TAZOCIN 4 g/0,5 g prašek za raztopino za infudiranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
tazobaktam 0,5 g / 1 viala
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - TAZOCIN 4 g/0,5 g
Zdravilo Tazocin je indicirano pri odraslih in otrocih, starejših od 2 let, za zdravljenje naslednjih okužb (glejte poglavji 4.2 in 5.1):
Odrasli in mladostnikihude pljučnice, vključno s pljučnico, pridobljeno v bolnišničnem okolju, in pljučnico, povezano z uporabo naprave za umetno ali asistirano dihanje,
zapletene okužbe sečil (vključno s pielonefritisom),
zapletene intraabdominalne okužbe,
zapletene okužbe kože in mehkih tkiv (vključno z okužbami diabetičnega stopala).
Zdravljenje bolnikov z bakteriemijo, ki se pojavi v povezavi s katerokoli zgoraj navedeno okužbo, ali se predvideva, da je povezana s katerokoli od teh okužb.
Zdravilo Tazocin se lahko uporablja za zdravljenje nevtropeničnih bolnikov s povišano telesno temperaturo, ki bi lahko bila posledica bakterijske okužbe.
Otroci, stari od 2 do 12 letzapletene intraabdominalne okužbe.
Zdravilo Tazocin se lahko uporablja za zdravljenje nevtropeničnih otrok s povišano telesno temperaturo, ki bi lahko bila posledica bakterijske okužbe.
Upoštevati je treba uradne smernice za ustrezno uporabo protimikrobnih zdravil.
Odmerek in pogostnost dajanja zdravila Tazocin sta odvisna od resnosti okužbe, lokalizacije okužbe in pričakovanih patogenih mikroorganizmov.
Odrasli in mladostniki
Okužbe
Običajni odmerek je 4 g piperacilina/0,5 g tazobaktama na vsakih 8 ur.
Priporočeni odmerek za zdravljenje nozokomialne pljučnice in bakterijskih okužb pri nevtropeničnih bolnikih je 4 g piperacilina/0,5 g tazobaktama na vsakih 6 ur. Ta režim odmerjanja se lahko uporabi tudi za zdravljenje bolnikov z drugimi navedenimi okužbami, še posebej, če so okužbe hude.
V spodnji preglednici je prikazan povzetek pogostnosti aplikacij in priporočeni odmerek pri odraslih in mladostnikih glede na indikacijo ali bolezensko stanje:
| Pogostnost aplikacij | Tazocin 4 g/0,5 g |
| Vsakih 6 ur | Huda pljučnica. |
| Nevtropenični odrasli bolniki s povišano telesno temperaturo, ki bi lahko bila posledica bakterijske okužbe. | |
| Vsakih 8 ur | Zapletene okužbe sečil (vključno s pielonefritisom). |
| Zapletene intraabdominalne okužbe. | |
| Okužbe kože in mehkih tkiv (vključno z okužbami diabetičnega stopala). |
Bolniki z okvaro ledvic
Intravenski odmerek je treba prilagoditi stopnji dejanske okvare ledvic, kot je navedeno v nadaljevanju (vsakega posameznega bolnika je treba skrbno nadzirati glede pojava znakov toksičnosti; odmerek zdravila in odmerni interval je treba ustrezno prilagoditi):
| Kreatininski očistek (ml/min) |
Zdravilo Tazocin (priporočeni odmerek) |
| > 40 | Odmerka ni treba prilagajati. |
| 20-40 | Največji priporočeni odmerek: 4 g/0,5 g na vsakih 8 ur |
| < 20 | Največji priporočeni odmerek: 4 g/0,5 g na vsakih 12 ur |
Bolniki, ki se zdravijo s hemodializo, morajo po vsaki opravljeni dializi prejeti en dodatni odmerek piperacilina/tazobaktama 2 g/0,25 g, saj se pri hemodializi v 4 urah odstrani od 30 do 50 % piperacilina.
Bolniki z okvaro jeter
Odmerka ni treba prilagajati (glejte poglavje 5.2).
Starejši bolniki
Pri starejših osebah z normalnim delovanjem ledvic ali z vrednostmi kreatininskega očistka, večjimi od 40 ml/min, odmerka ni treba prilagajati.
