Nillar 20 mg/40 mg gastrorezistentne tablete so indicirane za: Odrasli

Zdravljenje gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB)

• zdravljenje erozivnega refluksnega ezofagitisa,

• dolgotrajno zdravljenje bolnikov z ozdravljenim ezofagitisom za preprečevanje ponovitve

  bolezni,

• simptomatsko zdravljenje gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB).

  V kombinaciji z ustreznim antibiotikom za odpravo okužbe s Helicobacter pylori in

• celjenje razjede na dvanajstniku v povezavi z okužbo s Helicobacter pylori in

• preprečevanje ponovitve razjede na želodcu pri bolnikih z razjedami v povezavi z okužbo

  s Helicobacter pylori.

  Bolniki, ki potrebujejo dolgotrajno zdravljenje z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili (NSAID)

• zdravljenje razjed na želodcu, ki so povezane z zdravljenjem z nesteroidnimi

  protivnetnimi zdravili,

• preprečevanje razjed na želodcu in dvanajstniku, ki so povezane z zdravljenjem z

  nesteroidnimi protivnetnimi zdravili pri bolnikih, pri katerih obstaja tveganje za razjede.

  Preprečevanje ponovne krvavitve peptične razjede, kot nadaljevanje parenteralnega

  zdravljenja

  Zdravljenje Zollinger – Ellisonovega sindroma

  Mladostniki, stari 12 let in več

  Zdravljenje gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB)

• zdravljenje erozivnega refluksnega ezofagitisa,

• dolgotrajno zdravljenje bolnikov z ozdravljenim ezofagitisom za preprečevanje ponovitve

  bolezni,

• simptomatsko zdravljenje gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB).

  V kombinaciji z antibiotiki pri zdravljenju razjed dvanajstnika povzročenega s Helicobacter pylori.

Odmerjanje

Odrasli

Zdravljenje gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB)

• zdravljenje erozivnega refluksnega ezofagitisa 40 mg enkrat na dan 4 tedne.

  Za bolnike, pri katerih se ezofagitis ni pozdravil, ali če simptomi vztrajajo, so priporočljivi nadaljnji štirje tedni zdravljenja.

• dolgotrajno zdravljenje bolnikov z ozdravljenim ezofagitisom za preprečevanje ponovitve bolezni

  20 mg enkrat na dan.

• simptomatsko zdravljenje gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB)

  20 mg enkrat na dan pri bolnikih brez ezofagitisa. Če nadzor simptomov ni bil dosežen po štirih tednih, je treba pri bolniku opraviti dodatne preiskave. Ko so simptomi enkrat odpravljeni, jih lahko bolnik pozneje uspešno nadzoruje z odmerkom 20 mg enkrat na dan. Odmerek 20 mg enkrat na dan se lahko jemlje tudi po potrebi. Bolnikom s tveganjem za nastanek razjed na želodcu in dvanajstniku zaradi zdravljenja z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili se jemanja zdravila po potrebi za nadaljnji nadzor simptomov ne priporoča.

  V kombinaciji z ustreznim antibiotičnim zdravljenjem za odpravo okužbe s Helicobacter pylori

  in

• celjenje razjede na dvanajstniku v povezavi z okužbo s Helicobacter pylori in

• preprečevanje ponovitve razjede na želodcu pri bolnikih z razjedami v povezavi z okužbo

  s Helicobacter pylori.

  20 mg zdravila Nillar, 1 g amoksicilina in 500 mg klaritromicina, vse dvakrat na dan v obdobju 7 dni.

  Bolniki, ki potrebujejo dolgotrajno zdravljenje z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili

• Zdravljenje razjed na želodcu, ki so povezane z zdravljenjem z nesteroidnimi

  protivnetnimi zdravili:

  Običajen odmerek je 20 mg enkrat dnevno. Zdravljenje traja 4 do 8 tednov.

• Preprečevanje razjed na želodcu in dvanajstniku, ki so povezane z zdravljenjem z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili pri bolnikih, pri katerih obstaja tveganje za razjede: 20 mg enkrat dnevno.

  Preprečevanje ponovne krvavitve peptične razjede, kot nadaljevanje parenteralnega zdravljenja

  40 mg enkrat na dan 4 tedne za preprečevanje ponovne krvavitve iz peptičnih razjed, kot

  nadaljevanje parenteralnega zdravljenja.

