Theraflu 500 mg/100 mg/6,1 mg trde kapsule

Kratkotrajno lajšanje simptomov prehlada, mrazenja in gripe, vključno z blago do zmerno bolečino, zvišano telesno temperaturo in kongestijo nosne sluznice, ter pospeševanje izkašljevanja pri produktivnem kašlju.

Zdravilo Theraflu je indicirano za uporabo pri odraslih in mladostnikih, starih 16 let in več.

Odmerjanje

Odrasli, starejši in mladostniki, stari 16 let in več, ki tehtajo 50 kg in več

Dve kapsuli vsake 4 do 6 ur, kot je potrebno. Celokupni dnevni odmerek ne sme preseči 6 kapsul v 24 urah (dve kapsuli trikrat na dan). Minimalni interval med odmerki: 4 ure. Zdravljenje ne sme trajati več kot 3 dni.

Navedenega odmerka se ne sme prekoračiti. Uporabljen naj bo najmanjši možni še učinkovit odmerek, za

najkrajši možni čas zdravljenja.

Če simptomi vztrajajo več kot 3 dni oziroma se poslabšajo ali če kašelj spremlja močno zvišana telesna temperatura, kožni izpuščaj ali trdovraten glavobol, se mora bolnik posvetovati z zdravnikom.

Tega zdravila se ne sme uporabljati pri odraslih, starejših in mladostnikih, starih 16 let in več, ki tehtajo manj kot 50 kg.

Pediatrična populacija

Tega zdravila se ne sme uporabljati pri:

• otrocih, mlajših od 16 let,

• mladostnikih, starih od 16 do 18 let, ki tehtajo manj kot 50 kg.

Bolniki z jetrno insuficienco

Pri bolnikih z okvarjeno funkcijo jeter ali z Gilbertovim sindromom je treba zmanjšati odmerek ali podaljšati interval med dvema odmerkoma. 1000 mg enkratni odmerki paracetamola niso primerni za bolnike z jetrno

insuficienco, pri katerih je potrebno zmanjšanje odmerka. Na tržišču so na voljo bolj primerne farmacevtske oblike. Pri bolnikih z okvaro jeter celokupni dnevni odmerek ne sme preseči 4 kapsul v 24 urah (z minimalnim presledkom 8 ur med odmerkoma kapsul).

Bolniki z ledvično insuficienco

Pri bolnikih z ledvično insuficienco je pri uporabi tega zdravila potrebna previdnost, zdravljenje pa naj nadzoruje zdravnik. 1000 mg enkratni odmerki paracetamola niso primerni za bolnike, pri katerih je glomerulna filtracija ≤ 50 ml/min in kadar je potrebno zmanjšanje odmerka. Na tržišču so na voljo bolj primerne farmacevtske oblike.

Način uporabe

Samo za peroralno uporabo. Kapsulo je treba pogoltniti celo, z vodo, ne da bi jo pri tem žvečili.

Preobčutljivost na učinkovine ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1. Srčne bolezni, hipertenzija.

Sladkorna bolezen. Hipertiroidizem.

Glavkom zaprtega zakotja.

Feokromocitom.

Bolniki, ki jemljejo ali so v zadnjih dveh tednih jemali zaviralce monoaminooksidaze (zaviralce MAO),

triciklične antidepresive, antagoniste adrenergičnih receptorjev beta (glejte poglavje 4.5).

Bolniki, ki jemljejo druga simpatomimetična zdravila, kot so dekongestivi, zaviralci apetita in amfetaminu

podobna poživila (glejte poglavje 4.5).

Bolniki ne smejo sočasno jemati drugih zdravil, ki vsebujejo paracetamol, saj lahko pride do prevelikega odmerjanja. Preveliko odmerjanje paracetamola lahko povzroči odpoved jeter, ki lahko zahteva presaditev jeter ali povzroči smrt.

Bolniki ne smejo sočasno jemati drugih izdelkov za lajšanje kašlja in prehlada oziroma dekongestivov. V splošnem lahko stalna uporaba analgetikov, še posebej kombinacije večih analgetikov, vodi v trajne

poškodbe ledvic s tveganjem za ledvično odpoved.