Pediatrična populacija (bolniki, stari od 2 do 12 let)
Okužbe
V spodnji preglednici je prikazan povzetek pogostnosti aplikacij in odmerek na telesno maso otroka, starega med 2 in 12 let, glede na indikacijo ali bolezensko stanje:
| Odmerek na telesno maso in pogostnost aplikacij | Indikacija/bolezensko stanje |
| 80 mg piperacilina/10 mg tazobaktama na kg telesne mase na vsakih 6 ur | Nevtropenični otroci s povišano telesno temperaturo, ki bi lahko bila posledica bakterijske okužbe.* |
| 100 mg piperacilina/12,5 mg tazobaktama na kg telesne mase na vsakih 8 ur | Zapletene intraabdominalne okužbe.* |
Bolniki z okvaro ledvic
Intravenski odmerek je treba prilagoditi stopnji dejanske okvare ledvic, kot je navedeno v nadaljevanju (vsakega posameznega bolnika je treba skrbno nadzirati glede pojava znakov toksičnosti; odmerek zdravila in odmerni interval je treba ustrezno prilagoditi):
| Kreatininski očistek (ml/min) |
Zdravilo Tazocin (priporočeni odmerek) |
| > 50 | Odmerka ni treba prilagajati. |
| ≤ 50 | 70 mg piperacilina/8,75 mg tazobaktama/kg na vsakih 8 ur |
Otroci, ki se zdravijo s hemodializo, morajo po vsaki opravljeni dializi prejeti en dodatni odmerek 40 mg piperacilina/5 mg tazobaktama/kg telesne mase.
Uporaba pri otrocih, mlajših od 2 let
Varnost in učinkovitost zdravila Tazocin pri otrocih, mlajših od 2 let, še nista bili dokazani.
Podatkov iz nadzorovanih kliničnih študij ni na voljo.
Trajanje zdravljenja
Zdravljenje pri večini indikacij običajno traja v razponu od 5 do 14 dni, vendar pa je trajanje zdravljenja odvisno od resnosti okužbe, povzročitelja (povzročiteljev) in razvoja kliničnega ter bakteriološkega stanja pri bolniku.
Način uporabe
Zdravilo Tazocin 4 g/0,5 g se daje v obliki intravenske infuzije (30 minut).
Za navodila glede rekonstitucije zdravila pred dajanjem glejte poglavje 6.6.
Preobčutljivost na zdravilni učinkovini, katerikoli drugi penicilinski antibiotik ali katerokoli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Anamneza hude akutne alergijske reakcije na katerikoli drugi betalaktamski antibiotik (npr. cefalosporine, monobaktame ali karbapeneme).
Pri izbiri kombinacije piperacilin/tazobaktam za zdravljenje posameznega bolnika je treba upoštevati primernost uporabe širokospektralnega polsintetičnega penicilina na osnovi dejavnikov, kot so resnost okužbe in razširjenost odpornosti proti drugim ustreznim antibiotikom.
Pred uvedbo zdravljenja z zdravilom Tazocin je treba skrbno preveriti morebiten predhoden pojav preobčutljivostne reakcije na peniciline, druge betalaktamske antibiotike (npr. cefalosporine, monobaktame ali karbapeneme) in druge alergene. Pri bolnikih, ki so se zdravili s penicilini, vključno s piperacilinom/tazobaktamom, so poročali o pojavu hude in včasih usodne preobčutljivosti (anafilaktične/anafilaktoidne reakcije [vključno s šokom]). Pojav teh reakcij je verjetnejši pri osebah z anamnezo močne občutljivosti na več alergenov. V primeru pojava hude preobčutljivostne reakcije je treba zdravljenje z antibiotikom prekiniti. Morda bo potrebno zdravljenje z adrenalinom ali uvedba drugih nujnih ukrepov.
Pri bolnikih, ki so prejemali zdravilo Tazocin so poročali o hudih kožnih reakcijah, vključno s Stevens-Johnsonovim sindromom in toksično epidermalno nekrolizo (glejte poglavje 4.8). V primeru, da se pri bolnikih razvije kožni izpuščaj, jih je treba skrbno spremljati. Zdravljenje z zdravilom Tazocin je treba prekiniti, če lezije napredujejo.
Z antibiotikom povzročen psevdomembranski kolitis se lahko kaže s hudo, trdovratno diarejo, ki je lahko smrtno nevarna. Simptomi psevdomembranskega kolitisa se lahko pojavijo med zdravljenjem z antibiotiki ali po njem. V primeru pojava simptomov psevdomembranskega kolitisa je treba zdravljenje z zdravilom Tazocin prekiniti.
Pri zdravljenju z zdravilom Tazocin se lahko pojavijo odporni mikroorganizmi, ki lahko povzročijo superinfekcije.