  Zdravljenje Zollinger – Ellisonovega sindroma

  Priporočeni začetni odmerek je 40 mg gastrorezistentna tableta zdravila Nillar dvakrat na dan. Odmerek je potrebno nato prilagoditi posamezniku in nadaljevati z zdravljenjem dokler obstajajo klinične potrebe. Na osnovi dostopnih kliničnih podatkov je bolezen pri večini bolnikov mogoče nadzorovati z odmerki esomeprazola med 80 in 160 mg dnevno. Pri odmerkih, ki presegajo 80 mg dnevno, je odmerek potrebno razdeliti in ga dati dvakrat na dan.

  Posebne skupine bolnikov

  Bolniki z okvaro ledvic

  Pri bolnikih z zmanjšanim delovanjem ledvic prilagajanje odmerka ni potrebno. Zaradi omejenih izkušenj pri bolnikih s hudo ledvično insuficienco je treba take bolnike zdraviti previdno (glejte poglavje 5.2).

  Bolniki z okvaro jeter

  Pri bolnikih z blago do zmerno okvaro jeter prilagajanje odmerka ni potrebno. Pri bolnikih s hudo jetrno okvaro ne smemo preseči največjega odmerka 20 mg esomeprazola (glejte poglavje 5.2).

  Starejši

  Pri starejših osebah prilagajanje odmerka ni potrebno.

  Pediatrična populacija

  Mladostniki, stari 12 let ali več

  Zdravljenje gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB)

• zdravljenje erozivnega refluksnega ezofagitisa 40 mg enkrat na dan 4 tedne.

  Za bolnike, pri katerih se ezofagitis ni pozdravil, ali če simptomi vztrajajo, so priporočljivi

  nadaljnji štirje tedni zdravljenja.

• dolgotrajno zdravljenje bolnikov z ozdravljenim ezofagitisom za preprečevanje ponovitve bolezni

  20 mg enkrat na dan.

• simptomatsko zdravljenje gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB)

20 mg enkrat na dan pri bolnikih brez ezofagitisa. Če nadzor simptomov po štirih tednih ni bil dosežen, je potrebno pri bolniku opraviti dodatne preiskave. Ko so simptomi enkrat

odpravljeni, jih lahko bolnik pozneje uspešno nadzoruje z odmerkom 20 mg enkrat na

dan.

Zdravljenje razjede na dvanajstniku, ki je posledica okužbe s Helicobacter pylori

Pri izbiri ustreznega kombiniranega zdravljenja je treba upoštevati uradne nacionalne, regionalne in lokalne smernice glede odpornosti proti bakterijam, trajanja zdravljenja (najpogosteje 7 dni, včasih tudi do 14 dni) in ustrezne uporabe antibiotikov. Zdravljenje mora nadzorovati specialist.

Priporočeno odmerjanje je:

Otroci, mlajši od 12 let

Ker ni na voljo nobenih podatkov se zdravila Nillar ne sme uporabljati pri otrocih, mlajših od 12 let.

Način uporabe

Tablete mora bolnik pogoltniti cele, s tekočino. Tablet se ne sme žvečiti ali drobiti.

Bolniki, ki imajo težave pri požiranju, lahko tablete tudi dispergirajo v pol kozarca negazirane vode. Ne sme se uporabiti nobene druge tekočine, saj bi se gastrorezistentna obloga lahko raztopila. Vsebino v kozarcu je treba mešati, dokler se tablete ne razpustijo in tekočino skupaj s peletami popiti takoj ali v 15 minutah. Kozarec je treba izprati s pol kozarca vode in tudi to popiti. Pelet se ne sme žvečiti ali drobiti.

Bolnikom, ki ne morejo požirati, se tablete lahko dispergira v negazirani vodi, nastalo suspenzijo pa se jim da po gastrični sondi oziroma cevki. Pomembno je, da je ustreznost izbrane brizge in cevke skrbno preverjena. Za navodila za pripravo in dajanje zdravila glejte poglavje 6.6.

Preobčutljivost na zdravilno učinkovino, substituirane benzimidazole ali katero koli pomožno

snov, navedeno v poglavju 6.1.

Esomeprazola se ne sme jemati sočasno z nelfinavirjem (glejte poglavje 4.5).