Bolniki s kroničnim kašljem, kot se pojavi pri kajenju, astmo, kroničnim bronhitisom ali emfizemom se morajo pred uporabo tega zdravila posvetovati z zdravnikom.

V času jemanja tega zdravila se je treba izogibati uživanju alkoholnih pijač. Pri bolnikih, ki so odvisni od alkohola, je pri uporabi paracetamola potrebna previdnost (glejte poglavje 4.5). Tveganje za preveliko odmerjanje paracetamola je večje pri osebah z necirotično alkoholno boleznijo jeter.

Previdnost pri odmerjanju paracetamola je priporočljiva pri bolnikih z blago ali zmerno ledvično insuficienco, z blago do zmerno jetrno insuficienco (vključno z Gilbertovim sindromom), s hudo jetrno insuficienco (Child-Pugh stopnje >9), z akutnim hepatitisom, pri sočasnem jemanju zdravil, ki vplivajo na delovanje jeter.

Poročali so o primerih jetrne disfunkcije/odpovedi pri bolnikih s pomanjkanjem glutationa, kot na primer pri tistih, ki so hudo podhranjeni, trpijo za anoreksijo, imajo nizek indeks telesne mase, kronično uživajo

alkoholne pijače ali imajo sepso.

Pri uporabi tega zdravila je potrebna previdnost pri bolnikih, ki imajo:

• hipertrofijo prostate, ker so lahko nagnjeni k zastoju urina in disuriji,

• okluzivno žilno bolezen (npr. Raynaudov fenomen),

• stanja s pomanjkanjem glutationa, saj uporaba paracetamola lahko poveča tveganje za nastanek metabolne acidoze.

  Pri bolnikih s hudo ledvično insuficienco je pri uporabi tega zdravila potrebna previdnost, zdravljenje pa mora nadzorovati zdravnik (glejte poglavje 4.2).

  Uporabljajte previdno pri bolnikih, ki jemljejo naslednja zdravila (glejte poglavje 4.5):

  • antihipertenzivi, ki niso antagonisti adrenergičnih receptorjev beta

  • vazokonstriktorje, na primer ergot alkaloidi (npr. ergotamin in metilsergid)

  • digoksin oziroma kardiotonične glikozide

  • flukloksacilin, zaradi povečanega tveganja za presnovno acidozo z visoko anionsko vrzeljo (HAGMA-high anion gap metabolic acidosis), še zlasti pri bolnikih s hudo okvaro ledvic, sepso, podhranjenih bolnikih, pri drugih stanjih, ki povzročajo pomanjkanje glutationa (npr. kronični alkoholizem) in pri bolnikih, ki prejemajo najvišje dnevne odmerke paracetamola. Priporočeno je natančno spremljanje bolnika, vključno z merjenjem 5-oksoprolina v urinu.

    Zdravilo je smiselno jemati samo, če so prisotni vsi naslednji simptomi: bolečine in/ali zvišana telesna temperatura, kongestija nosne sluznice in produktiven kašelj. Zdravila se ne sme uporabljati več kot 3 dni. Če simptomi vztrajajo več kot 3 dni oziroma se slabšajo ali če kašelj spremlja močno zvišana telesna temperatura, kožni izpuščaj ali trdovraten glavobol, se mora bolnik posvetovati z zdravnikom.

    Pediatrična populacija

    Tega zdravila se ne sme uporabljati pri otrocih, mlajših od 16 let ali pri mladostnikih, starih od 16 do 18 let, ki tehtajo manj kot 50 kg.

Paracetamol

Pri dolgotrajni redni uporabi paracetamola se lahko okrepi antikoagulacijsko delovanje varfarina in drugih

kumarinov, kar pomeni povečano tveganje za krvavitev. Občasna uporaba paracetamola nima pomembnega

vpliva.

Metoklopramid in domperidon lahko povečata hitrost absorpcije paracetamola.

Paracetamol lahko podaljša razpolovni čas kloramfenikola, vendar je pri zdravljenju očesnih okužb mogoča sočasna lokalna uporaba kloramfenikola.

Paracetamol lahko zmanjša biološko uporabnost in zato tudi učinek lamotrigina, ker lahko inducira njegov metabolizem v jetrih.

Holestiramin lahko zmanjša absorpcijo paracetamola. Po odmerjanju paracetamola je treba z odmerjanjem

holestiramina počakati najmanj eno uro.