Pri nekaterih bolnikih, ki so se zdravili z betalaktamskimi antibiotiki, so poročali o pojavu krvavitev. Te so bile včasih povezane z nenormalnimi izvidi testov koagulacije, kot so koagulacijski čas, agregacija trombocitov in protrombinski čas. Pojav krvavitev je verjetnejši pri bolnikih z okvaro ledvic. V primeru pojava krvavitve je treba zdravljenje z antibiotikom prekiniti in uvesti ustrezno zdravljenje.
Pojavita se lahko levkopenija in nevtropenija, še posebej pri dolgotrajnem zdravljenju, zato je priporočljivo periodično preverjati hematopoetsko funkcijo.
Kot pri uporabi drugih penicilinov, se pri aplikaciji zdravila v velikih odmerkih lahko pojavijo nevrološki zapleti v obliki konvulzij, še posebej pri bolnikih z okvaro delovanja ledvic.
Ena viala zdravila Tazocin 4 g/0,5 g vsebuje 11,16 mmol (256 mg) natrija. To je treba upoštevati pri bolnikih, ki so na dieti z nadzorovanim vnosom natrija.
Pri bolnikih z nizkimi zalogami kalija in bolnikih, ki se sočasno zdravijo z zdravili, ki lahko zmanjšajo vrednosti kalija v telesu, se lahko pojavi hipokaliemija. Pri takšnih bolnikih je priporočljivo periodično preverjanje vrednosti elektrolitov.
Nedepolarizirajoči mišični relaksanti
Piperacilin je pri sočasni uporabi z vekuronijem povzročil podaljšanje nevromuskularne blokade,
dosežene z vekuronijem. Ker nedepolarizirajoči mišični relaksanti delujejo na podoben način, lahko pričakujemo, da bo piperacilin podaljšal nevromuskularno blokado, doseženo s katerimkoli nedepolarizirajočim mišičnim relaksantom.
Peroralni antikoagulanti
Pri sočasnem zdravljenju s heparinom, peroralnimi antikoagulanti ali z drugimi zdravili, ki lahko vplivajo na sistem koagulacije krvi, vključno s funkcijo trombocitov, je treba pogosteje opravljati ustrezne teste koagulacije in le-te redno spremljati.
Metotreksat
Piperacilin lahko zmanjša izločanje metotreksata. Da bi preprečili pojav toksičnosti, je treba pri bolnikih nadzirati vrednosti metotreksata v serumu.
Probenecid
Kot pri drugih penicilinih, se pri sočasni uporabi probenecida in piperacilina/tazobaktama podaljša razpolovni čas in zmanjša ledvični očistek tako piperacilina kot tazobaktama, vendar pa se njune največje plazemske koncentracije ne spremenijo.
Aminoglikozidni antibiotiki
Pri osebah z normalnim delovanjem ledvic in pri osebah z blago ali zmerno okvaro ledvic piperacilin, bodisi sam ali v kombinaciji s tazobaktamom, ni pomembneje spremenil farmakokinetike tobramicina. Tudi pri uporabi tobramicina se farmakokinetika piperacilina, tazobaktama in M1 presnovka ni pomembneje spremenila.
Pri bolnikih s hudo okvaro ledvic piperacilin povzroči inaktivacijo tobramicina in gentamicina.
Za podatke o uporabi kombinacije piperacilin/tazobaktam skupaj z aminoglikozidnimi antibiotiki glejte poglavji 6.2 in 6.6.
Vankomicin
Farmakokinetičnih interakcij med piperacilinom/tazobaktamom in vankomicinom niso opazili.
Vpliv na rezultate laboratorijskih preiskav
Zdravljenje s penicilini lahko vpliva na rezultate neencimskih metod za določanje vrednosti glukoze v urinu, ki so lahko lažno pozitivni. Pri zdravljenju z zdravilom Tazocin je treba vrednosti glukoze v urinu določati s testi na osnovi encimske reakcije.
Številne kemijske metode za določanje proteinov v urinu lahko dajo lažno pozitivne rezultate. Uporaba zdravila ne vpliva na določanje proteinov s testnimi lističi.
Direktni Coombsov test je lahko pozitiven.
Pri bolnikih, ki se zdravijo z zdravilom Tazocin, so lahko rezultati testa Bio-Rad Laboratories Platelia Aspergillus EIA lažno pozitivni. Pri testu Bio-Rad Laboratories Platelia Aspergillus EIA so poročali tudi o navzkrižni reakciji med ne-aspergilusnimi polisaharidi in polifuranozami.
Pri bolnikih, ki se zdravijo z zdravilom Tazocin, je treba pozitivne rezultate zgoraj navedenih testov potrditi z drugimi diagnostičnimi metodami.
Nosečnost
Podatkov o uporabi zdravila Tazocin pri nosečnicah ni ali pa so omejeni.