V primeru kakršnih koli opozorilnih simptomov (npr. izrazitega nenamernega izgubljanja telesne mase, ponavljajočega se bruhanja, disfagije, hematemeze ali melene) in pri sumu na želodčno razjedo ali pri potrjeni diagnozi želodčne razjede je treba najprej izključiti možnost maligne bolezni, saj bi lahko v tem primeru zdravljenje z esomeprazolom ublažilo simptome in zakasnilo postavitev diagnoze.

Dolgotrajno zdravljenje

Pri bolnikih na dolgotrajnem zdravljenju (še posebno tistih, ki se zdravijo več kot eno leto), so

potrebna redna preverjanja.

Zdravljenje po potrebi

Bolnikom, ki zdravilo jemljejo po potrebi, je treba naročiti, naj se obrnejo na svojega zdravnika, če se značilnosti simptomov spremenijo.

Odprava okužbe s Helicobacter pylori

Pri predpisovanju esomeprazola za odpravo okužbe s Helicobacter pylori je treba upoštevati morebitno medsebojno delovanje vseh komponent kombiniranega zdravljenja s tremi učinkovinami. Klaritromicin je močan zaviralec encima CYP3A4, zato je treba pri zdravljenju s tremi učinkovinami hkrati upoštevati kontraindikacije zanj in njegova medsebojna delovanja pri sočasnem jemanju drugih zdravil, ki se presnavljajo preko encima CYP3A4, kakor je npr. cisaprid.

Gastrointestinalne okužbe

Zdravljenje z zaviralci protonske črpalke lahko rahlo poveča tveganje za pojav gastrointestinalnih okužb, npr. z bakterijama Salmonella in Campylobacter (glejte poglavje 5.1).

Absorpcija vitamina B12

Esomeprazol lahko, kot drugi zaviralci izločanja želodčne kisline, zaradi hipo- ali aklorhidrije zmanjša absorpcijo vitamina B12 (cianokobalamina). To je treba upoštevati pri bolnikih z zmanjšanimi zalogami vitamina B12 v telesu ali z dejavniki tveganja za zmanjšano absorpcijo vitamina B12 pri dolgotrajnem zdravljenju.

Hipomagneziemija

Poročali so o hudi hipomagneziemiji pri bolnikih, ki so se zdravili z zaviralci protonske črpalke, kot je esomeprazol, najmanj tri mesece in v večini primerov eno leto. Pojavijo se lahko resni znaki hipomagneziemije, kot so utrujenost, tetanija, delirij, konvulzije, omotičnost in ventrikularna aritmija, vendar so lahko pritajeni in jih pogosto spregledamo. Pri večini prizadetih bolnikov se je hipomagneziemija izboljšala po dodajanju magnezija in prenehanju jemanja zaviralca protonske črpalke.

Pri bolnikih, za katere se predvideva dolgotrajno zdravljenje ali ki jemljejo zaviralce protonske črpalke z digoksinom ali zdravili, ki lahko povzročijo hipomagneziemijo (npr. diuretiki), mora zdravnik razmisliti o meritvah ravni magnezija pred začetkom zdravljenja z zaviralcem protonske črpalke in v rednih presledkih med zdravljenjem.

protonske črpalke in v rednih presledkih med zdravljenjem.

Tveganje za zlome

Zaviralci protonske črpalke, zlasti kadar so uporabljeni v visokih odmerkih in dlje časa (>1 leto), lahko zmerno povečajo tveganje za zlom kolka, zapestja in hrbtenice, predvsem pri starejših bolnikih ali ob prisotnosti drugih prepoznanih dejavnikov tveganja. Opazovalne študije kažejo, da lahko zaviralci protonske črpalke povečajo celokupno tveganje za zlome za 10–40 odstotkov. Določen del tega povečanja je lahko posledica drugih dejavnikov tveganja. Bolniki s tveganjem za osteoporozo morajo prejemati ustrezno zdravljenje v skladu z veljavnimi kliničnimi smernicami, poskrbeti pa morajo tudi za zadosten vnos vitamina D in kalcija.

Subakutni kožni eritematozni lupus

Zaviralci protonske črpalke so povezani z zelo redkimi primeri subakutnega kožnega eritematoznega lupusa. Če se pojavijo lezije, zlasti na koži, ki je izpostavljena soncu, in sočasna artralgija, mora bolnik takoj poiskati zdravniško pomoč, zdravstveni delavec pa mora razmisliti o prekinitvi zdravljenja z zdravilom Nillar. Subakutni kožni eritematozni lupus po predhodnem zdravljenju z zaviralcem protonske črpalke lahko poveča tveganje za pojav subakutnega kožnega eritematoznega lupusa z drugimi zaviralci protonske črpalke.