Redna uporaba paracetamola hkrati z zidovudinom lahko povzroči nevtropenijo in poveča tveganje za

okvaro jeter.

Zdravilo za protin probenecid zmanjšuje očistek paracetamola, zato je pri sočasni uporabi morda smiselno zmanjšati odmerek paracetamola.

Hepatotoksične snovi lahko povečajo možnost za kopičenje in preveliko odmerjanje paracetamola. Zdravila, ki inducirajo mikrosomalne encime v jetrih, kot so barbiturati, triciklični antidepresivi, antiepileptiki

(fenitoin, fenobarbital in karbamazepin) ter tuberkulostatiki (rifampicin in izoniazid) pa tudi prekomerno

uživanje alkohola lahko okrepijo hepatotoksično delovanje paracetamola.

Paracetamol lahko vpliva na rezultate fosfovolframove preiskave za določanje sečne kisline. Salicilati/salicilamid lahko podaljša razpolovni čas izločanja paracetamola iz telesa.

Pri sočasni uporabi paracetamola in flukloksacilina je potrebna previdnost, saj je bila sočasna uporaba povezana s pojavom presnovne acidoze z visoko anionsko vrzeljo, še zlasti pri bolnikih z dejavniki tveganja (glejte poglavje 4.4).

Poročali so o farmakoloških interakcijah paracetamola s številnimi drugimi zdravili, vendar pri kratkotrajni uporabi in običajnem režimu odmerjanja ni velike verjetnosti, da bi bile te interakcije lahko klinično pomembne.

Fenilefrin

Fenilefrin lahko okrepi delovanje zaviralcev monoaminooksidaze (zaviralce MAO, med katere sodita moklobemid in brofaromin) in lahko sproži hipertenzivne reakcije. Uporaba fenilefrina je kontraindicirana pri bolnikih, ki jemljejo zaviralce MAO ali so jih jemali v zadnjih dveh tednih (glejte poglavje 4.3).

Sočasna uporaba fenilefrina in drugih simpatikomimetičnih zdravil ali tricikličnih antidepresivov (npr. amitriptilina) lahko poveča tveganje za kardiovaskularne neželene učinke (glejte poglavje 4.3).

Fenilefrin lahko zmanjša učinkovitost antagonistov adrenergičnih receptorjev beta (glejte poglavje 4.3) in drugih antihipertenzivov (npr. debrizokina, gvanetidina, reserpina in metildope) (glejte poglavje 4.4). Lahko pride do povečanega tveganja za hipertenzijo in druge kardiovaskularne neželene učinke.

Sočasna uporaba fenilefrina in digoksina oziroma srčnih glikozidov lahko poveča tveganje za nepravilen srčni utrip ali za miokardni infarkt (glejte poglavje 4.4).

Sočasna uporaba z ergot alkaloidi (ergotamin in metilsergid) lahko poveča tveganje za ergotizem (glejte poglavje 4.4).

Sočasna uporaba s halogeniranimi anestetiki, kot so ciklopropan, halotan, enfluran in izofluran, lahko sproži

ali poslabša ventrikularne aritmije.

Gvaifenezin

Uporaba gvaifenezina lahko povzroči lažno zvišanje rezultatov preiskave vsebnosti vanililmandljeve kisline

(VMA), če je urinski vzorec odvzet v roku 24 ur od odmerjanja zdravila Theraflu kapsule.

Nosečnost

Zdravila Theraflu se v nosečnosti ne sme uporabljati.

Paracetamol:

Veliko število podatkov pri nosečnicah ne kaže na pojav prirojenih napak niti na toksičnost za plod oziroma novorojenčka. Epidemiološke študije o razvoju živčevja pri otrocih, izpostavljenih paracetamolu in utero, kažejo nejasne rezultate. Če je klinično potrebno, se paracetamol lahko uporablja med nosečnostjo, vendar v čim manjšem še učinkovitem odmerku, čim krajši čas in z najmanjšo možno pogostnostjo. Bolnice naj glede uporabe zdravila upoštevajo zdravnikov nasvet.