Študije pri živalih so pokazale vpliv na sposobnost za razmnoževanje. Pri odmerkih, toksičnih za mater, teratogenih učinkov niso zasledili (glejte poglavje 5.3).
Piperacilin in tazobaktam prehajata skozi placento. Kombinacijo piperacilin/tazobaktam se med nosečnostjo lahko uporablja le, če je to nujno potrebno, torej le, če pričakovana korist zdravljenja prevlada nad morebitnim tveganjem za nosečnico in plod.
Dojenje
Piperacilin se v majhnih koncentracijah izloča z materinim mlekom. Koncentracij tazobaktama v materinem mleku niso proučevali. Zdravilo se lahko med dojenjem uporablja le, če pričakovana korist zdravljenja prevlada nad kakršnimkoli možnim tveganjem za mater in dojenega otroka.
Plodnost
Študije plodnosti po intraperitonealni uporabi tazobaktama ali kombinacije piperacilina in tazobaktama pri podganah niso pokazale vplivov na plodnost ali parjenje (glejte poglavje 5.3).
Neželeni učinek, o katerem so poročali najpogosteje, je diareja (pojavi se pri 1 od 10 bolnikov).
Med najresnejšimi neželenimi učinki sta psevdomembranski kolitis in toksična epidermalna nekroliza, ki se pojavita pri 1 do 10 od 10.000 bolnikov. Pogostnosti pojavljanja pancitopenije, anafilaktičnega šoka in Stevens-Johnsonovega sindroma ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov.
V spodnji preglednici so neželeni učinki navedeni v skladu z MedDRA podatkovno bazo glede na organske sisteme. V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.
| Organski sistem | Zelo pogosti≥ 1/10 | Pogosti≥ 1/100 do < 1/10 | Občasni≥ 1/1.000 do< 1/100 | Redki≥ 1/10.000 do< 1/1.000 | Neznana pogostnost ni mogoče oceniti izrazpoložljivih podatkov |
| Infekcijske inparazitske bolezni | kandidaza | ||||
| Bolezni krvi in limfatičnega sistema | trombocitopenija, anemija, pozitiven direkten Coombsov test, podaljšan aktivirani parcialni tromboplastinskičas | levkopenija, podaljšan protrombinski čas | agranulocitoza, epistaksa | pancitopenija, nevtropenija, purpura, podaljšan čas krvavitve, hemolitična anemija, eozinofilija,trombocitoza | |
| Bolezni imunskega sistema | anafilaktoidna reakcija, anafilaktična reakcija, anafilaktoidni šok, anafilaktični šok,preobčutljivost |
| Organski sistem | Zelo pogosti≥ 1/10 | Pogosti≥ 1/100 do < 1/10 | Občasni≥ 1/1.000 do< 1/100 | Redki≥ 1/10.000 do< 1/1.000 | Neznana pogostnost ni mogoče oceniti izrazpoložljivih podatkov |
| Presnovne in prehranske motnje | znižana vrednost albumina v krvi, znižana vrednost skupnih proteinovv krvi | hipokaliemija, znižana vrednost glukoze v krvi | |||
| Bolezni živčevja | glavobol, nespečnost | ||||
| Žilne bolezni | hipotenzija, tromboflebitis, flebitis,zardevanje | ||||
| Bolezni prebavil | diareja | bolečine v trebuhu, bruhanje, navzea, zaprtje, dispepsija | psevdomembran ski kolitis, stomatitis | ||
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | zvišana vrednost alanin-aminotransferaze, zvišana vrednost aspartat-aminotransferaze, zvišana vrednost alkalne fosfatazev krvi | zvišana vrednost bilirubina v krvi | hepatitis, zlatenica, zvišana vrednost gamaglutamil-transferaze | ||
| Bolezni kože in podkožja | kožni izpuščaj, srbenje | multiformni eritem, urtikarija, makulopapulozni izpuščaj | toksična epidermalna nekroliza | Stevens-Johnsonov sindrom, buloznidermatitis | |
| Bolezni mišično-skeletnega sistema invezivnega tkiva | artralgija, mialgija | ||||
| Bolezni sečil | zvišana vrednost kreatinina v krvi, zvišana vrednost sečnine v krvi | odpoved ledvic, tubulo-intersticijski nefritis | |||
| Splošne težave in spremembe namestu aplikacije | pireksija, reakcija na mestuinjiciranja | mrzlica |
Pri bolnikih s cistično fibrozo je bilo zdravljenje s piperacilinom povezano z večjo pojavnostjo povišane telesne temperature in izpuščaja.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o kateremkoli domnevnem neželenem učinku zdravila na Univerzitetni klinični center Ljubljana, Interna klinika
Center za zastrupitve
Zaloška cesta 2
SI-1000 Ljubljana
faks: + 386 (0)1 434 76 46
e-pošta: farmakovigilanca@kclj.si
Simptomi
V obdobju trženja so poročali o primerih prevelikega odmerjanja piperacilina/tazobaktama. O večini
neželenih dogodkov, ki so se pojavili po uporabi prevelikega odmerka, vključno z navzeo, bruhanjem in diarejo, so poročali tudi pri uporabi priporočenih odmerkov. Pri intravenski uporabi odmerkov, večjih od priporočenih, se pri bolniku lahko pojavi nevromuskularna vzdražljivost ali konvulzije (še posebej pri bolnikih z odpovedjo ledvic).