Hudi kožni neželeni učinki (Severe cutaneous adverse reactions - SCAR)

O hudih kožnih neželenih učinkih, kot so multiformni eritem (ME), Stevens-Johnsonov sindrom (SJS), toksična epidermalna nekroliza (TEN) ter reakcija na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS – drug reaction with eosinophilia and systemic symptoms), ki so lahko življenjsko nevarni ali smrtni, so v povezavi z zdravljenjem z esomeprazolom poročali zelo redko.

Bolnike je treba obvestiti o znakih in simptomih hude kožne reakcije ME/SJS/TEN/DRESS ter jim naročiti, naj v primeru kakršnih koli značilnih znakov ali simptomov takoj poiščejo zdravniško pomoč. Zdravljenje z esomeprazolom je treba v primeru znakov in simptomov hudih kožnih reakcij takoj prekiniti ter po potrebi zagotoviti dodatno zdravstveno oskrbo/skrbno spremljanje bolnika. Pri bolnikih z ME/SJS/TEN/DRESS se zdravljenje ne sme ponovno uvesti.

Sočasna uporaba z drugimi zdravili

Sočasno jemanje esomeprazola z atazanavirjem ni priporočljivo (glej poglavje 4.5). Če se oceni, da je kombinacija atazanavirja in zaviralca protonske črpalke neizogibna, je priporočljivo skrbno klinično spremljanje bolnika v kombinaciji z zvišanjem odmerka atazanavirja na 400 mg s 100 mg ritonavirja; pri čemer naj ne bi presegli odmerka 20 mg esomeprazola.

Esomeprazol je zaviralec encima CYP2C19, zato je treba ob začetku ali zaključku zdravljenja z esomeprazolom upoštevati možnost medsebojnega delovanja z zdravili, ki se presnavljajo prek encima CYP2C19. Medsebojno delovanje so opazili med klopidogrelom in esomeprazolom (glejte poglavje 4.5). Klinični pomen tega medsebojnega delovanja ni znan. Zaradi previdnosti je sočasno uporabo esomeprazola in klopidogrela treba odsvetovati.

Pri predpisovanju esomeprazola za jemanje po potrebi je treba upoštevati posledice morebitnega medsebojnega delovanja z drugimi zdravili zaradi nihanja plazemskih koncentracij esomeprazola (glejte poglavje 4.5).

Vpliv na laboratorijske preiskave

Zvišana raven kromogranina A (CgA) lahko ovira preiskave glede nevroendokrinih tumorjev. Da bi to preprečili, je treba vsaj pet dni pred meritvami CgA prekiniti zdravljenje z zdravilom Nillar (glejte poglavje 5.1). Če se ravni CgA in gastrina po začetnem merjenju ne vrneta v referenčno območje, je treba meritve ponoviti 14 dni po prekinitvi zdravljenja z zaviralcem protonske črpalke.

Pomožne snovi z znanim učinkom

Zdravilo vsebuje glukozo in saharozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za fruktozo ali malabsorbcijo glukoze/galaktoze ali pomanjkanjem saharoza-izomaltaze ne smejo jemati tega zdravila.

Vpliv esomeprazola na farmakokinetiko drugih zdravil

Zdravila, katerih absorpcija je odvisna od pH

Zmanjšanje nastajanja želodčne kisline med zdravljenjem z esomeprazolom in drugimi zaviralci protonske črpalke (PPI) lahko zmanjša ali poveča absorpcijo zdravil, katerih mehanizem absorpcije je odvisen od stopnje kislosti (pH) v želodcu. Tako kot pri uporabi drugih zaviralcev izločanja želodčne kisline ali antacidov se lahko absorpcija zdravil, ki vsebujejo npr. ketokonazol, itrakonazol in erlotinib med zdravljenjem z esomeprazolom zmanjša, absorpcija digoksina pa se lahko poveča. Sočasno zdravljenje z omeprazolom (20 mg na dan) in digoksinom je pri zdravih preiskovancih povečalo biološko uporabnost digoksina za 10 % (pri dveh od desetih preiskovancev do 30 %). Redko je bila opisana

toksičnost digoksina. Vendar pa je v primeru uporabe velikih odmerkov esomeprazola pri starejših bolnikih potrebna previdnost. V takšnih okoliščinah je treba intenzivneje terapevtsko spremljati serumske koncentracije digoksina.

