitis se bo verjetneje pojavil pri bolnikih s SLE in sorodnimi boleznimi vezivnega tkiva, vendar so o njem poročali tudi pri bolnikih brez osnovne kronične bolezni. To je zato treba upoštevati pri uporabi tega zdravila (glejte poglavje 4.8).

Oftalmološki učinki

Pri uporabi peroralnega ibuprofena so poročali o zamegljenem ali poslabšanem vidu, skotomih in spremembah barvnega vida. Če ima bolnik takšne težave, zdravljenje z ibuprofenom prekinite, in bolnika napotite na oftalmološki pregled, ki vključuje osrednje vidno polje in preverjanje barvnega vida.

Drugo

Dolgotrajna uporaba zdravil proti bolečinam lahko povzroči glavobol, ki ga ne smemo zdraviti s še večjimi odmerki zdravila.

V izjemnih primerih lahko norice povzročijo zaplete v obliki hudih kožnih okužb in okužb mehkih tkiv. Za zdaj ni mogoče izključiti možnosti, da jemanje NSAID prispeva k poslabšanju teh okužb. Zato je priporočljivo, da se v primeru noric izognemo uporabi ibuprofena.

Prikritje simptomov osnovnih okužb

Ibuprofen lahko prikrije simptome okužbe, kar lahko privede do zapoznele uvedbe ustreznega zdravljenja in s tem do poslabšanja izida okužbe. To so opazili pri zunajbolnišnični pljučnici in bakterijskih zapletih noric. Kadar se ibuprofen daje zaradi zvišane telesne temperature ali za lajšanje bolečine, povezanih z okužbo, se svetuje spremljanje okužbe. V nebolnišničnem okolju se mora bolnik v primeru vztrajanja ali poslabšanja simptomov posvetovati z zdravnikom.

Motenje laboratorijskih preiskav:

• čas krvavitve (je lahko podaljšan en dan po prekinitvi zdravljenja);

• koncentracija glukoze v krvi (se lahko zmanjša);

• kreatininski očistek (se lahko zmanjša);

• hematokrit ali hemoglobin (se lahko zmanjšata);

• koncentracija dušika sečnine v krvi in koncentracija kreatinina ter kalija v serumu (se lahko povečajo);

• pri testih delovanja jeter: povečane vrednosti transaminaze.

Posebna opozorila/previdnostni ukrepi glede pomožnih snovi:

To zdravilo vsebuje 179 mg natrija na plastenko, kar je enako 9 % največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g.

Druga NSAID, vključno z zaviralci COX-2 in salicilati

Sočasna uporaba dveh ali več NSAID lahko poveča tveganje za nastanek razjed in krvavitev v prebavilih zaradi sinergijskega učinka. Zato se je treba izogibati sočasni uporabi ibuprofena in drugih NSAID (glejte poglavje 4.4).

Sočasna uporaba ibuprofena in acetilsalicilne kisline na splošno ni priporočljiva zaradi možnosti povečanja neželenih učinkov.

Eksperimentalni podatki kažejo, da lahko ibuprofen pri sočasnem odmerjanju z acetilsalicilno kislino

kompetativno zavre učinek majhnega odmerka acetilsalicilne kisline na agregacijo trombocitov. Čeprav obstajajo negotovosti glede ekstrapolacije teh podatkov za klinično prakso, ni mogoče izključiti možnosti, da redna, dolgotrajna uporaba ibuprofena zmanjša kardiozaščitni učinek majhnih odmerkov acetilsalicilne kisline. Ni verjetno, da bi občasna uporaba ibuprofena imela klinično pomemben učinek (glejte poglavje 5.1).

Litij

Sočasna uporaba ibuprofena z litijevimi pripravki lahko poveča serumsko koncentracijo teh zdravil. Potrebno je preverjanje serumske koncentracije litija.

Srčni glikozidi (digoksin)

NSAID lahko poslabšajo srčno popuščanje, zmanjšajo hitrost glomerulne filtracije in povečajo plazemske koncentracije srčnih glikozidov. Priporočljivo je spremljanje serumske koncentracije digoksina.

Fenitoin

Pri sočasnem zdravljenju z ibuprofenom se lahko povečajo koncentracije fenitoina v plazmi, zato se lahko poveča tveganje toksičnosti.