Zdravljenje
V primeru aplikacije prevelikega odmerka je treba zdravljenje s piperacilinom/tazobaktamom prekiniti. Specifični antidot ni znan.
Uvesti je treba podporno in simptomatsko zdravljenje, v skladu s kliničnimi znaki pri bolniku.
Prekomerne koncentracije piperacilina ali tazobaktama se lahko zmanjša s hemodializo (glejte poglavje 4.4).
Farmakološke lastnosti - TAZOCIN 4 g/0,5 g
Farmakoterapevtska skupina: zdravila za sistemsko zdravljenje bakterijskih infekcij, kombinacije penicilinov z zaviralci laktamaz beta; oznaka ATC: J01CR05
Mehanizem delovanja
Piperacilin je širokospektralni polsintetični penicilin, ki deluje baktericidno tako, da zavira sintezo septuma in celične stene.
Tazobaktam je betalaktam, ki je strukturno podoben penicilinom. Je zaviralec številnih laktamaz beta, ki pogosto povzročajo odpornost proti penicilinom in cefalosporinom, vendar pa ne zavira
encimov AmpC ali metalo-beta-laktamaz. Tazobaktam razširi antibiotični spekter piperacilina na številne bakterije, ki izločajo laktamaze beta in so tako odporne proti piperacilinu samemu.
Povezava med farmakokinetiko in farmakodinamiko
Glavna farmakodinamična determinanta učinkovitosti piperacilina je čas nad minimalno inhibitorno koncentracijo (t > MIK).
Mehanizem odpornosti
Dva glavna mehanizma odpornosti proti piperacilinu/tazobaktamu sta:
-
Inaktivacija piperacilinske komponente z laktamazami beta, ki jih tazobaktam ne zavira: laktamaze beta molekulskega razreda B, C in D. Poleg tega tazobaktam ne zagotavlja zaščite proti laktamazam beta z razširjenim spektrom delovanja (ESBLs; “extended-spectrum
beta-lactamases”) encimskih skupin iz molekulskega razreda A in D.
-
Sprememba beljakovin za vezavo penicilinov (PBPs; “penicillin-binding proteins”), kar posledično zmanjša afiniteto piperacilina za tarčno molekulo v bakteriji.
Poleg tega lahko odpornost bakterij proti piperacilinu/tazobaktamu povzročijo ali k njej prispevajo tudi spremembe v prepustnosti bakterijske membrane ali ekspresija izlivnih črpalk za več snovi (“multi-drug efflux pumps”), še posebej pri po Gramu negativnih bakterijah.
Mejne vrednosti
EUCAST klinične mejne vrednosti MIK za piperacilin/tazobaktam (2009-12-02, v 1). Za namene testiranja občutljivosti je koncentracija tazobaktama fiksna pri 4 mg/l.
| Patogen | Vrstno specifične mejne vrednosti (S≤/R>) |
| Enterobacteriaceae | 8/16 |
| Pseudomonas | 16/16 |
| Po Gramu negativni in po Gramu pozitivni anaerobi | 8/16 |
| Vrstno nespecifičnemejne vrednosti | 4/16 |
Na občutljivost streptokokov se sklepa iz občutljivosti za penicilin. Na občutljivost stafilokokov se sklepa iz občutljivosti za oksacilin.
