AD3 6000 i.e./2000 i.e. v 1 ml peroralne kapljice, emulzija
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Interakcije s/z
Omejitve
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
vitamin A 6000 i.e. / 1 ml
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC

Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - AD3 6000 i
Kapljice dajemo tik pred obrokom, same ali v žlički mleka. Odmerjanje je individualno. Odvisno je od otrokove starosti, prehrane (dojenje, prilagojeno mleko, pripravljene sadne in zelenjavne kašice),
letnega časa in izpostavljenosti soncu. Otroci, ki popijejo velike količine prilagojenega mleka in jedo pripravljene kašice z dodanimi vitamini, lahko že s tem dobijo zadostno količino obeh vitaminov.
Kljub temu pri nas zdravniki pozimi tudi za te otroke priporočajo vsaj minimalno količino kapljic AD3 (2 do 3 kapljice na dan).
Otrokom dajemo kapljice AD3 običajno od 6. tedna do 1. leta starosti. Zdravnik lahko predpiše preventivno jemanje kapljic tudi po 1. letu. Dnevne potrebe po teh dveh vitaminih so enake kot za eno leto starega otroka.
Zdravi otroci, mlajši od 6 mesecev, potrebujejo na dan okoli 1500 i. e. vitamina A in 300 i. e. vitamina
D. Dojenim otrokom in otrokom, hranjenim s kravjim mlekom, priporočamo 7 kapljic AD3 na dan, otrokom, ki pijejo prilagojeno mleko, pa dajemo do 4 kapljice, odvisno od vsebnosti vitaminov v tem mleku.
Otroci od 6. meseca do 3. leta potrebujejo na dan okoli 2000 i. e. vitamina A in 400 i. e. vitamina D. Dojenim otrokom in otrokom, hranjenim s kravjim mlekom, priporočamo do 10 kapljic AD3 na dan, otrokom, ki pijejo prilagojeno mleko, pa dajemo do 8 kapljic AD3 na dan.
Nedonošenčkom, otrokom s prebavnimi motnjami (malabsorpcijski sindrom) ter otrokom s kroničnim jetrnim ali ledvičnim obolenjem je treba dajati večje odmerke vitaminov, odvisno od otrokovega stanja
in prehrane.
Preobčutljivost za zdravilni učinkovini ali katerokoli pomožno snov. Hiperkalciemija.
Količino vitaminov A in D je treba ustrezno uravnavati. Pri tem upoštevamo vse vire, iz katerih ju otrok dobiva: materino mleko, prilagojeno mleko in drugo.
V 100 ml materinega mleka je približno 200 i. e. vitamina A in 10 i. e. vitamina D, v enaki količini kravjega mleka pa 80 i. e. vitamina A in 10 i. e. vitamina D.
Vsebnost vitaminov A in D v prilagojenem mleku je različna in je navedena v priloženem navodilu. Vitamina D ne smemo dajati bolnikom s hiperkalciemijo (glejte poglavje 4.3).
Previdnost je potrebna pri bolnikih z ledvično odpovedjo ali ledvičnimi kamni in pri bolnikih s srčnimi boleznimi.
Med zdravljenjem z vitaminom D je treba redno spremljati koncentracijo kalcija in fosfatov v plazmi, da ne pride do ektopičnih kalcinacij.
Zdravilo AD3 vsebuje saharozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za fruktozo, malabsorpcijo glukoze/galaktoze ali s pomanjkanjem saharoza-izomaltaze ne smejo jemati tega zdravila.
Makrogolglicerol hidroksistearat lahko povzroči želodčne motnje in drisko.
To zdravilo vsebuje majhne količine etanola (alkohola), in sicer manj kot 100 mg na odmerek.
Pri sočasnem jemanju vitamina D in tiazidnih duretikov, kalcija ali fosfatov se lahko pojavi hiperkalciemija.
Nekateri antiepileptiki (karbamazepin, fenobarbiton, fenitoin, primidon) lahko zmanjšajo učinkovitost vitamina D. Učinkovitost vitamina D se lahko zmanjša tudi ob sočasnem jemanju rifampicina, izoniazida, ketokonazola in kortikosteroidov.
Pri sočasnem jemanju neomicina ali holestiramina lahko pride do zmanjšanja absorpcije vitamina A iz prebavil.
Zdravilo ni namenjeno nosečnicam in materam, ki dojijo. Vitamina A in D se izločata v materino mleko.
Neželeni učinki, ki se lahko pojavljajo med zdravljenjem z zdravilom AD3, so po pogostnosti razvrščeni v naslednje skupine:
- zelo pogosti (≥ 1/10),
- pogosti (≥ 1/100 do < 1/10),
- občasni (≥ 1/1000 do < 1/100),
- redki (≥ 1/10.000 do < 1/1000),
- zelo redki (< 1/10.000),
- neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov). V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.
Pogostnost neželenih učinkov po posameznih organskih sistemih
| Občasni | Zelo redki | |
| Bolezniprebavil | napenjanje | driska |
| Presnovne in prehranske motnje | hipervitaminoza (začetni znaki so slabost, anoreksija, bruhanje, driska, žeja, poliurija, nemir, izbočena mečava, razdražljivost, utrujenost, suha koža, čez zmerno luščenje dlani in podplatov ali srbenje, v hujšihprimerih pride do bolečih kosti in sklepov, krčev in kalcinacij mehkih tkiv) | |
| Bolezni imunskegasistema | preobčutljivostne reakcije |
Ob znakih hipervitaminoze ali pri preobčutljivostnih reakcijah kapljice prenehamo dajati. Če se pojavijo hudi neželeni učinki, je treba zdravljenje prekiniti.