Antihipertenzivi (diuretiki, zaviralci ACE, antagonisti adrenergičnih receptorjev beta in antagonisti angiotenzina II)

Diuretiki in zaviralci ACE lahko povečajo nefrotoksičnost NSAID. NSAID lahko zmanjšajo učinek diuretikov in drugih antihipertenzivnih zdravil, vključno z zaviralci ACE in antagonisti adrenergičnih receptorjev beta. Pri bolnikih z oslabljeno ledvično funkcijo (npr. pri dehidriranih bolnikih) lahko sočasna uporaba zaviralcev ACE in antagonistov angiotenzina II z zdravili, ki zavirajo ciklooksigenazo, vodi do nadaljnjega poslabšanja delovanja ledvic, vključno z možnostjo akutne ledvične odpovedi, ki pa je običajno reverzibilna. Pri takšnih kombinacijah je torej potrebna previdnost. Bolnikom je treba naročiti, naj pijejo dovolj tekočine. Na začetku sočasnega zdravljenja in nato v rednih presledkih je treba preveriti delovanje ledvic.

Sočasno dajanje ibuprofena in zaviralcev ACE lahko privede do hiperkaliemije.

Diuretiki, ki varčujejo s kalijem

Sočasna uporaba lahko povzroči hiperkaliemijo (priporočljivo je preverjanje koncentracije kalija v serumu).

Kaptopril

Poskusne študije kažejo, da ibuprofen zavira učinek kaptoprila na večje izločanje natrija.

Kortikosteroidi

Tveganje za razjede ali krvavitve v prebavilih je povečano (glejte poglavje 4.4).

Antitrombotiki (npr. klopidogrel in tiklopidin) in selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI)

Tveganje za krvavitve v prebavilih je povečano (glejte poglavje 4.4). NSAID ne smemo kombinirati s

tiklopidinom zaradi nevarnosti sinergijskega učinka na zaviranje delovanja trombocitov.

Metotreksat

NSAID zavirajo tubularno izločanje metotreksata, zaradi nekaterih oblik presnovnega medsebojnega delovanja pa lahko pride do zmanjšanega očistka metotreksata. Uporaba ibuprofena v 24 urah pred dajanjem metotreksata ali po njem lahko vodi do povečanja koncentracije metotreksata in toksičnega učinka. Zato se je treba izogniti sočasni uporabi NSAID in visokih odmerkov metotreksata. Prav tako je treba upoštevati možnost pojava medsebojnega delovanja pri zdravljenju z nizkimi odmerki metotreksata, zlasti pri bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic. Pri kombiniranem zdravljenju je treba spremljati delovanje ledvic.

Ciklosporin

Pri sočasnem dajanju nekaterih nesteroidnih protivnetnih zdravil se poveča tveganje za okvare ledvic, ki jih povzroča ciklosporin. Tega učinka ni mogoče izključiti niti za kombinacijo ciklosporina in ibuprofena.

Antikoagulanti

NSAID lahko okrepijo učinek antikoagulantov, kot je varfarin (glejte poglavje 4.4). V primeru

sočasnega zdravljenja je priporočljivo spremljanje stanja strjevanja krvi.

Sulfonilsečnina

NSAID lahko povečajo hipoglikemični učinek sulfonilsečnin. V primeru sočasnega zdravljenja je priporočljivo spremljanje koncentracije glukoze v krvi.

Takrolimus

Povečano tveganje nefrotoksičnosti.

Zidovudin

Obstajajo dokazi o povečanem tveganju za hemartrozo in hematome pri hemofilikih okuženih z virusom HIV, ki so prejemali sočasno zdravljenje z zidovudinom in ibuprofenom. Lahko obstaja povečano tveganje za hematotoksičnost ob sočasni uporabi zidovudina in NSAID. Priporočljivo je preverjanje krvne slike 1-2 tedna po začetku sočasne uporabe.

Probenecid in sulfinpirazon

Zdravila, ki vsebujejo probenecid ali sulfinpirazon, lahko upočasnijo izločanje ibuprofena.

Kinolonski antibiotiki

Podatki iz raziskav na živalih kažejo, da lahko NSAID povečajo tveganje za konvulzije, povezane z uporabo kinolonskih antibiotikov. Pri bolnikih, ki jemljejo NSAID in kinolone, lahko torej obstaja povečano tveganje za pojav konvulzij.