Občutljivost
Razširjenost pridobljene odpornosti lahko pri določenih vrstah geografsko in časovno variira, zato je priporočljivo pridobiti lokalne podatke o odpornosti bakterij, še posebej pri zdravljenju hudih okužb. Če je lokalna razširjenost odpornosti takšna, da bi bila uporaba zdravila pri vsaj nekaterih vrstah okužb vprašljiva, je treba pridobiti mnenje ustreznega strokovnjaka.
| Skupine relevantnih vrst mikroorganizmov glede na občutljivost za piperacilin/tazobaktam |
| VRSTE, KI SO OBIČAJNO OBČUTLJIVE |
| Aerobni, po Gramu pozitivni mikroorganizmiEnterococcus faecalis Listeria monocytogenesStaphylococcus aureus, občutljiv za meticilin£Staphylococcus spp., koagulazno negativni, občutljivi za meticilinStreptococcus pyogenesStreptokoki skupine B |
| Aerobni, po Gramu negativni mikroorganizmiCitrobacter koseri Haemophilus influenzae Moraxella catarrhalis Proteus mirabilis |
| Anaerobni, po Gramu pozitivni mikroorganizmiClostridium spp.Eubacterium spp.Peptostreptococcus spp. |
| Anaerobni, po Gramu negativni mikroorganizmi Skupina Bacteroides fragilis Fusobacterium spp.Porphyromonas spp.Prevotella spp. |
| VRSTE, PRI KATERIH JE PRIDOBLJENA ODPORNOST LAHKO PROBLEM |
| Aerobni, po Gramu pozitivni mikroorganizmi Enterococcus faecium$,+ Streptococcus pneumoniaeSkupina Streptococcus viridansAerobni, po Gramu negativni mikroorganizmi Acinetobacter baumannii$ Burkholderia cepaciaCitrobacter freundii Enterobacter spp.Escherichia coli Klebsiella pneumoniae Morganella morganii Proteus vulgaris Providencia ssp.Pseudomonas aeruginosa Serratia spp. |
| NARAVNO ODPORNI MIKROORGANIZMI |
| Aerobni, po Gramu pozitivni mikroorganizmiCorynebacterium jeikeiumAerobni, po Gramu negativni mikroorganizmiLegionella spp.Stenotrophomonas maltophilia+,$ |
| Drugi mikroorganizmi |
| Chlamydophilia pneumonia Mycoplasma pneumonia |
| $ Vrste, ki so naravno zmerno občutljive.+ Vrste za katere je bil opažen visok delež odpornosti (več kot 50 %) v/na enem ali več področij/držav/regij v EU.£ Vsi proti meticilinu odporni stafilokoki so odporni tudi proti kombinaciji piperacilin/tazobaktam. |
Absorpcija
Po aplikaciji odmerka 4 g/0,5 g v obliki 30-minutne intravenske infuzije je največja koncentracija piperacilina 298 µg/ml, največja koncentracija tazobaktama pa 34 µg/ml.
Porazdelitev
Vezava obeh, piperacilina in tazobaktama, na plazemske proteine je približno 30 %. Piperacilin in tazobaktam pri vezavi na proteine ne vplivata drug na drugega. Vezava presnovka tazobaktama na proteine je zanemarljiva.
Porazdelitev piperacilina/tazobaktama v tkiva in telesne tekočine, vključno s črevesno sluznico, žolčnikom, pljuči, žolčem in kostmi, je obsežna. Srednje tkivne koncentracije se običajno gibljejo v razponu od 50 do 100 % plazemske koncentracije. Pri bolnikih brez vnetja možganske ovojnice je, kot pri drugih penicilinih, porazdelitev v cerebrospinalno tekočino majhna.
Biotransformacija
Piperacilin se presnovi v mikrobiološko manj aktiven presnovek desetil piperacilin. Tazobaktam se presnovi v en sam presnovek, ki pa je mikrobiološko neaktiven.
Izločanje
Piperacilin in tazobaktam se izločata preko ledvic z glomerulno filtracijo in s tubulno sekrecijo.
Piperacilin se izloča hitro v nespremenjeni obliki, pri čemer je v urinu mogoče zaslediti 68 % apliciranega odmerka. Tazobaktam in njegov presnovek se izločata predvsem z ledvično ekskrecijo, pri čemer se 80 % apliciranega odmerka izloči v nespremenjeni obliki, preostanek pa v obliki edinega presnovka. Piperacilin, tazobaktam in desetil piperacilin se izločajo tudi z žolčem.
Pri zdravih osebah se je po uporabi enkratnega ali ponavljajočih se odmerkov piperacilina/tazobaktama plazemski razpolovni čas piperacilina in tazobaktama gibal v razponu od 0,7 do 1,2 ure. Na dolžino razpolovnega časa nista vplivala niti velikost odmerka niti trajanje infuzije. Z zmanjšanjem ledvičnega očistka se podaljša razpolovni čas izločanja tako piperacilina kot tazobaktama.
Tazobaktam nima pomembnega vpliva na farmakokinetiko piperacilina, kaže pa, da piperacilin nekoliko zmanjša očistek tazobaktama.