Farmakološke lastnosti - AD3 6000 i
Farmakoterapevtska skupina: vitamin A in D v kombinacijah, oznaka ATC: A11CB.
Vitamini navadno nimajo farmakodinamičnih učinkov, ampak fiziološke učinke, ki jih navajamo v nadaljevanju.
Vitamin A
Vitamin A je nenasičen, v maščobah topen vitamin. Telo ga potrebuje za normalno delovanje mrežnice, za rast in diferenciacijo epitelnih tkiv, za rast kosti, reprodukcijo in embrionalni razvoj. Obstaja v več oblikah, ki v telesu lahko prehajajo iz ene v drugo. Osnovni vitamin je retinal;
reducirana oblika retinol verjetno sodeluje v reprodukcijskih procesih. Retinoična kislina oz. njeni presnovki so potrebni za rast, diferenciacijo in transformacijo tkiv. Retinal sodeluje pri sintezi rodopsina. Kot 11-cis-retinal se s pomočjo nikotinamidadenindinukleotida (NAD) ali
nikotinamidadenindinukleotidfosfata (NADP) veže z epsilon amino skupino lizina v opsin in tvori rodopsin.
Hudo pomanjkanje tega vitamina povzroči nočno slepoto, ki se posebno pri otrocih lahko stopnjuje do
kseroftalmije in keratomalacije s kornealno perforacijo in, izredno redko, celo do slepote. Poleg tega se pri pomanjkanju vitamina A pojavita hiperkeratoza in metaplazija sluznice. To pa vpliva na slabšo odpornost proti okužbam.
Vitamin D3
Vitamin D je ime za dve sorodni, v maščobah topni učinkovini, holekalciferol (D3) in ergokalciferol (D2), ki preprečujeta in zdravita rahitis. Nastaneta po obsevanju rastlinskih in živalskih sterolov z
ultravijoličnimi žarki. V tem fotokemijskem procesu se cepi vez med dvema ogljikovima atomoma (C9 in C10). Za delovanje vitamina D (obeh oblik: vnesenega s hrano in sintetiziranega v telesu) je nujno
potrebna še presnovna aktivacija. Aktivna oblika vitamina D je kalcitriol.
Fiziološka vloga vitamina D je pozitivna regulacija homeostaze kalcija. Vzdržuje normalne
koncentracije kalcija in fosfatov v plazmi tako, da olajša njihovo absorpcijo iz tankega črevesa, poveča resorpcijo iz kosti in zmanjša izločanje skozi ledvice. Posledici pomanjkanja vitamina D sta
nezadostna absorpcija kalcija in fosfatov ter zmanjšana koncentracija kalcija v plazmi. To spodbuja izločanje parathormona, ki poveča koncentracijo kalcija v plazmi na račun kosti. Koncentracija fosfatov v plazmi je nekoliko manjša od normalnih vrednosti. Pri novorojenčkih in otrocih take
spremembe povzročijo rahitis, pri odraslih pa osteomalacijo (rahitis odraslih). Pri odraslih se tovrstne spremembe pojavijo pri povečani potrebi po kalciju (nosečnost, dojenje). Gostota kosti se zmanjša, v nasprotju z osteoporozo pa, vsebujejo več nekalcificirane kostne mase.
Vitamin A
Absorpcija
Njegova absorpcija v prebavilih je popolna, če so prebavila zdrava in če količine približno ustrezajo potrebam.
Porazdelitev
Večina se ga zadrži v jetrih, nekaj tudi v pljučih, ledvicah, nadobistnicah in trebušni maščobi. Večja koncentracija se pojavi še v retinalnem pigmentu. V jetrih se zadržuje precej dolgo in predstavlja zalogo vitamina A.
Presnova in izločanje
Iz jeter se sprošča počasi; razpolovna doba je 50 do 100 dni. Delno se veže na glukuronsko kislino. V seču se pojavijo še drugi v vodi topni presnovki, retinola pa v seču ni.
Vitamin D3
Absorpcija
V tankem črevesu se absorbira relativno hitro in dovolj dobro, odvisno od vrste hrane in prisotnosti žolča.
Porazdelitev
V krvi se veže na globulin alfa, njegova plazemska razpolovna doba je 19 do 25 ur. Odlaga se v telesnem maščevju.
Presnova in izločanje
Po pretvorbi v kalcitriol je njegova razpolovna doba 3 do 5 dni. Približno 40 % se ga izloči v 10 dneh. Pretežni del vitamina D3 in hidroksiliranih presnovkov se izloči prek žolča z blatom, le majhen del pa s sečem.
Farmacevtski podatki - AD3 6000 i
makrogolglicerol hidroksistearat glicerol (E422)
natrijev benzoat (E211) propilenglikol (E1520) saharoza
natrijev saharinat
aroma pomaranče (etanol) prečiščena voda
Shranjujte pri temperaturi do 25 C.
Shranjujte v originalni ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
Steklenica (rumenkasto rjavo steklo tipa III po Ph. Eur.), plastična zaporka s kapalko: 15 ml peroralnih kapljic, emulzije, v škatli.