Zaviralci CYP2C9

Sočasna uporaba ibuprofena in zaviralcev CYP2C9 lahko poveča izpostavljenost za ibuprofen (substrat encima CYP2C9). V študiji z vorikonazolom in flukonazolom (zaviralcema CYP2C9) so ugotovili, da se je izpostavljenost za S(+) ibuprofen povečala za 80 do 100 %. Pri sočasni uporabi ibuprofena in močnih zaviralcev CYP2C9 je treba razmisliti o zmanjšanju odmerka ibuprofena, zlasti pri sočasni uporabi velikih odmerkov ibuprofena in vorikonazola ali flukonazola.

Mifepriston

Pri uporabi NSAID v 8-12 dneh po dajanju mifepristona se lahko učinek mifepristona zmanjša.

Alkohol

Uporabi ibuprofena pri posameznikih, ki kronično uživajo alkohol (14-20 pijač/teden ali več), se je treba izogniti zaradi povečanega tveganja za pomembne neželene učinke na prebavilih, vključno s krvavitvijo.

Aminoglikozidi

NSAID lahko zmanjšajo izločanje aminoglikozidov in povečajo njihovo toksičnost. Pri sočasnem dajanju z ibuprofenom je priporočljivo strogo spremljanje koncentracije aminoglikozidov v serumu.

Rastlinski izvlečki

Dvokrpi ginko lahko ob uporabi NSAID poveča tveganje za krvavitev.

Nosečnost

Zaviranje sinteze prostaglandinov lahko neugodno vpliva na nosečnost in/ali razvoj zarodka/ploda. Podatki iz epidemioloških študij kažejo na možnost povečanega tveganja za splav in malformacije srca ter gastroshizo pri uporabi zaviralcev sinteze prostaglandinov na začetku nosečnosti. Absolutno tveganje za srčno-žilne malformacije se je povečalo z manj kot 1 % na približno 1,5 %. Tveganje se verjetno stopnjuje z odmerkom in trajanjem zdravljenja.

Uporaba zaviralcev sinteze prostaglandinov pri živalih poveča izgube pred implantacijo in po njej ter smrtnost zarodkov in plodov. Poleg tega so med uporabo zaviralcev sinteze prostaglandinov v obdobju organogeneze pri živalih ugotovili večjo incidenco različnih malformacij, vključno s srčno-žilnimi (poglavje 5.3).

Od 20. tedna nosečnosti dalje lahko uporaba ibuprofena povzroči oligohidramnij zaradi motenj delovanja ledvic pri plodu. To se lahko pojavi kmalu po začetku zdravljenja in je običajno reverzibilno po ukinitvi zdravljenja. Poleg tega so po zdravljenju v drugem trimesečju nosečnosti poročali o konstrikciji arterioznega duktusa, pri čemer je v večini primerov to izzvenelo po ukinitvi zdravljenja. V prvem in drugem trimesečju nosečnosti se zato ibuprofena ne sme dajati, razen če je to nujno

potrebno. Če ibuprofen uporabljamo pri ženski, ki poskuša zanositi, ali je v prvem ali drugem trimesečju nosečnosti, mora biti odmerek čim manjši, trajanje zdravljenja pa čim krajše. Čeprav je intravenski ibuprofen indiciran samo za zdravljenje do 3 dni, je treba po večdnevni izpostavljenosti ibuprofenu od 20. tedna nosečnosti dalje razmisliti o prenatalnem spremljanju glede oligohidramnija in konstrikcije arterioznega duktusa. Če se pojavi oligohidramnij ali konstrikcija arteriornega duktusa, je treba zdravljenje z ibuprofenom ukiniti.

V tretjem trimesečju nosečnosti lahko vsi zaviralci sinteze prostaglandinov:

• izpostavijo plod:

  • kardiopulmonarni toksičnosti (prezgodnja konstrikcija/zaprtje arterioznega duktusa in

    pljučna hipertenzija);

  • motnji delovanja ledvic (glejte zgoraj);

• izpostavijo mater in novorojenčka ob koncu nosečnosti:

  • morebitnemu podaljšanju časa krvavitve; to je protiagregacijskemu učinku, ki se lahko

    pojavi tudi pri zelo majhnih odmerkih;

  • zavrtju krčenja maternice s posledičnim zapoznelim ali podaljšanim porodom.

Posledično je uporaba ibuprofena v tretjem trimesečju nosečnosti kontraindicirana (glejte

poglavje 4.3).

