Imipenem/cilastatin Hospira 500 mg/500 mg prašek za raztopino za infundiranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
imipenem 500 mg / 1 viala
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Imipenem/cilastatin 500 mg/500 mg
Zdravilo Imipenem/cilastatin Hospira je indicirano za zdravljenje naslednjih okužb pri odraslih in otrocih, starejših od 1 leta (glejte poglavji 4.4 in 5.1):
-
zapletenih intraabdominalnih okužb
-
hude pljučnice, vključno z bolnišnično pljučnico in pljučnico, povezano z ventilatorskim zdravljenjem
-
intrapartalnih in postpartalnih okužb
-
zapletenih okužb sečil,
-
zapletenih okužb kože in mehkih tkiv.
Zdravilo Imipenem/cilastatin Hospira se lahko uporablja za zdravljenje nevtropeničnih bolnikov z zvišano telesno temperaturo, če obstaja sum, da je vzrok zvišane temperature bakterijska okužba
Zdravljenje bolnikov z bakteriemijo, povezano s katero od navedenih okužb, ali če obstaja sum, da je povezana s katero od njih.
Upoštevati je treba uradna priporočila za ustrezno rabo protibakterijskih zdravil.
Odmerjanje
Priporočila za odmerjanje zdravila Imipenem/cilastatin Hospira pomenijo količino imipenema/cilastatina, ki jo je treba uporabiti.
Dnevni odmerek zdravila Imipenem/cilastatin Hospira mora temeljiti na vrsti in jakosti okužbe, izoliranem patogenu (ali patogenih), bolnikovemu delovanju ledvic in telesni masi (glejte tudi poglavji 4.4 in 5.1).
Odrasli in mladostniki
Za bolnike z normalnim delovanjem ledvic (očistek kreatinina > 70 ml/min/1,73 m2 ) so priporočene sheme odmerjanja naslednje:
500 mg/500 mg vsakih 6 ur ALI
1000 mg/1.000 mg vsakih 8 ur ALI vsakih 6 ur.
Priporočeno je, da se pri okužbah, za katere obstaja sum oz. za katere je dokazano, da jih povzročajo manj občutljive vrste bakterij (kot je Pseudomonas aeruginosa), in zelo hudih okužbah (npr. pri nevtropeničnih bolnikih z zvišano telesno temperaturo) bolnike zdravi z odmerki 1.000 mg/1.000 mg vsakih 6 ur.
Zmanjšanje odmerka je potrebno pri:
-
očistku kreatinina ≤ 70 ml/min/1,73 m2 (glejte preglednico 1) ali
-
telesni masi < 70 kg. Sorazmerni odmerek za bolnike < 70 kg se izračuna po naslednji enačbi:
dejanska telesna masa (kg) x standardni odmerek
• 70 (kg)
Največji skupni dnevni odmerek ne sme preseči 4.000 mg/4.000 mg na dan.
Okvara ledvic
Določitev zmanjšanega odmerka pri odraslih z okvarjenim delovanjem ledvic:
-
Izbrati je treba skupni dnevni odmerek (tj. 2000/2000, 3000/3000 ali 4000/4000 mg), ki bi običajno ustrezal bolnikom z normalnim delovanjem ledvic.
-
V preglednici 1 izberite ustrezno shemo z zmanjšanim odmerkom glede na bolnikov očistek kreatinina. Za čas infundiranja glejte Način uporabe.