Zaviralci proteaz

Poročali so o interakciji omeprazola z nekaterimi zaviralci proteaze. Klinični pomen in mehanizmi teh interakcij niso vedno znani. Povečan želodčni pH med zdravljenjem z omeprazolom lahko spremeni absorpcijo zaviralcev proteaz. Drugi možni mehanizmi interakcije potekajo preko zaviranja encima CYP2C19. Za atazanavir in nelfinavir so pri sočasni uporabi z omeprazolom poročali o njuni manjši serumski koncentraciji, zato sočasna uporaba teh zdravil ni priporočljiva. Sočasno jemanje omeprazola (40 mg enkrat na dan) in 300 mg atazanavirja / 100 mg ritonavirja je pri zdravih prostovoljcih povzročilo znatno zmanjšanje izpostavljenosti atazanavirju (približno 75 % zmanjšanje vrednosti AUC, Cmax in Cmin). Povečanje odmerka atazanavirja na 400 mg ni kompenziralo vpliva omeprazola na izpostavljenost atazanavirju. Sočasno dajanje omeprazola (20 mg enkrat na dan) in 400 mg atazanavirja /100 mg ritonavirja zdravim prostovoljcem je povzročilo približno 30-odstotno zmanjšanje izpostavljenosti atazanavirju v primerjavi z izpostavljenostjo, ki so jo opazili pri 300 mg atazanavirja / 100 mg ritonavirja enkrat na dan brez omeprazola 20 mg enkrat na dan. Sočasna uporaba omeprazola (40 mg enkrat na dan) je zmanjšala srednjo vrednost AUC, Cmax in Cmin nelfinavirja za 36–39 % in srednjo vrednost AUC, Cmax in Cmin farmakološko aktivnega presnovka M8 za 75–92 %.

Zaradi podobnih farmakodinamičnih učinkov in farmakokinetičnih lastnosti omeprazola in esomeprazola sočasna uporaba esomeprazola in atazanavirja ni priporočljiva (glejte poglavje 4.4), sočasna uporaba esomeprazola in nelfinavirja pa je kontraindicirana (glejte poglavje 4.3).

Za sakvinavir (sočasno z ritonavirjem) so poročali o zvišanih koncentracijah v serumu (80–100 %) pri sočasnem zdravljenju z omeprazolom (40 mg enkrat na dan). Zdravljenje z omeprazolom 20 mg enkrat na dan ni vplivalo na izpostavljenost darunavirju (sočasno z ritonavirjem) in amprenavirju (sočasno z ritonavirjem). Zdravljenje z esomeprazolom 20 mg enkrat na dan ni vplivalo na izpostavljenost amprenavirju (ob sočasnem zdravljenju z ritonavirjem in samostojno). Zdravljenje z omeprazolom 40 mg enkrat na dan ni vplivalo na izpostavljenost lopinavirju (ob sočasnem zdravljenju z ritonavirjem).

Zdravila, ki se presnavljajo z encimom CYP2C19

Esomeprazol zavira encim CYP2C19, ki je poglavitni encim za presnovo esomeprazola. Zato so pri kombiniranju esomeprazola z zdravili, ki se tudi presnavljajo preko CYP2C19, npr. z diazepamom, citalopramom, imipraminom, klomipraminom, fenitoinom ipd., lahko plazemske koncentracije teh zdravil povečane in bo morda potrebno zmanjšati njihov odmerek. To je treba še posebej upoštevati pri predpisovanju esomeprazola za jemanje po potrebi.

Diazepam

Sočasno jemanje 30 mg esomeprazola je povzročilo 45 % zmanjšanje očistka substrata za

CYP2C19, diazepama.

Fenitoin

Sočasno jemanje 40 mg esomeprazola je povzročilo 13 % povečanje najmanjše plazemske koncentracije fenitoina pri bolnikih z epilepsijo. Priporočljivo je spremljati plazemske koncentracije fenitoina ob uvedbi in zaključku zdravljenja z esomeprazolom.

Vorikonazol

Omeprazol (40 mg enkrat na dan) je povečal Cmax in AUCτ vorikonazola (substrat encima CYP2C19) za 15 % oziroma 41 %.