Dojenje

Ibuprofen in njegovi presnovki lahko v nizkih koncentracijah prehajajo v materino mleko. Zaenkrat niso znani nobeni škodljivi učinki na dojenčke, zato prekinitev dojenja običajno ni potrebna pri kratkoročnem zdravljenju z nizkimi odmerki, dojenje pa je priporočljivo prekiniti pri uporabi odmerkov, večjih od 1200 mg na dan ali v daljšem obdobju zaradi možnosti zaviranja sinteze prostaglandina pri novorojenčku.

Plodnost

Obstajajo dokazi, da lahko zdravila, ki zavirajo ciklooksigenazo oziroma sintezo prostaglandinov, poslabšajo plodnost ženske zaradi učinka na ovulacijo. Vpliv preneha po prekinitvi zdravljenja.

Ob enkratni ali kratkoročni uporabi zdravila previdnostni ukrepi niso potrebni. Vendar pa lahko pomembni neželeni učinki, kot sta utrujenost in vrtoglavica, poslabšata odzivnost in sposobnost za vožnjo vozil in/ali upravljanje s stroji. To zlasti velja pri sočasnem uživanju alkohola.

Ocene neželenih učinkov temeljijo na naslednjih stopnjah pogostnosti:

Zelo pogosti: ≥1/10

Pogosti: ≥1/100 do <1/10 Občasni: ≥1/1000 do <1/100 Redki: ≥1/10 000 do <1/1000 Zelo redki: <1/10 000

Neznana pogostnost: pogostnosti ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov

Najpogosteje opaženi neželeni učinki se nanašajo na prebavila. Lahko se pojavijo peptične razjede, perforacije ali GI krvavitve, včasih s smrtnim izidom. Po uporabi tega zdravila so poročali o navzei, bruhanju, driski, napenjanju, zaprtju, dispepsiji, bolečinah v trebuhu, meleni, hematemezi, ulceroznem stomatitisu ter poslabšanju kolitisa in Crohnove bolezni (glejte poglavje 4.4). Redkeje je bil opažen gastritis. Od višine odmerka in trajanja uporabe je odvisno zlasti tveganje za krvavitve v prebavilih.

Zelo redko so poročali o hudih preobčutljivostnih reakcijah (vključno z reakcijami na mestu infundiranja in anafilaktičnim šokom) in hudih kožnih neželenih učinkih, kot so bulozne reakcije, vključno s Stevens-Johnsonovim sindromom in toksično epidermalno nekrolizo (Lyellov sindrom), multiformnim eritemom in alopecijo.

Poročali so o poslabšanju z okužbo povezanih vnetij (npr. pojav nekrotizirajočega fasciitisa), ki sovpadajo z uporabo nekaterih nesteroidnih protivnetnih zdravil. To je verjetno povezano z mehanizmom delovanja nesteroidnih protivnetnih zdravil.

Med okužbo z virusom noric lahko pride do fotosenzitivnosti, alergijskega vaskulitisa in v izjemnih primerih do zapletov v obliki hudih kožnih okužb in okužb mehkih tkiv (glejte poglavje 4.4).

V povezavi z zdravljenjem z NSAID so poročali o edemu, hipertenziji in srčnem popuščanju.

Podatki iz kliničnih preskušanj kažejo, da je uporaba ibuprofena, zlasti velikih odmerkov

(2400 mg/dan) lahko povezana z majhnim povečanjem tveganja za arterijske trombotične dogodke (npr. tveganje za miokardni infarkt ali možgansko kap) (glejte poglavje 4.4).

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Simptomi

Motnje osrednjega živčevja vključujejo glavobol, tinitus, zmedenost, ataksijo, nistagmus, pa tudi bolečine v trebuhu, navzeo in bruhanje, ki se lahko pojavijo kot simptom prevelikega odmerjanja. Pri resnejših zastrupitvah se lahko pojavijo zaspanost, izguba zavesti, konvulzije (zlasti pri otrocih), omotica, hematurija, hipotermija. Mogoče so tudi krvavitve v prebavilih in motnje v delovanju jeter in ledvic. Pojavijo se lahko tudi hipotenzija, respiratorna depresija in cianoza.

Dolgotrajna uporaba odmerkov, večjih od priporočenih, ali preveliko odmerjanje lahko povzroči ledvično tubulno acidozo in hipokaliemijo.

Pri resnih zastrupitvah lahko pride do metabolične acidoze.

Zdravljenje

Zdravljenje je simptomatsko, specifičnega antidota ni.

Možnosti terapevtskega zdravljenja zastrupitve so odvisne od obsega, ravni in kliničnih simptomov v skladu z običajno prakso na oddelku za intenzivno nego.