Zdravilo Copaxone je indicirano za zdravljenje recidivne oblike multiple skleroze (MS) (za pomembne informacije o skupini bolnikov, za katero je bila dokazana učinkovitost, glejte poglavje 5.1).

Zdravilo Copaxone ni indicirano pri bolnikih s primarno ali sekundarno napredujočo MS.

Uvajanje zdravljenja z zdravilom Copaxone mora nadzorovati nevrolog ali zdravnik z izkušnjami z

zdravljenjem MS.

Odmerjanje

Priporočeni odmerek za odrasle je 40 mg glatiramerijevega acetata (ena napolnjena injekcijska brizga), injiciranega kot subkutana injekcija trikrat na teden z vsaj 48-urnim presledkom.

Trenutno ni podatkov, kako dolgo naj traja zdravljenje.

Odločitev o dolgoročnem zdravljenju naj zdravnik sprejme za vsakega bolnika posebej.

Bolniki z ledvično okvaro

Uporabe zdravila Copaxone pri bolnikih z ledvično okvaro niso posebej preučevali (glejte poglavje

4.4).

Starostniki

Uporabe zdravila Copaxone pri starejših bolnikih niso posebej preučevali. Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost glatiramerijevega acetata pri otrocih in mladostniki nista bili dokazani. Za uporabo zdravila Copaxone 40 mg/ml trikrat na teden pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 18 let, ni dovolj podatkov za kakšno koli priporočilo glede njegove uporabe. Zdravila Copaxone 40 mg/ml trikrat na teden se zato pri tej skupini bolnikov ne sme uporabljati.

Način uporabe

Zdravilo Copaxone se uporablja subkutano.

Zdravstveno osebje mora bolnika poučiti o tehnikah samoinjiciranja in ga nadzirati ob prvi samo- uporabi zdravila Copaxone ter 30 minut po tem.

Možnost draženja ali bolečine na mestu injiciranja zmanjšamo tako, da vsak dan izberemo drugo mesto injiciranja. Mesto samoinjiciranja lahko izberemo na trebuhu, nadlaktih, bokih ali stegnih.

Če si bolnik želi injicirati zdravilo s pomočjo pripomočka za injiciranje, je na voljo pripomoček

CSYNC.

Pripomoček CSYNC je avtoinjektor, ki se uporablja z napolnjenimi injekcijskimi brizgami zdravila Copaxone in ni bil preskušan z drugimi napolnjenimi injekcijskimi brizgami. Avtoinjektor CSYNC mora biti uporabljen v skladu s priporočili v navodilih za uporabo izdelovalca tega pripomočka.

Zdravilo Copaxone je kontraindicirano pri:

• preobčutljivosti na učinkovino (glatiramerijev acetat) ali katero koli pomožno snov, navedeno

  v poglavju 6.1.

Zdravilo Copaxone se uporablja samo subkutano. Ne sme se ga uporabljati intravensko ali intramuskularno.

Glatiramerijev acetat lahko povzroči reakcije, ki se pojavijo po injiciranju, in anafilaktične reakcije

(glejte poglavje 4.8):

Reakcije, ki se pojavijo po injiciranju

Zdravnik mora bolniku pojasniti, da se lahko v nekaj minutah po injiciranju zdravila Copaxone pojavi reakcija z vsaj enim od naštetih simptomov: vazodilatacija (rdečica), bolečina v prsnem košu, dispneja, palpitacije ali tahikardija (glejte poglavje 4.8). Večina teh simptomov je kratkotrajnih in izzvenijo sami brez posledic. Če se pojavi hud neželen učinek, mora bolnik nemudoma prekiniti zdravljenje in o tem obvestiti zdravnika ali zdravnika nujne medicinske pomoči, ki se lahko odloči za uvedbo simptomatskega zdravljenja.

Dokazov, ki bi nakazovali, da je tveganje za pojav teh reakcij pogosteje pri določenih skupinah bolnikov, ni. Vseeno se pri zdravljenju z zdravilom Copaxone pri bolnikih z že obstoječimi srčnimi boleznimi priporoča previdnost. Te bolnike je treba med zdravljenjem redno spremljati.