Varfarin

Klinična preskušanja pri bolnikih, ki so poleg varfarina prejemali še 40 mg esomeprazola, so pokazala, da so bili koagulacijski časi v sprejemljivem območju. Vendar pa so v obdobju po prihodu zdravila na trg poročali o posameznih primerih klinično pomembnega zvišanja vrednosti INR (mednarodno umerjenega razmerja protrombinskega časa) pri sočasni uporabi. Zato je ob uvedbi in zaključevanju sočasnega zdravljenja z esomeprazolom in varfarinom oziroma drugimi kumarinskimi derivati priporočljivo spremljanje bolnikovega stanja.

Cilostazol

Omeprazol tako kot esomeprazol zavira encim CYP2C19. Omeprazol v odmerkih 40 mg pri zdravih prostovoljcih v navzkrižni študiji, poveča Cmax in AUC cilostazola za 18 % oziroma 26 % in pri enem od njegovih aktivnih presnovkov za 29 % oziroma 69 %.

Cisaprid

Pri zdravih prostovoljcih je sočasno jemanje 40 mg esomeprazola povzročilo 32 % povečanje površine pod krivuljo plazemske koncentracije po času (AUC) in 31 % podaljšanje razpolovnega časa izločanja (t1/2) cisaprida, brez bistvenega povečanja njegove največje plazemske koncentracije. Nekoliko podaljšan interval QTc, ki so ga opažali pri jemanju samega cisaprida, pa ni bil dodatno podaljšan pri sočasnem jemanju cisaprida in esomeprazola (glejte tudi poglavje 4.4).

Klopidogrel

Rezultati študij pri zdravih preiskovancih kažejo na farmakokinetično (PK) / farmakodinamično (PD) medsebojno delovanje med klopidogrelom (300 mg začetni odmerek/75 mg dnevni vzdrževalni odmerek) in esomeprazolom (40 mg na dan peroralno), kar zmanjša izpostavljenost aktivnemu presnovku klopidogrela za povprečno 40 % in posledično zmanjša največje zavrtje agregacije trombocitov (povzročeno z ADP) za povprečno 14 %.

Če je bil klopidogrel, v študiji pri zdravih preiskovancih, dan skupaj s fiksnim odmerkom kombinacije esomeprazola 20 mg + acetilsalicilne kisline (ASA) 81 mg, se je v primerjavi s klopidogrelom samim, izpostavljenost aktivnemu presnovku klopidogrela zmanjšala za skoraj 40 %. Kljub temu je bila pri teh preiskovancih raven največjega zavrtja agregacije trombocitov (povzročenega z ADP) enaka tako pri klopidogrelu samem kot tudi pri klopidogrelu + kombinaciji zdravil (esomeprazol + acetilsalicilna kislina (ASA)).

Na podlagi opazovanj in kliničnih študij poročajo o nedoslednosti podatkov glede kliničnih posledic PK/PD medsebojnega delovanja esomeprazola z vidika večjih srčno-žilnih dogodkov. Zaradi previdnosti je sočasno uporabo klopidogrela potrebno odsvetovati.

Takrolimus

Poročali so, da sočasna uporaba esomeprazola zviša koncentracijo takrolimusa v serumu. Intenzivneje je treba spremljati koncentracijo takrolimusa in delovanje ledvic (očistek kreatinina), odmerek takrolimusa pa prilagoditi, če je potrebno.

Metotreksat

Ob sočasni uporabi z zaviralci protonske črpalke, so pri nekaterih bolnikih poročali o povišanju koncentracije metotreksata. Pri dajanju velikih odmerkov metotreksata je treba razmisliti o začasnem prenehanju uporabe esomeprazola.

Preiskovana zdravila brez klinično pomembnih medsebojnih delovanj Amoksicilin in kinidin

Ugotovljeno je bilo, da esomeprazol nima klinično pomembnega učinka na farmakokinetiko amoksicilina ali kinidina.

Naproksen ali rofekoksib

Kratkotrajne študije, ki so ovrednotile sočasno uporabo esomeprazola z naproksenom ali rofekoksibom, niso pokazale klinično pomembnih farmakokinetičnih medsebojnih delovanj.

Vplivi drugih zdravil na farmakokinetiko esomeprazola

Zdravila, ki zavirajo CYP2C19 in/ali CYP3A4

Esomeprazol presnavljata encima CYP2C19 in CYP3A4. Sočasno jemanje esomeprazola in zaviralca CYP3A4, klaritromicina (500 mg dvakrat na dan), je povzročilo podvojitev izpostavljenosti (AUC) esomeprazolu. Sočasno jemanje esomeprazola in kombinacije zaviralcev CYP2C19 in CYP3A4 lahko več kot dvakrat poveča izpostavljenost esomeprazolu. Vorikonazol, zaviralec CYP2C19 in CYP3A4, je povečal AUCτ omeprazola za 280 %.