Posebne skupine bolnikov
V primerjavi z zdravimi osebami je pri bolnikih z jetrno cirozo razpolovni čas piperacilina daljši za približno 25 %, razpolovni čas tazobaktama pa za približno 18 %.
Z manjšanjem kreatininskega očistka se razpolovni čas piperacilina in tazobaktama daljša. V primerjavi z bolniki z normalnim delovanjem ledvic je pri bolnikih s kreatininskim očistkom, manjšim od 20 ml/min, razpolovni čas piperacilina dvakrat, razpolovni čas tazobaktama pa štirikrat daljši.
Pri hemodializi se odstrani od 30 do 50 % piperacilina/tazobaktama, dodatnih 5 % odmerka tazobaktama pa se odstrani v obliki presnovka tazobaktama. Pri peritonealni dializi se odstrani približno 6 % odmerka piperacilina in 21 % odmerka tazobaktama, pri čemer se do 18 % odmerka tazobaktama odstrani v obliki presnovka tazobaktama.
Pediatrična populacija
Pri populacijski FK analizi je bil ocenjeni očistek pri bolnikih, starih od 9 mesecev do 12 let, primerljiv z očistkom pri odraslih, s populacijsko srednjo (SE) vrednostjo 5,64 (0,34) ml/min/kg. Pri pediatrični populaciji, stari od 2 do 9 mesecev, je očistek piperacilina ocenjen na 80 % te vrednosti. Populacijska srednja (SE) vrednost volumna porazdelitve piperacilina je 0,243 (0,011) l/kg in ni odvisna od starosti.
Starejši bolniki
V primerjavi z mlajšimi osebami je pri starejših osebah srednji razpolovni čas piperacilina daljši za 32 %, srednji razpolovni čas tazobaktama pa za 55 %. Ta razlika je lahko posledica starostno pogojenih sprememb v kreatininskem očistku.
Rasa
Pri zdravih prostovoljcih azijskega (n = 9) in kavkazijskega porekla (n = 9), ki so prejeli en odmerek 4 g/0,5 g, niso opazili razlik v farmakokinetiki piperacilina ali tazobaktama.
Farmacevtski podatki - TAZOCIN 4 g/0,5 g
Zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili, razen s tistimi, ki so omenjena v poglavju 6.6.
Če se zdravilo Tazocin uporablja skupaj z drugim antibiotikom (npr. aminoglikozidi), je treba zdravili aplicirati ločeno. Pri mešanju betalaktamskega antibiotika z aminoglikozidom lahko in vitro pride do znatne inaktivacije aminoglikozida.
Zdravila Tazocin se ne sme mešati z drugimi učinkovinami v injekcijski brizgi ali infuzijski steklenici, saj kompatibilnost ni bila dokazana.
Zaradi kemijske nestabilnosti se zdravila Tazocin ne sme uporabljati v raztopinah, ki vsebujejo le natrijev bikarbonat.
Zdravila Tazocin se ne sme dodajati krvnim pripravkom ali hidrolizatom albumina.
Zaprte viale: 3 leta
Rekonstituirana raztopina v viali
Dokazano je bilo, da je raztopina po rekonstituciji z enim od kompatibilnih vehiklov (glejte poglavje 6.6) kemijsko in fizikalno stabilna do 24 ur, če se jo shranjuje pri temperaturi do 25 °C, in 12 ur, če se jo shranjuje v hladilniku (2 °C - 8 °C).
Razredčena raztopina za infundiranje
Dokazano je bilo, da je rekonstituirana raztopina po nadaljnjem redčenju z enim od kompatibilnih vehiklov v priporočenem volumnu (glejte poglavje 6.6) kemijsko in fizikalno stabilna do 24 ur, če se jo shranjuje pri temperaturi do 25 °C, in 48 ur, če se jo shranjuje v hladilniku (2 °C - 8 °C).
Z mikrobiološkega stališča je treba rekonstituirano in razredčeno raztopino uporabiti takoj. Če se raztopine ne uporabi takoj, je za čas in pogoje shranjevanja pred uporabo odgovoren uporabnik. Raztopine, pripravljene za uporabo, se običajno ne sme shranjevati dlje kot 12 ur pri temperaturi od 2 °C do 8 °C, razen če sta bila rekonstitucija in redčenje opravljena v nadzorovanih in validiranih aseptičnih pogojih.
Zaprte viale: Shranjujte pri temperaturi do 25 °C.
Za pogoje shranjevanja rekonstituiranega in razredčenega zdravila glejte poglavje 6.3.
70-ml viala iz stekla tipa I z zamaškom iz bromobutilne gume in dvižno zaporko. Velikosti pakiranja: 1, 5, 10, 12, 25 ali 50 vial v škatli.
Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.
Rekonstitucijo in redčenje zdravila morate izvesti v aseptičnih pogojih. Pred aplikacijo morate pripravljeno raztopino vizualno pregledati glede prisotnosti trdnih delcev in spremembe barve. Raztopino lahko aplicirate le, če v njej ni vidnih trdnih delcev.
Intravenska uporaba
Raztopino za infundiranje pripravite tako, da v vialo s praškom dodate volumen vehikla, ki je naveden v spodnji preglednici. Za pripravo uporabite enega od kompatibilnih vehiklov. Vialo vrtite, dokler se prašek ne raztopi. Pri neprestanem vrtenju se prašek običajno popolnoma raztopi v 5 do 10 minutah (za podrobnosti o ravnanju z zdravilom glejte spodaj).
| Vsebina viale | Volumen vehikla*, ki ga dodate v vialo |
| 2 g/0,25 g (2 g piperacilina in 0,25 g tazobaktama) | 10 ml |
| 4 g/0,5 g (4 g piperacilina in 0,5 g tazobaktama) | 20 ml |
* Kompatibilni vehikli za pripravo (rekonstitucijo):
-
0,9 % (9 mg/ml) raztopina natrijevega klorida za injekcije
-
sterilna voda za injekcije(1)
-
5 % raztopina glukoze
(1) Največji priporočeni volumen sterilne vode za injekcije je 50 ml na odmerek.
Rekonstituirano raztopino iz viale izvlecite z injekcijsko brizgo. Če ste rekonstitucijo opravili v skladu z navodili, izvlečena vsebina v injekcijski brizgi vsebuje navedeno količino piperacilina in tazobaktama.
Rekonstituirano raztopino lahko nadalje razredčite do želenega volumna (npr. 50 ml do 150 ml) z enim od naslednjih kompatibilnih vehiklov:
-
0,9 % (9 mg/ml) raztopino natrijevega klorida za injekcije
-
5 % raztopino glukoze
-
6 % raztopino dekstrana v 0,9 % (9 mg/ml) raztopini natrijevega klorida
-
Raztopino Ringerjevega laktata
-
Hartmanovo raztopino
-
Ringerjevim acetatom
-
Ringerjevim acetatom/malatom
Sočasna uporaba z aminoglikozidi
Ker betalaktamski antibiotiki in vitro inaktivirajo aminoglikozide, je treba zdravilo Tazocin in aminoglikozidni antibiotik aplicirati ločeno. Če je indicirano sočasno zdravljenje z aminoglikozidom, je treba zdravilo Tazocin in aminoglikozidni antibiotik rekonstituirati in razredčiti ločeno.
V okoliščinah, ko je priporočljiva sočasna uporaba, je zdravilo Tazocin za sočasno uporabo preko Y-mesta na infuzijskem setu kompatibilno le z naslednjimi aminoglikozidi ter le pod naslednjimi pogoji:
| Aminoglikozid | Odmerek zdravila Tazocin | Zdravilo Tazocin volumen vehikla (ml) | Razpon koncentracije aminoglikozida* (mg/ml) | Sprejemljiv vehikel |
| Amikacin | 2 g/0,25 g4 g/0,5 g | 50, 100, 150 | 1,75 – 7,5 | 0,9 % raztopina natrijevega klorida ali5 % raztopina glukoze |
| Gentamicin | 2 g/0,25 g4 g/0,5 g | 50, 100, 150 | 0,7 – 3,32 | 0,9 % raztopina natrijevega klorida ali5 % raztopina glukoze |
* Odmerek aminoglikozidnega antibiotika je treba določiti na osnovi bolnikove telesne mase, stanja okužbe (huda ali življenjsko nevarna) in delovanja ledvic (kreatininski očistek).
Kompatibilnost med zdravilom Tazocin in drugimi aminoglikozidnimi antibiotiki ni bila dokazana. Le koncentracije in vehikli za amikacin in gentamicin z odmerkom zdravila Tazocin, ki so navedeni v zgornji preglednici, so dokazano kompatibilni za sočasno uporabo preko Y-mesta na infuzijskem setu. Pri sočasni uporabi aminoglikozida in zdravila Tazocin preko Y-mesta na infuzijskem setu na kakršenkoli drugačen način, ki ni naveden zgoraj, lahko zdravilo Tazocin povzroči inaktivacijo aminoglikozidnega antibiotika.
Za inkompatibilnosti glejte poglavje 6.2.
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi. Samo za enkratno uporabo. Neporabljeno raztopino morate zavreči.