Preglednica 1: Zmanjšanje odmerka pri odraslih z okvarjenim delovanjem ledvic in telesno maso ≥70 kg*
| skupni dnevni odmerek za bolnike z normalnim delovanjem ledvic (mg/dan) | očistek kreatinina (ml/min/1,73 m2) | ||
| 41-70 | 21-40 | 6-20 | |
| odmerek in mg (interval v urah) | |||
| 2000/2000 | 500/500 (8) | 250/250 (6) | 250/250 (12) |
| 3000/3000 | 500/500 (6) | 500/500 (8) | 500/500 (12)** |
| 4000/4000 | 750/750 (8) | 500/500 (6) | 500/500 (12)** |
* Dodatno sorazmerno zmanjšanje uporabljenega odmerka je potrebno pri bolnikih s telesno maso < 70 kg. Sorazmerni odmerek za bolnike s telesno maso < 70 kg izračunate tako, da bolnikovo dejansko telesno maso (v kg) delite s 70 kg in pomnožite z normalnim odmerkom, priporočenim v preglednici 1.
**Če je odmerek 500 mg/500 mg uporabljen pri bolnikih z očistkom kreatinina od 6 do 20 ml/min/1,73 m2, lahko obstaja večje tveganje za napade krčev.
Bolniki z očistkom kreatinina ≤5 ml/min/1,73 m2
Ti bolniki ne smejo dobiti zdravila Imipenem/cilastatin Hospira, razen če se hemodializa začne v 48 urah.
Bolniki na hemodializi
Za zdravljenje bolnikov z očistkom kreatinina ≤5 ml/min/1,73 m2, ki so na dializi, je treba uporabiti priporočeni odmerek za bolnike z očistkom kreatinina 6 do 20 ml/min/1,73 m2 (glejte preglednico 1).
Imipenem in cilastatin se med hemodializo odstranita iz obtoka. Bolniki morajo dobiti zdravilo Imipenem/cilastatin Hospira po hemodializi in v 12-urnih presledkih od zaključka hemodialize. Bolnike na dializi, zlasti tiste s sočasno boleznijo osrednjega živčevja, je treba natančno spremljati; za bolnike na hemodializi je zdravilo Imipenem/cilastatin Hospira priporočljivo le, če korist odtehta možno tveganje za napade krčev (glejte poglavje 4.4).
Trenutno ni dovolj podatkov, da bi bilo mogoče priporočiti uporabo zdravila Imipenem/cilastatin Hospira pri bolnikih na peritonealni dializi.
Okvara jeter
Pri bolnikih z okvarjenim delovanjem jeter prilagoditve odmerka ne priporočamo (glejte poglavje 5.2).
Starejša populacija
Starejšim bolnikom z normalnim delovanjem ledvic odmerka ni treba prilagoditi (glejte poglavje 5.2).
Pediatrična populacija
Pediatrični bolniki, stari ≥1 leto
Za pediatrične bolnike, stare ≥1 leto, je priporočeni odmerek 15/15 ali 25/25 mg/kg/odmerek, uporabljen na 6 ur.
Priporočeno je, da se pri okužbah, za katere obstaja sum oz. za katere je dokazano, da jih povzročajo manj občutljive vrste bakterij (kot je Pseudomonas aeruginosa), in zelo hudih okužbah (npr. pri nevtropeničnih bolnikih z zvišano telesno temperaturo) bolnike zdravi z odmerki 25/25 mg/kg vsakih 6 ur.
Pediatrični bolniki, stari < 1 leto
Kliničnih podatkov ni dovolj, da bi bilo mogoče priporočiti odmerjanje za otroke, mlajše od 1 leta.
Pediatrični bolniki z okvaro ledvic
Kliničnih podatkov ni dovolj, da bi bilo mogoče priporočiti odmerjanje za otroke z okvaro ledvic (kreatinin v serumu > 2 mg/dl). Glejte poglavje 4.4.
Način uporabe
Zdravilo Imipenem/cilastatin Hospira je treba pred uporabo pripraviti in nato razredčiti (glejte poglavja 6.2, 6.3 in 6.6). Vsak odmerek ≤500 mg/500 mg je treba dati v intravenski infuziji v obdobju 20 do 30 minut. Vsak odmerek > 500 mg/500 mg je treba infundirati v obdobju od 40 do 60 minut. Pri bolnikih, pri katerih se med infundiranjem pojavi navzea, se hitrost infundiranja lahko upočasni.
