Zdravilo Lercapress je indicirano pri odraslih za zdravljenje blage do zmerne esencialne hipertenzije.

Odmerjanje

Priporočeni odmerek je 10 mg peroralno enkrat na dan ob istem času, vsaj 15 minut pred obrokom. Glede na bolnikov individualni odziv se odmerek lahko poveča na 20 mg.

Titriranje odmerka mora biti postopno: do nastopa največjega antihipertenzivnega učinka lahko traja približno 2 tedna.

Nekaterim posameznikom, katerih krvni tlak ni ustrezno urejen z monoterapijo z antihipertenzivom, lahko v terapijo z antagonistom adrenergičnih receptorjev beta (atenolol), diuretikom (hidroklorotiazid) ali zaviralcem angiotenzinske konvertaze (kaptopril ali enalapril) dodatno uvedemo zdravilo Lercapress.

Ker je krivulja odvisnosti odziva od odmerka strma in ima plato pri odmerkih med 20 in 30 mg, ni verjetno, da bi se učinkovitost z večjimi odmerki izboljšala, povečajo pa se lahko neželeni učinki.

Starejši bolniki

Farmakokinetični podatki in klinične izkušnje sicer kažejo, da prilagoditve dnevnega odmerka niso potrebne, kljub temu pa je med začetnim zdravljenjem starejših vseeno potrebna posebna previdnost.

Bolniki z ledvičnimi in jetrnimi okvarami

Pri bolnikih z blago do zmerno okvaro ledvic ali jeter je na začetku zdravljenja potrebna posebna previdnost. Ti podskupini ponavadi preneseta priporočeni odmerek, povečevanje odmerka do 20 mg na dan pa mora biti opravljeno previdno. Pri bolnikih z okvaro jeter je antihipertenzivni učinek lahko izrazitejši, zato je treba razmisliti o prilagoditvi odmerka.

Zdravilo Lercapress je kontraindicirano pri bolnikih s hudo okvaro jeter ali ledvic (GFR < 30 ml/min), z vključno bolniki na dializi (glejte poglavji 4.4).

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost zdravila Lercapress pri otrocih in mladostnikih, starih do 18 let, še nista bili dokazani. Podatkov ni na voljo.

Način uporabe

Za peroralno uporabo.

Previdnost potrebna pred rokovanjem ali dajanjem zdravila:

• priporočljivo je jemanje zdravila zjutraj, vsaj 15 minut pred zajtrkom;

• zdravila se ne sme jemati skupaj z grenivko ali grenivkinim sokom (glejte poglavji 4.5).

• Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1,

• obstrukcija iztočnega dela levega prekata,

• nezdravljeno kongestivno srčno popuščanje,

• nestabilna angina pektoris ali nedavni (v prvem mesecu) miokardni infarkt,

• huda okvara jeter,

• huda okvara ledvic (GFR < 30 ml/min), z vključno bolniki na dializi,

• sočasna uporaba:

oz močnimi zaviralci CYP3A4 (glejte poglavje 4.5),

os ciklosporinom (glejte poglavje 4.5),

oz grenivko ali grenivkinim sokom (glejte poglavje 4.5).

Bolezen sinusnega vozla

Previdnost je potrebna pri uporabi zdravila Lercapress pri bolnikih z boleznijo sinusnega vozla (brez srčnega spodbujevalnika).

Disfunkcija levega prekata

Previdnost je potrebna pri bolnikih z disfunkcijo levega prekata, čeprav hemodinamsko kontrolirane študije niso odkrile, da bi bilo delovanje prekatov prizadeto.

Ishemična bolezen srca

Nekatere kratkodelujoče dihidropiridine pri bolnikih z ishemično boleznijo srca domnevno spremlja večje kardiovaskularno tveganje. Lerkanidipin je sicer dolgodelujoč, vendar je pri takšnih bolnikih vseeno potrebna previdnost. Nekateri dihidropiridini v redkih primerih povzročijo prekordialno bolečino ali angino pektoris. Zelo redko se lahko povečajo pogostnost, trajanje ali izrazitost napadov pri bolnikih z obstoječo angino pektoris. Možni so posamezni primeri miokardnega infarkta (glejte poglavje 4.8).