Fenilefrin: Podatki o uporabi fenilefrina pri nosečnicah so omejeni. Vazokonstrikcija materničnega žilja in zmanjšan pretok krvi v maternici, ki sta možno povezana z uporabo fenilefrina, lahko povzročita hipoksijo ploda. V obdobju nosečnosti se je treba izogniti uporabi fenilefrina.

Gvaifenezin:Varnost uporabe gvaifenezina pri nosečnicah ni bila dokazana.

Dojenje

Zdravila Theraflu se v času dojenja ne sme uporabljati.

Paracetamol se izloča v materino mleko, vendar ne v klinično pomembni količini. O morebitnem izločanju fenilefrina v materino mleko ni na voljo nobenih podatkov. Varnost uporabe gvaifenezina v času dojenja ni bila dokončno potrjena.

Plodnost

Vpliva tega zdravila na plodnost niso posebej raziskovali. Predklinične študije s paracetamolom ne kažejo posebnega tveganja, da bi ta v terapevtsko ustreznih odmerkih vplival na plodnost. Primernih študij škodljivega vpiva na sposobnost razmnoževanja fenilefrina oziroma gvaifenezina niso izvedli.

Študij o vplivu zdravila na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji niso izvedli. Če so bolniki zaradi zdravila omotični, jim je treba svetovati, naj ne vozijo ali upravljajo s stroji.

Spodaj so našteti neželeni učinki po organskih sistemih in pogostnosti v skladu z naslednjim dogovorom:

zelo pogosti (≥1/10), pogosti (≥1/100 do <1/10), občasni (≥1/1.000 do <1/100), redki (≥1/10.000 do

<1/1.000), zelo redki (<1/10.000), vključno s posameznimi primeri in neznano pogostnostjo (pogostnosti ni

mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

Neželeni dogodki na podlagi podatkov preteklih kliničnih preskušanj so zelo redki in temeljijo na omejenem obsegu izpostavljenih bolnikov. Dogodki, o katerih so poročalih iz obsežnih izkušenj uporabe zdravila po prihodu na trg v okviru terapevtskih/odobrenih odmerkov in so opredeljeni kot povezani z zdravilom, so navedeni v spodnji preglednici po organskih sistemih v skladu s klasifikacijo MedDRA.

Zaradi majhnega števila podatkov iz kliničnih preskušanj je pogostnost teh neželenih dogodkov neznana (je ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov), vendar izkušnje uporabe zdravila po prihodu na trg kažejo, da so neželeni učinki redki (≥1/10.000 do <1/1.000), resni neželeni učinki pa so zelo redki (<1/10.000).

Paracetamol

1 neželeni učinki, ki niso nujno vzročno povezani s paracetamolom

2 poročali so o zelo redkih primerih resnih kožnih reakcij

3 pri uporabi paracetamola je prišlo do nekaj primerov bronhospazma, vendar so ti bolj verjetni pri bolnikih z

astmo, ki so občutljivi na delovanje acetilsalicilne kisline ali drugih nesteroidnih protivnetnih zdravil

Fenilefrin

1 največkrat se pojavi pri osebah z glavkomom zaprtega zakotja

2 največkrat se pojavi pri osebah z zožitvijo vratu sečenga mehurja zaradi benigne hiperplazije prostate

Gvaifenezin

1 o dispneji so poročali v povezavi z ostalimi simptomi hipersenzitivnosti

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje:

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Jemanje zdravila v količini, ki presega priporočeno odmerjanje, lahko povzroči resne zdravstvene težave. V

tem primeru je bistvena hitra zdravniška pomoč, tudi če znaki oziroma simptomi niso bili opazni.

Paracetamol

Bolniki NE smejo sočasno jemati drugih zdravil, ki vsebujejo paracetamol, zaradi tveganja za hudo okvaro

jeter, do katere bi lahko prišlo v primeru prevelikega odmerjanja

V primeru akutnega prevelikega odmerjanja lahko paracetamol na jetra deluje toksično ali povzroči celo nekrozo jeter in odpoved jeter, ki lahko zahteva presaditev jeter ali povzroči smrt. Preveliko odmerjanje paracetamola, vključno z velikim celokupnim prejetim odmerkom, ki ga bolnik lahko doseže v daljšem obdobju, lahko povzroči nefropatijo z ireverzibilno odpovedjo jeter.

