Claritine 10 mg tablete
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve
Oznake
Interakcije s/z
Omejitve uporabe
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC

Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Claritine 10 mg
Zdravilo Claritine 10 mg tablete je indicirano za simptomatsko zdravljenje alergijskega rinitisa in kronične idiopatske urtikarije.
Odmerjanje
Odrasli
Ena tableta enkrat na dan.
Pediatrična populacija
Otroci, stari 6 let in več, s telesno maso nad 30 kg: ena tableta enkrat na dan.
Za ustrezno odmerjanje pri otrocih, mlajših od 6 let ali s telesno maso 30 kg ali manj, je bolj primerna druga oblika zdravila (sirup).
Otroci, mlajši od 2 let:
Varnost in učinkovitost zdravila Claritine še nista bili dokazani. Podatkov ni na voljo.
Bolniki z okvaro jeter
Bolnikom s hudo okvaro jeter je treba predpisati manjši začetni odmerek, ker je pri njih lahko zmanjšan očistek loratadina. Priporočeni začetni odmerek za odrasle in otroke, ki so težji od 30 kg, je 10 mg vsak drugi dan.
Bolniki z okvaro ledvic
Pri bolnikih z okvaro ledvic odmerka ni treba prilagajati.
Starejši bolniki
Pri starejših bolnikih odmerka ni treba prilagajati.
Način uporabe
peroralna uporaba
Bolnik naj tableto vzame s kozarcem vode, s hrano ali brez nje.
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Pri bolnikih s hudo okvaro jeter je treba zdravilo Claritine uporabljati previdno (glejte poglavje 4.2). To zdravilo vsebuje laktozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, odsotnostjo encima
laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.
Bolnik mora prenehati z jemanjem zdravila Claritine najmanj 48 ur pred kožnimi testi, ker lahko antihistaminiki preprečijo ali zmanjšajo sicer pozitivno reakcijo kožnih testov.
Pri sočasnem uživanju alkohola zdravilo Claritine nima povečanega učinka, kar so merili v študijah psihomotoričnih sposobnosti.
Pride lahko do medsebojnega delovanja z vsemi znanimi zaviralci CYP3A4 ali CYP2D6, kar lahko vodi do povišane koncentracije loratadina (glejte poglavje 5.2) in s tem do povečanja obsega neželenih učinkov.
Poročali so o povišani plazemski koncentraciji loratadina pri sočasni uporabi s ketokonazolom, eritromicinom in cimetidinom v kontroliranih kliničnih preskušanjih, vendar brez klinično pomembnih sprememb (vključno s spremembami v elektrokardiogramu (EKG)).
Pediatrična populacija
Študije medsebojnega delovanja so izvedli le pri odraslih.
Nosečnost
Večje število podatkov o uporabi loratadina pri nosečnicah (več kot 1000 izpostavljenih nosečnosti) ne kaže na njegovo malformacijsko ali feto/neonatalno toksičnost. Študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Iz previdnostnih razlogov se je uporabi zdravila Claritine med nosečnostjo bolje izogibati.
Dojenje
Loratadin se izloča v materino mleko, zato ne priporočamo uporabe zdravila Claritine pri doječih materah.
Plodnost
Podatkov o vplivu na plodnost pri moških in ženskah ni na voljo.
V kliničnih študijah za oceno sposobnosti vožnje pri bolnikih, ki so prejemali loratadin, ni prišlo do poslabšanja te sposobnosti. Zdravilo Claritine nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Vseeno morate bolnike opozoriti, da zelo redko nekateri ljudje občutijo zaspanost, kar lahko vpliva na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.
Povzetek varnostnega profila
V kliničnih preskušanjih pri odraslih in mladostnikih, z uporabo zdravila za različne indikacije, vključno z alergijskim rinitisom in kronično idiopatsko urtikarijo, in v priporočenem odmerku 10 mg na dan, so o neželenih učinkih loratadina poročali pri 2 % več bolnikov kot pri bolnikih, ki so prejemali placebo. Najpogostejši neželeni učinki, o katerih so poročali pogosteje kot pri placebu, so bili zaspanost (1,2 %), glavobol (0,6 %), povečan apetit (0,5 %) in nespečnost (0,1 %).
Tabelarični pregled neželenih učinkov
Neželeni učinki, o katerih so poročali v obdobju trženja zdravila, so podani v spodnji preglednici po organskih sistemih. Pogostnost je definirana kot: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000) in neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov). V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.
| Organski sistem | Pogostnost | Neželeni učinek |
| Bolezni imunskega sistema | zelo redki | preobčutljivostne reakcije (vključno z angioedemom in anafilaksijo) |
| Bolezni živčevja | zelo redki | omotica, konvulzije |
| Srčne bolezni | zelo redki | tahikardija, palpitacije |
| Bolezni prebavil | zelo redki | navzea, suha usta, gastritis |
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | zelo redki | nenormalna funkcija jeter |
| Bolezni kože in podkožja | zelo redki | izpuščaji, alopecija |
| Splošne težave in spremembe na mestuaplikacije | zelo redki | utrujenost |
| Preiskave | neznana pogostnost | povečana telesna masa |
Pediatrična populacija
V kliničnih preskušanjih pri pediatrični populaciji, tj. otrocih, starih od 2 do 12 let, so bili pogosti neželeni učinki, o katerih so poročali pogosteje kot pri placebu, glavobol (2,7 %), živčnost (2,3 %) in utrujenost (1 %).