Bolniki z ledvičnimi in jetrnimi okvarami

Posebna previdnost je potrebna na začetku zdravljenja bolnikov z blago do zmerno okvaro ledvic. Kljub temu, da je ponavadi dnevni priporočen odmerek, ki se ga lahko prenaša, 10 mg, mora biti povečevanje odmerka do 20 mg na dan opravljeno previdno.

Pri bolnikih z zmerno okvaro jeter je antihipertenzivni učinek lahko izrazitejši, zato je treba razmisliti o prilagoditvi odmerka.

Zdravilo Lercapress je kontraindicirano pri bolnikih s hudo okvaro jeter ali ledvic (GFR < 30 ml/min) z vkljujčno bolniki na hemodializi (glejte poglavji 4.3).

Peritonealna dializa

Lerkanidipin lahko povzroči nastanek motnega peritonealnega izpirka pri bolnikih na peritonealni dializi. Vzrok motnosti je povečana koncentracija trigliceridov v peritonealnem izpirku. Medtem, ko je mehanizem tega neznan, motnost po ukinitvi lerkanidipina kmalu preneha. To je pomembno prepoznati, saj se lahko moten peritonealni izpirek pomotoma zamenja za infektiven peritonitis, ki ima za posledico nepotrebno hospitalizacijo in empirično zdravljenje z antibiotiki.

Induktorji CYP3A4

Induktorji CYP3A4, npr. antiepileptiki (kakršna sta fenitoin ali karbamazepin) in rifampicin, lahko zmanjšajo koncentracijo lerkanidipina v plazmi, tako da je lahko učinkovitost lerkanidipina manjša od pričakovane (glejte poglavje 4.5).

Alkohol

Alkohol lahko stopnjuje vazodilatacijski učinek antihipertenzivov, zato se mu je treba izogibati (glejte poglavje 4.5).

Laktoza

To zdravilo vsebuje laktozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, odsotnostjo encima laktaze ali malabsorbcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

Natrij

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol natrija (23 mg) na tableto, kar v bistvu pomeni 'brez natrija'.

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost lerkanidipina pri otrocih nista bili dokazani.

Kontraindikacije sočasne uporabe

Zaviralci CYP3A4

Znano je, da se lerkanidipin presnavlja z encimom CYP3A4, zato lahko sočasno uporabljeni zaviralci CYP3A4 vplivajo na presnovo in izločanje lerkanidipina. Študija medsebojnega delovanja z močnim zaviralcem CYP3A4 ketokonazolom je pokazala znatno povečanje plazemske koncentracije lerkanidipina (15-kratno povečanje AUC in 8-kratno povečanje Cmax za enantiomer S-lerkanidipin).

Sočasna uporaba lerkanidipina in močnih zaviralcev CYP3A4 (npr. ketokonazola, itrakonazola, ritonavirja, eritromicina, troleandomicina) je kontraindicirana (glejte poglavje 4.3).

Ciklosporin

Po sočasni uporabi lerkanidipina in ciklosporina so v plazmi ugotovili večjo koncentracijo obeh. V študiji na mladih zdravih prostovoljcih, v kateri je bil ciklosporin uporabljen 3 ure po zaužitju lerkanidipina, se koncentracija lerkanidipina v plazmi ni spremenila, AUC ciklosporina pa se je povečala za 27%. Sočasna uporaba lerkanidipina in ciklosporina je povzročila 3-kratno povečanje koncentracije lerkanidipina v plazmi in 21% povečanje AUC ciklosporina.

Lerkanidipina se skupaj s ciklosporinom ne sme uporabljati (glejte poglavje 4.3).

Grenivka ali grenivkin sok

Tako kot velja za druge dihidropiridine, je lerkanidipin občutljiv na zavrtje presnove z grenivko ali grenivkinim sokom. Posledici sta povečanje njegove sistemske razpoložljivosti in večji hipotenzivni učinek. Lerkanidipin se ne sme jemati skupaj z grenivko ali grenivkinim sokom (glejte poglavje 4.3).

Nepriporočljiva sočasna uporaba

Induktorji CYP3A4

Pri sočasni uporabi lerkanidipina in induktorjev CYP3A4, npr. antiepileptikov (kakršna sta fenitoin, fenobarbital in karbamazepin) ali rifampicina, je potrebna previdnost. Antihipertenzivni učinek se namreč lahko zmanjša, krvni tlak je treba spremljati pogosteje kot ponavadi (glejte poglavje 4.4).