-
Preobčutljivost na zdravilno učinkovino (zdravilne učinkovine) ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
-
Preobčutljivost na kakšno drugo karbapenemsko protibakterijsko zdravilo.
-
Huda preobčutljivost (npr. anafilaktična reakcija, huda kožna reakcija) na katerokoli drugo betalaktamsko protibakterijsko zdravilo (npr. za peniciline ali cefalosporine).
Splošno
Pri izbiri imipenema/cilastatina za zdravljenje posameznega bolnika je treba upoštevati ustreznost uporabe karbapenemskega protibakterijskega zdravila na podlagi dejavnikov, kot so jakost okužbe, prevalenca odpornosti na druga primerna protibakterijska zdravila in tveganje, da zdravilo izberemo za bakterije, odporne na karbapenem.
Preobčutljivost
Pri bolnikih, zdravljenih z betalaktamskimi antibiotiki, so poročali o resnih in občasno smrtnih primerih preobčutljivostnih (anafilaktičnih) reakcij. Te reakcije so verjetnejše pri posameznikih z anamnezo občutljivosti za več alergenov. Pred uvedbo zdravljenja z zdravilom Imipenem/cilastatin Hospira je treba natančno poizvedeti, ali je bolnik kdaj v preteklosti imel preobčutljivostno reakcijo na karbapeneme, peniciline, cefalosporine, druge betalaktamske antibiotike ali druge alergene (glejte poglavje 4.3). Če se pojavi alergijska reakcija na zdravilo Imipenem/cilastatin Hospira, je treba zdravljenje nemudoma prekiniti. Resne anafilaktične reakcije zahtevajo takojšnje nujno zdravljenje.
Jetra
Med zdravljenjem z imipenemom/cilastatinom je treba natančno kontrolirati delovanje jeter, ker obstaja tveganje hepatotoksičnih učinkov (npr. zvišanja transaminaz, odpovedi jeter in fulminantnega hepatitisa).
Uporaba pri bolnikih z boleznijo jeter: bolnikom z obstoječimi boleznimi jeter je treba med zdravljenjem z imipenemom/cilastatinom kontrolirati delovanje jeter. Prilagoditev odmerka ni potrebna (glejte poglavje 4.2).
Hematologija
Med zdravljenjem z imipenemom/cilastatinom se lahko pojavi pozitiven rezultat neposrednega ali posrednega Coombsovega testa.
Protibakterijski spekter
Protibakterijski spekter imipenema/cilastatina je treba upoštevati predvsem pri smrtno nevarnih stanjih pred uvedbo kakršnega koli empiričnega zdravljenja. Poleg tega je potrebna previdnost zaradi majhne občutljivosti specifičnih patogenov, povezanih z npr. bakterijskimi okužbami kože in mehkih tkiv, za imipenem/cilastatin. Uporaba imipenema/cilastatina ni primerna za zdravljenje teh vrst okužb, razen če je patogen že dokumentiran in je zanj znano, da je občutljiv, ali če obstaja zelo utemeljen sum, da je/so najverjetnejši patogen/patogeni primeren/primerni za zdravljenje. Sočasna uporaba ustreznega zdravila proti MRSA je lahko indicirana, če so pri odobrenih indikacijah domnevno ali dokazano vpletene okužbe z MRSA. Sočasna uporaba aminoglikozida je lahko indicirana, če so pri odobrenih indikacijah domnevno ali dokazano vpletene okužbe s Pseudomonas aeruginosa (glejte poglavje 4.1).
Medsebojno delovanje z valprojsko kislino
Sočasna uporaba imipenema/cilastatina in valprojske kisline oz. natrijevega valproata ni priporočljiva (glejte poglavje 4.5).