Anafilaktične reakcije

Anafilaktične reakcije se lahko pojavijo kmalu po uporabi glatiramerijevega acetata, celo mesece ali leta po uvedbi zdravljenja (glejte poglavje 4.8). Poročali so tudi o primerih s smrtnim izidom. Nekateri znaki in simptomi anafilaktičnih reakcij lahko sovpadajo z reakcijami, ki se pojavijo po injiciranju.

Vsi bolniki, ki se zdravijo z zdravilom Copaxone, in skrbniki morajo biti seznanjeni z znaki in simptomi, značilnimi za anafilaktične reakcije, in s tem, da morajo nemudoma poiskati nujno medicinsko pomoč, če se jim pojavijo takšni simptomi (glejte poglavje 4.8).

Če se pojavi anafilaktična reakcija, je treba zdravljenje z zdravilom Copaxone prekiniti (glejte poglavje 4.3).

Po dolgotrajnem dnevnem zdravljenju z zdravilom Copaxone so v serumu bolnikov odkrili glatiramerijev acetat-reaktivna protitelesa. Največja koncentracija protiteles je bila dosežena 3-4 mesece po začetku zdravljenja, nato pa je padla in se ustalila pri koncentraciji, nekoliko večji kot na začetku zdravljenja.

Ni dokazano, da bi glatiramerijev acetat-reaktivna protitelesa izničila ali vplivala na klinično učinkovitost zdravila Copaxone.

Pri bolnikih z ledvično okvaro je treba med zdravljenjem z zdravilom Copaxone spremljati ledvično funkcijo. Čeprav ni dokazov o nalaganju imunskih kompleksov v glomerulih, te možnosti ne smemo izključiti.

Pri uporabi zdravila Copaxone so opazili redke primere hude okvare jeter (vključno s hepatitisom z zlatenico, odpovedjo jeter in v posameznih primerih presaditvijo jeter). Okvara jeter se je pojavila od nekaj dni do nekaj let po začetku zdravljenja z zdravilom Copaxone. Večina primerov hude okvare jeter je izzvenela po prekinitvi zdravljenja. V nekaterih primerih so se te reakcije pojavile v prisotnosti prekomernega uživanja alkohola, obstoječe okvare jeter ali anamnezo le-teh in uporabo drugih potencialno hepatotoksičnih zdravil. Bolnike je treba redno spremljati glede znakov okvare jeter in jim naročiti, naj ob pojavu simptomov okvare jeter nemudoma poiščejo zdravniško pomoč. V primeru klinično pomembne okvare jeter je treba razmisliti o prekinitvi zdravljenja z zdravilom Copaxone.

Medsebojno delovanje zdravila Copaxone z drugimi zdravili uradno ni ovrednoteno.

Opažanja iz obstoječih kliničnih preskušanj in izkušenj iz obdobja trženja ne kažejo nobenih pomembnih interakcij zdravila Copaxone s terapijami, ki se običajno uporabljajo pri bolnikih z MS, vključno s sočasno uporabo kortikosteroidov do 28 dni.

Poskusi in vitro so pokazali, da se glatiramerijev acetat v krvi močno veže na plazemske beljakovine, vendar ga fenitoin ali karbamazepin s plazemskih beljakovin ne izpodrivata, hkrati pa tudi glatiramerijev acetat ne izpodriva fenitoina ali karbamazena. Teoretično je vseeno možno, da glatiramerijev acetat vpliva na porazdelitev učinkovin, ki se močno vežejo na plazemske beljakovine, zato je treba skrbno spremljati sočasno uporabo takih zdravil.

Nosečnost

Zmerno število podatkov o uporabi pri nosečnicah (med 300 in 1000 izvidov nosečnosti) ne kaže na malformacijsko ali feto/neonatalno toksičnost.

Študije na živalih ne kažejo reproduktivne toksičnosti (glejte poglavje 5.3).

O uporabi zdravila Copaxone med nosečnostjo je potrebno razmisliti, v kolikor je le to potrebno.