Alkohol

Alkohol lahko stopnjuje vazodilatacijski učinek antihipertenzivov, zato se mu je treba izogibati (glejte poglavje 4.4).

Sočasna uporaba, ki zahteva prilagoditev odmerkov

Substrati CYP3A4

Previdnost je potrebna pri sočasnem predpisovanju lerkanidipina z drugimi substrati CYP3A4, npr. s terfenadinom, astemizolom in antiaritmiki skupine III, kakršna sta amiodaron, kinidin, sotalol.

Midazolam

Pri sočasni uporabi 20-mg odmerka lerkanidipina s peroralnim midazolamom pri starejših prostovoljcih se je absorpcija lerkanidipina povečala (za približno 40%), hitrost absorpcije pa se je zmanjšala (tmax se je od 1,75 ure podaljšal na 3 ure). Koncentracija midazolama se ni spremenila.

Metoprolol

Pri sočasni uporabi lerkanidipina in metoprolola, antagonista adrenergičnih receptorjev β, ki se v glavnem presnavlja v jetrih, se biološka uporabnost metoprolola ni spremenila, biološka uporabnost lerkanidipina pa se je zmanjšala za 50%. Ta učinek je morda posledica zmanjšanega pretoka krvi skozi jetra, ki ga povzročijo antagonisti adrenergičnih receptorjev β, in se zato lahko pojavi tudi pri drugih zdravilih iz te skupine. Lerkanidipin je mogoče varno uporabljati hkrati z antagonisti adrenergičnih receptorjev β, vendar je pri tem mogoče potrebna prilagoditev odmerka.

Digoksin

Sočasna uporaba 20 mg lerkanidipina pri bolnikih, ki so kronično prejemali β-metildigoksin, ni pokazala znakov farmakokinetičnih interakcij. Vendar se je vrednost Cmax digoksina v povprečju povečala za 33%, AUC in ledvični očistek pa se nista pomembno spremenila. Bolnikom, ki sočasno dobivajo digoksin, je treba skrbno spremljati znake toksičnih učinkov digoksina.

Sočasna uporaba z drugimi zdravili

Fluoksetin

Študija medsebojnega delovanja lerkanidipina in fluoksetina (zaviralca CYP2D6 in CYP3A4), opravljena pri prostovoljcih, starih 65 ± 7 let (povprečje ± s. o.), ni pokazala klinično pomembnih sprememb v farmakokinetiki lerkanidipina.

Cimetidin

Sočasna uporaba lerkanidipina in cimetidina v odmerku 800 mg na dan ne povzroči pomembnih sprememb koncentracije lerkanidipina v plazmi. Pri večjih odmerkih cimetidina pa se biološka uporabnost in hipotenzivni učinek lerkanidipina lahko povečata, zato je v teh primerih potrebna previdnost.

Simvastatin

Pri večkratnem sočasnem dajanju lerkanidipina v odmerku 20 mg in simvastatina v odmerku 40 mg se AUC lerkanidipina ni pomembno spremenil, AUC simvastatina pa se je povečal za 56%, AUC njegovega aktivnega presnovka, β-hidroksikisline, pa za 28%. Ni verjetno, da so takšne spremembe

klinično pomembne. Medsebojnega delovanja ni pričakovati, če je lerkanidipin uporabljen zjutraj, simvastatin pa zvečer, kot je za takšno zdravilo indicirano.

Diuretiki in zaviralci ACE

Lerkanidipin se lahko varno uporablja z diuretiki in zaviralci angiotenzinske konvertaze (ACE).

Druga zdravila, ki vplivajo na krvni tlak

Kot velja za vse antihipertenzive, lahko pri uporabi lerkanidipina z drugimi zdravili, ki vplivajo na krvni tlak, kot so antagonisti adrenergičnih receptorjev alfa za zdravljenje urinarnih simptomov, triciklični antidepresivi, neuroleptiki, pride do povečanega hipotenzivnega učinka. Nasprotno, pa do zmanjšanja hipotenzivnega učinka. pride pri sočasni uporabi kortikosteroidov.

Nosečnost

Ni podatkov o uporabi lerkanidipina med nosečnostjo. Študije na živalih niso pokazale teratogenega učinka (glejte poglavje 5.3), kar pa je bilo opaženo pri drugih dihidropiridinskih spojinah. Uporaba zdravila Lercapress ni priporočljiva med nosečnostjo in pri ženskah v rodni dobi, ki ne uporabljajo učinkovite kontracepcije.