Pri odraslih, ki vzamejo 10 g ali več paracetamola, lahko pride do okvare jeter. Zaužitje 5 g ali več

paracetamola lahko pri bolnikih s prisotnimi dejavniki tveganja privede do okvare jeter (glejte spodaj).

Simptomi prevelikega odmerjanja paracetamola v prvih 24 urah so bledica, navzea, bruhanje in izguba apetita. Bolečine v trebuhu so lahko prvi znak okvare jeter, ki se običajno ne pokaže v prvih 24 do 48 urah, včasih pa se pojavi šele 4 do 6 dni po zaužitju zdravila. Okvara jeter je praviloma najbolj izražena 72 do 96 ur po zaužitju zdravila. Lahko pride do motenj metabolizma glukoze in metabolične acidoze. Pri hudi

zastrupitvi lahko odpovedi jeter sledijo encefalopatija, krvavitve, hipoglikemija, možganski edem in smrt.. Poročali so o pankreatitisu.

4 ure ali več po zaužitju zdravila je treba določiti koncentracijo paracetamola v plazmi (pred tem meritev koncentracije ni zanesljiva). V roku 48 ur po zaužitju paracetamola je smiselno bolnika zdraviti z N-acetilcisteinom, vendar ima tako zdravljenje največji zaščitni učinek v času do 8 ur po zaužitju zdravila. Po tem času učinkovitost dajanja antidota hitro upada. Če je treba, naj bolnik prejme N-acetilcistein intravensko v skladu s priporočenim razporedom odmerjanja. Če bolnik ne bruha, je na odročnih lokacijah izven bolnišnice lahko primerna možnost zdravljenja tudi peroralno dajanje metionina. O zdravljenju bolnikov s klinično sliko resne motnje delovanja jeter v času več kot 24 ur po zaužitju zdravila se je treba posvetovati z zdravniki na državnem centru za zastrupitve ali na najbližjem oddelku za jetrne bolezni.

Dodatni podatki pri posebnih skupinah

Tveganje za zastrupitev obstaja zlasti pri bolnikih s katero od bolezni jeter ter v primeru kroničnega alkoholizma in kronične podhranjenosti. V navedenih primerih se preveliko odmerjanje lahko konča s smrtjo.

Tveganje je povečano, če ima bolnik po vsej verjetnosti pomanjkanje glutationa:

• dolgotrajno prejema karbamazepin, fenobarbital, fenitoin, primidon, rifampicin, šentjanževko ali druga

  zdravila, ki inducirajo jetrne encime,

• redno uživa etanol v količinah, ki presegajo priporočene,

• v primeru motenj hranjenja, cistične fibroze, okužbe z virusom HIV, stradanja ali kaheksije.

  Fenilefrin

  Učinki prevelikega odmerjanja s fenilefrinom so primarno povzročeni zaradi simpatikomimetičnega delovanja, kar vključuje hemodinamske spremembe, kardiovaskularni kolaps in depresijo dihanja. Lahko se pojavijo simptomi, kot so zaspanost, ki ji lahko sledi agitacija (zlasti pri otrocih), zmedenost, motnje vida, halucinacije, izpuščaj, navzea, bruhanje, trdovratni glavoboli, živčnost, omotičnost,nespečnost, hipertenzija, bradikardija, motnje krvnega obtoka, aritmije, napadi krčev, konvulzije in koma.

  Zdravljenje vključuje ukrepe simptomatskega in podpornega zdravljenja. Hipertenzivne učinke je mogoče zdraviti z intravenskim antagonistom adrenergičnih receptorjev alfa. V primeru konvulzij je mogoče bolniku dati diazepam.

  Gvaifenezin

  Pri uporabi gvaifenezina, zlasti v zelo velikih odmerkih, so občasno poročali o neprijetnem občutku v prebavilih, navzei in bruhanju. Pri bolnikih lahko pride tudi do dremavosti. Pri bolnikih, ki so uživali velike količine sredstev, ki so vsebovala gvaifenezin v kombinaciji z efedrinom, so poročali o pojavljanju sečnih kamnov. Absorbiran gvaifenezin se sicer hitro presnovi in izloči z urinom. Bolnike je treba zdraviti simptomatsko, pri bruhanju se ukrepa z nadomeščanjem tekočine in spremljanjem vrednosti elektrolitov.