Dojenje

Fizikalno-kemijske lastnosti in nizka peroralna absorpcija kažejo, da je izpostavljenost novorojenčkov/dojenčkov glatiramerijevemu acetatu prek materinega mleka zanemarljiva. Podatki iz neintervencijske retrospektivne študije pri 60-ih dojenčkih doječih mater, ki so bile izpostavljene glatiramerjevemu acetatu, v primerjavi z 60-mi dojenčki doječih mater, ki niso bile izpostavljene nobeni terapiji, ki bi spreminjala potek bolezni, in omejeni podatki v obdobju trženja zdravila pri ljudeh, niso pokazali negativnih učinkov glatiramerijevega acetata.

Zdravilo Copaxone se lahko uporablja med dojenjem.

Študije o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja strojev niso bile izvedene.

Večina podatkov o varnosti zdravila Copaxone je bilo zbranih za zdravilo Copaxone 20 mg/ml, dano v obliki subkutane injekcije enkrat na dan. V tem poglavju so zbrani podatki o varnosti iz štirih s placebom nadzorovanih preskušanj z zdravilom Copaxone 20 mg/ml, danim enkrat na dan in iz enega s placebom nadzorovanega preskušanja z zdravilom Copaxone 40 mg/ml, danim trikrat na teden.

Neposredne primerjave varnosti zdravila Copaxone 20 mg/ml (danega dnevno) in 40 mg/ml (danega

trikrat na teden) v isti študiji niso opravili.

Zdravilo Copaxone 20 mg/ml (aplicirano enkrat na dan)

V vseh kliničnih preskušanjih z zdravilom Copaxone 20 mg/ml so bili najpogostejši neželeni učinki, povezani z zdravljenjem z zdravilom Copaxone, reakcije na mestu injiciranja, saj je o njih poročala večina bolnikov. V nadzorovanih študijah je bil delež bolnikov, ki so poročali o vsaj enkratni reakciji na mestu injiciranja večji pri bolnikih, zdravljenih z zdravilom Copaxone 20 mg/ml (70%), kot pri bolnikih, ki so prejemali injekcije placeba (37%). Najpogosteje poročane reakcije na mestu injiciranja so bile eritem, bolečina, zatrdlina, srbenje, edem, vnetje in preobčutljivost, o katerih so pogosteje poročali pri zdravilu Copaxone 20 mg/ml kot pri bolnikih, ki so prejemali placebo.

Za reakcijo, ki se pojavi takoj po injiciranju zdravila, je značilen vsaj eden od naslednjih simptomov: vazodilatacija (rdečica), bolečina v prsnem košu, dispneja, palpitacije ali tahikardija (glejte poglavje 4.4). Reakcija se lahko pojavi v nekaj minutah po injiciranju zdravila Copaxone. Vsaj eden od simptomov reakcije, ki se pojavi takoj po injiciranju zdravila, se je najmanjj enkrat pojavil pri 31% bolnikov, ki so se zdravili z zdravilom Copaxone 20 mg/ml in pri 13 % bolnikov, ki so prejemali placebo.

Neželeni učinki, ki so jih opažali v kliničnih preskušanjih in v obdobju trženja so predstavljeni v spodnji tabeli. Podatki iz kliničnih preskušanj so bili pridobljeni v štirih ključnih, dvojno slepih, s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanjih, s skupaj 512 bolniki, ki so 36 mesecev prejemali zdravilo Copaxone 20 mg/dan in 509 bolniki, ki so prejemali placebo. Tri preskušanja pri bolnikih z recidivno-remitentno MS (RRMS – relapsing remitting multiple sclerosis) so vključevala

269 bolnikov z MS, ki so prejemali zdravilo Copaxone 20 mg/dan in 271 bolnikov z MS, ki so prejemali placebo do 35 mesecev. V četrto preskušanje, pri bolnikih, ki so doživeli prvo klinično epizodo in so imeli visoko tveganje za razvoj klinično izražene MS, je bilo vključenih 243 bolnikov, ki so 36 mesecev prejemali zdravilo Copaxone 20 mg/dan in 238 bolnikov, ki so prejemali placebo do

36 mesecev.