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke
Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22
SI-1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)8 2000 500
Faks: +386 (0)8 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si.
Preveliko odmerjanje je povečalo pojavnost antiholinergičnih simptomov. Pri prevelikem odmerjanju so poročali o zaspanosti, tahikardiji in glavobolu.
V primeru prevelikega odmerjanja je treba uvesti splošne simptomatske in podporne ukrepe in jih izvajati tako dolgo, kot je potrebno. Poskusite lahko tudi z uporabo aktivnega oglja v obliki mešanice z vodo. V poštev lahko pride tudi izpiranje želodca. Loratadin se ne odstranjuje s hemodializo in tudi ni
znano, ali ga je iz telesa mogoče odstraniti s peritonealno dializo. Po urgentnem zdravljenju je treba bolnika še naprej spremljati.
Farmakološke lastnosti - Claritine 10 mg
Farmakoterapevtska skupina: drugi antihistaminiki za sistemsko zdravljenje, oznaka ATC: R06AX13. Mehanizem delovanja
Loratadin, učinkovina v zdravilu Claritine, je triciklični antihistaminik s selektivnim delovanjem na
periferne receptorje H1.
Farmakodinamični učinki
Loratadin pri večini populacije, če se ga uporablja v priporočenih odmerkih, v študijah njegovega delovanja na osrednje živčevje, ne izkazuje klinično pomembnega sedativnega ali antiholinergičnega delovanja.
Pri dolgotrajnem zdravljenju niso ugotavljali klinično pomembnih sprememb v vitalnih znakih, izvidih laboratorijskih preiskav, zdravniškem pregledu ali elektrokardiogramu (EKG).
Loratadin nima pomembnega delovanja na receptorje H2, ne zavira privzema noradrenalina in praktično nima nobenega vpliva na delovanje srca in ožilja ali na intrinzično aktivnost srčnega spodbujevalnika.
Absorpcija
Loratadin se hitro in dobro absorbira. Sočasno uživanje hrane lahko nekoliko zakasni absorpcijo loratadina, vendar to ne vpliva na klinični učinek zdravila. Parametri biološke uporabnosti loratadina in njegovega aktivnega presnovka so sorazmerni z odmerkom.
Porazdelitev
Loratadin se obsežno veže na plazemske beljakovine (od 97 % do 99 %), njegov aktivni presnovek pa zmerno (od 73 % do 76 %).
Pri zdravih preiskovancih je plazemski razpolovni čas porazdelitve loratadina približno 1 ura, njegovega
aktivnega presnovka pa približno 2 uri.
Biotransformacija
Po peroralni uporabi se loratadin hitro in dobro absorbira ter je podvržen obsežni presnovi prvega prehoda predvsem preko CYP3A4 in CYP2D6. Glavni farmakološko aktivni presnovek - desloratadin - je odgovoren za velik del kliničnih učinkov. Loratadin doseže maksimalno plazemsko koncentracijo
1-1,5 ure po aplikaciji, desloratadin pa 1,5-3,7 ur po aplikaciji.
Izločanje
Približno 40 % odmerka se izloči z urinom in 42 % z blatom v obdobju 10 dni, predvsem v obliki konjugiranih presnovkov. Približno 27 % odmerka se izloči z urinom v prvih 24 urah. Manj kot 1 % učinkovine se izloči nespremenjene v aktivni obliki, kot loratadin ali desloratadin.
Srednji razpolovni čas izločanja pri zdravih odraslih preiskovancih je 8,4 ur (razpon od 3 do 20 ur) za loratadin in 28 ur (razpon od 8,8 do 92 ur) za njegov glavni aktivni presnovek.
Loratadin in njegov aktivni presnovek se izločata v mleko doječih mater.
Okvara ledvic
Pri bolnikih s kronično okvaro ledvic sta bili povečani tako vrednost AUC kot vrednost najvišje plazemske koncentracije (Cmax) za loratadin in njegov presnovek, v primerjavi z vrednostmi AUC in najvišje plazemske koncentracije (Cmax) pri bolnikih z normalnim delovanjem ledvic. Srednja razpolovna časa izločanja loratadina in njegovega presnovka se nista pomembno razlikovala od vrednosti pri zdravih preiskovancih. Hemodializa ne vpliva na farmakokinetiko loratadina ali njegovega aktivnega presnovka pri preiskovancih s kronično okvaro ledvic.
Okvara jeter
Pri bolnikih s kronično alkoholno boleznijo jeter so bile vrednosti AUC in najvišje plazemske koncentracije (Cmax) loratadina dvakrat večje, medtem ko se farmakokinetični profil aktivnega presnovka ni pomembno razlikoval glede na profil bolnikov z normalnim delovanjem jeter. Srednji razpolovni čas izločanja loratadina je bil 24 ur, srednji razpolovni čas izločanja njegovega presnovka pa 37 ur. Obe vrednosti sta naraščali s povečevanjem resnosti bolezni jeter.
Starejši
Farmakokinetični profil loratadina in njegovih presnovkov pri zdravih starejših prostovoljcih je primerljiv s tistim pri zdravih odraslih prostovoljcih.