Dojenje

Ni znano ali se lerkanidipin/metaboliti izločajo v mleko. Zato ni priporočljivo, da doječe matere prejemajo zdravilo Lercapress.

Plodnost

Na voljo ni kliničnih podatkov za lerkanidipin. Pri nekaterih bolnikih, ki so se zdravili z zaviralci receptorjev beta, so bile opisane reverzibilne biokemične spremembe v glavi semenčic, ki bi lahko poslabšale oploditev. V primerih, ko je bila ponovljena in vitro oploditev neuspešna in kjer ni mogoče najti druge razlage, je lahko morebiten povzročitelj antagonist kalcijevih kanalčkov.

Zdravilo Lercapress ima majhen vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Kljub temu je potrebna previdnost, kajti pojavijo se lahko omotica, astenija, utrujenost in redko zaspanost.

Povzetek varnostnega profila

Varnost lerkanidipina v odmerku 10-20 mg enkrat na dan je bila preučevana v dvojno slepi, s placebo kontrolirani klinični študiji (s 1200 bolniki, ki so prejemali lerkanidipin in 603 bolniki, ki so prejemali placebo) in v aktivno kontrolirani in nekontrolirani dolgotrajajoči študiji na skupno 3676 hipertenzivnih bolnikov, ki so prejemali lerkanidipin.

Najbolj pogosti neželeni učinki, o katerih so poročali med kliničnimi preskušanj in v obdobju trženja so: periferni edem, glavobol, vročinski oblivi, tahikardija in palpitacije.

Preglednica neželenih učinkov

V spodnji preglednici so navedeni neželeni učinki, o katerih so poročali med kliničnimi preskušanji in za katere obstaja vsaj majhna verjetnost povezave z zdravljenjem z lerkanidipinom.

Neželeni učinki so razvrščeni po klasifikaciji organskih sistemov MedDRA in po pogostnosti: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do

< 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000), neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov). Opazovani neželeni učinki so v skupini pogostnosti razvrščeni glede na padajočo resnost.

1 neželeni učinki spontanih poročanj iz obdobja trženja

Opis izbranih neželenih učinkov

V placebo kontroliranih kliničnih študijah je bila incidenca perifernega edema 0,9% pri uporabi lerkanidipina 10-20 mg in 0,83% pri uporabi placeba. Pojavili so se pri manj kot pri 2% vse študijske populacije, z vključno dolgotrajajočimi kliničnimi študijami.Lerkanidipin nima neugodnega vpliva na koncentracijo krvnega sladkorja ali lipidov v serumu.

Nekateri dihidropiridini lahko redko povzročijo prekordialno bolečino ali angino pektoris. Zelo redko se lahko pri bolnikih z obstoječo angino pektoris povečajo pogostnost, trajanje ali izrazitost teh napadov. Možni so posamezni primeri miokardnega infarkta.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (8) 2000 500

Faks: +386 (8) 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

V obdobju trženja lerkanidipina so bili opisani trije primeri prevelikega odmerjanja od odmerka 30- 40 mg do 800 mg, vključno s poročilom o zaužitju s samomorilnim namenom.

Simptomi

Tako kot pri drugih dihidropiridinih preveliko odmerjanje povzroči čezmerno periferno vazodilatacijo z izrazito hipotenzijo in refleksno tahikardijo. Vendar se lahko pri zelo visokih odmerkih periferna selektivnost izgubi, kar povzroči bradikardijo in negativni inotropni učinek. Najpogostejši neželeni učinki povezani s prevelikim odmerkom so hipotenzija, omotica, glavobol in palpitacije.

Zdravljenje

V primeru hude hipotenzije lahko pomaga kardiovaskularna podpora z vklučno pogostim nadzorom srčne in respiratorne funkcije, dvigom okončin in spremljanja volumna tekočine v obtoku ter in izločanja urina. Glede na podaljšano farmakološko delovanje lerkanidipina je treba kardiovaskularno stanje bolnikov spremljati vsaj 24 ur. Glede na to, da ima zdravilo visoko stopnjo vezave na beljakovine, dializa najpogosteje ni učinkovita. Bolnike, pri katerih se pričakuje zmerna do huda zastrupitev, je potrebno skrbno spremljati.