* Pogostnost neželenega učinka je bila za več kot 2 % (> 2/100) večja pri bolnikih, zdravljenih z zdravilom Copaxone, kot pri bolnikih, ki so prejemali placebo. Neželeni učinki brez oznake * predstavljajo razliko, ki je manjša ali enaka 2 %.

§ Izraz »reakcije na mestu injiciranja« (različnih vrst) združuje vse neželene učinke, ki so se zgodili na mestu

injiciranja, razen atrofije na mestu injiciranja in nekroze na mestu injiciranja, ki sta v tabeli omenjeni posebej.

♣ Vključuje stanja, ki so povezana z lokalizirano lipoatrofijo na mestu injiciranja. # Poročali so o nekaj primerih s presaditvijo jeter.

V četrtem zgoraj omenjenem preskušanju je s placebom nadzorovanemu obdobju sledila odprta faza zdravljenja. Med odprtim obdobjem spremljanja, ki je trajalo do 5 let, niso opazili sprememb v znanem varnostnem profilu zdravila Copaxone 20 mg/ml.

Zdravilo Copaxone 40 mg/ml (aplicirano trikrat na teden)

Varnost zdravila Copaxone 40 mg/ml so ocenili na podlagi dvojno slepega, s placebom nadzorovanega kliničnega preskušanja pri bolnikih z RRMS, pri čemer je bilo skupaj 943 bolnikov zdravljenih z zdravilom Copaxone 40 mg/ml trikrat na teden, 461 bolnikov pa je 12 mesecev prejemalo placebo.

Na splošno so bile vrste neželenih učinkov zdravila, ki so jih opazili pri bolnikih, zdravljenih z zdravilom Copaxone 40 mg/ml, danim trikrat na teden, enake že znanim in označenim za zdravilo Copaxone 20 mg/ml, danim enkrat na dan. Predvsem o reakcijah na mestu injiciranja in o takojšnjih reakcijah po injiciranju so za zdravilo Copaxone 40 mg/ml, dano trikrat na teden, poročali redkeje kot za zdravilo Copaxone 20 mg/ml, dano enkrat na dan, (35,5% v primerjavi s 70% za reakcije na mestu injiciranja in 7,8% v primerjavi z 31% za takojšnje reakcije po injiciranju).

O reakcijah na mestu injiciranja so poročali pri 36 % bolnikov, ki so dobivali zdravilo Copaxone

40 mg/ml, v primerjavi s 5% bolnikov, ki so prejemali placebo. O takojšnjih reakcijah po injiciranju so

poročali pri 8% bolnikov, ki so dobivali zdravilo Copaxone 40 mg/ml, v primerjavi z 2% pri placebu.

Opazili so nekaj specifičnih neželenih učinkov:

• Anafilaktične reakcije se lahko pojavijo kmalu po uporabi glatiramerijevega acetata, celo

  mesece ali leta po uvedbi zdravljenja (glejte poglavje 4.4).

• O nekrozi na mestu injiciranja niso poročali.

• O eritemu kože in bolečinah v udih, ki za zdravilo Copaxone 20 mg/ml niso opisani, so poročali pri 2,1% bolnikov, zdravljenih z zdravilom Copaxone 40 mg/ml (pogosti: ≥1/100 do <1/10).

• O vsakem od obeh neželenih učinkov, okvari jeter zaradi zdravila in toksičnem hepatitisu, so poročali pri enem bolniku zdravljenim z zdravilom Copaxone 40 mg/ml (0,1%), (občasni: ≥1/1000 do <1/100).

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Simptomi

Obstaja nekaj poročil o primerih prevelikega odmerjanja zdravila Copaxone (do 300 mg glatiramerijevega acetata). Ti primeri so bili povezani izključno z neželenimi učinki, navedenimi v poglavju 4.8.

Zdravljenje

Pri prevelikem odmerjanju je treba bolnika nadzorovati in uvesti ustrezno simptomatsko ter podporno zdravljenje.