Običajno v nobenem od omenjenih primerov prilagoditev odmerka esomeprazola ni potrebna. Vendar pa je o prilagoditvi odmerka potrebno razmisliti pri bolnikih s hudo okvaro jeter ali če je indicirano dolgotrajno zdravljenje.

Zdravila, ki inducirajo CYP2C19 in/ali CYP3A4

Zdravila, ki inducirajo CYP2C19 ali CYP3A4 ali oba, (npr. rifampicin in šentjanževka) lahko zaradi povečanja metabolizma esomeprazola vodijo v zmanjšanje esomeprazola v plazemskih koncentracijah.

Pediatrična populacija

Študije medsebojnega delovanja so bile izvedene samo pri odraslih.

Nosečnost

Ni zadostnih kliničnih podatkov o vplivu na nosečnice, ki so bile izpostavljene esomeprazolu. Podatki epidemioloških študij o velikem številu izpostavljenih nosečnosti med uporabo racemne mešanice omeprazola, ne kažejo vpliva na pojavljanje malformacij ali fetotoksičnih učinkov. Raziskave na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov esomeprazola na razvoj zarodka ali ploda. Raziskave na živalih z uporabo racemne mešanice niso pokazale neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na nosečnost, porod ali poporodni razvoj. Pri predpisovanju esomeprazola nosečnicam je potrebna previdnost.

Zmeren obseg podatkov o nosečnicah (od 300 do 1 000 izidov nosečnosti) ne kaže, da bi esomeprazol povzročal malformacije, fetotoksične učinke ali toksične učinke na novorojenčka.

Študije na živalih ne kažejo na neposredne ali posredne škodljive vplive na sposobnost

razmnoževanja (glejte poglavje 5.3).

Dojenje

Ni znano, ali se esomeprazol izloča v materino mleko. O učinkih esomeprazola pri novorojenčkih in dojenčkih ni zadostnih informacij. Esomeprazola se med dojenjem ne sme uporabljati.

Plodnost

Študije na živalih, v katerih so uporabljali racemno zmes omeprazola peroralno, niso pokazale vplivov na plodnost.

Esomeprazol ima blag vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Poročali so o neželenih učinkih, kot sta omotica (občasno) in zamegljen vid (redko) (glejte poglavje 4.8). Če se to pojavi, bolniki ne smejo voziti ali upravljati strojev.

Povzetek varnostnega profila zdravila

Med neželenimi učinki, ki so bili v kliničnih preskušanjih (in tudi v obdobju po prihodu zdravila na trg) poročani najpogosteje, so glavobol, bolečine v trebuhu, driska in navzea. Poleg tega je varnostni profil podoben za različne farmacevtske oblike, indikacije zdravljenja, starostne skupine in skupine bolnikov. Z odmerkom povezani neželeni učinki niso bili ugotovljeni.

Tabelarični pregled neželenih učinkov

V kliničnih preskušanjih in med uporabo esomeprazola v obdobju po prihodu zdravila na trg so ugotovili ali sumili na naslednje neželene učinke. Noben izmed teh učinkov ni bil odvisen od odmerka. Neželeni učinki so razvrščeni po pogostnosti pojavljanja skladno z MedDRA konvencijo: zelo pogosti (≥1/10); pogosti (≥1/100 do <1/10); občasni (≥1/1 000 do <1/100); redki (≥1/10 000 do <1/1 000); zelo redki (<1/10 000), neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si

spletna stran: www.jazmp.si

Simptomi

Izkušnje z namernim prevelikim odmerjanjem zdravila so zelo omejene. Pri odmerku 280 mg so opisani gastrointestinalni simptomi in šibkost. Enkratni odmerek 80 mg esomeprazola ni povzročil nobenih težav.

Zdravljenje

Specifičen antidot ni znan. Esomeprazol se v veliki meri veže na plazemske proteine in ga zato z dializo ne moremo zlahka odstraniti iz telesa. Kakor velja tudi za vse druge primere prevelikega odmerjanja, mora biti zdravljenje simptomatsko, uporabiti pa je potrebno splošne podporne ukrepe.