Clostridium difficile
Pri zdravljenu z imipenemom/cilastatinom in z skoraj vsemi drugimi protibakterijskimi zdravili so poročali o z antibiotikom povezanem kolitisu in psevdomembranoznem kolitisu, ki sta lahko blaga do smrtno nevarna. Na to diagnozo je treba pomisliti pri vseh bolnikih, ki med uporabo imipenema/cilastatina ali po njej dobijo drisko (glejte poglavje 4.8). V poštev pride prenehanje zdravljenja z imipenemom/cilastatinom in uporaba specifičnega zdravljenja, usmerjenega proti Clostridium difficile. Ne sme se uporabiti zdravil, ki zavirajo peristaltiko.
Meningitis
Zdravilo Imipenem/cilastatin Hospira ni priporočljivo za zdravljenje meningitisa.
Okvara ledvic
Imipenem/cilastatin se kumulira pri bolnikih z zmanjšano funkcijo ledvic.Pojavijo se lahko neželeni učinki na osrednji živčni sistem, če odmerek ni prilagojen ledvični funkciji, glej poglavje 4.2 in spodaj navedeno podpoglavje »Osrednje živčevje«.
Osrednje živčevje
Poročali so o neželenih učinkih na osrednje živčevje, kot so mioklonična aktivnost, stanja zmedenosti ali napadi krčev, zlasti če so bili prekoračeni priporočeni odmerki na podlagi delovanja ledvic in telesne mase. O teh izkušnjah so najpogosteje poročali pri bolnikih z motnjami osrednjega živčevja (npr. možganskimi lezijami ali anamnezo konvulzij) in/ali slabšim delovanjem ledvic, pri katerih se lahko pojavi kopičenje uporabljenih snovi. Zato je treba še zlasti pri teh bolnikih natančno upoštevati priporočene razporede odmerkov (glejte poglavje 4.2). Pri bolnikih z znano boleznijo, ki jo spremljajo napadi krčev, je treba nadaljevati zdravljenje z antiepileptiki.
Posebno pozornost je treba nameniti nevrološkim simptomom ali napadom krčev pri otrocih z znanimi dejavniki tveganja za napade krčev oz. med sočasnim zdravljenjem z zdravili, ki znižujejo prag za napade krčev.
Če se pojavijo fokalen tremor, mioklonus ali napadi krčev, je bolnike treba nevrološko pregledati in uvesti antikonvulzivno zdravljenje, če ga še ne prejemajo. Če se simptomi s strani osrednjega živčevja nadaljujejo, je treba odmerek zdravila Imipenem/cilastatin Hospira zmanjšati ali uporabo zdravila prekiniti.
Bolniki z očistkom kreatinina od ≤5 ml/min/1,73 m2 ne smejo dobiti zdravila Imipenem/cilastatin Hospira, razen če se hemodializa ne začne v 48 urah. Za bolnike na hemodializi je zdravilo Imipenem/cilastatin Hospira priporočljivo le, če korist odtehta možno tveganje za napade krčev (glejte poglavje 4.2).
Pediatrična uporaba
Kliničnih podatkov ni dovolj, da bi priporočali uporabo zdravila Imipenem/cilastatin Hospira pri otrocih, mlajših od 1 leta, ali pediatričnih bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic (kreatinin v serumu >2 mg/dl). Glejte tudi zgoraj, pod naslovom Osrednje živčevje.
Zdravilo Imipenem/cilastatin Hospira 500 mg/500 mg vsebuje 37,5 mg (1,6 mmol) natrija. To morajo upoštevati bolniki, ki so na dieti z nadzorovanim vnosom natrija.
Pri bolnikih, ki so prejemali ganciklovir in imipenem/cilastatin so poročali o generaliziranih napadih. Teh zdravil se ne sme uporabljati sočasno, razen, če je možna korist večja od tveganja.
Med sočasno uporabo valprojske kisline in karbapenemskih zdravil so poročali o zmanjšanju koncentracije valprojske kisline, ki lahko pade pod terapevtsko območje. Zmanjšanje koncentracije valprojske kisline lahko povzroči neustrezno obvladovanje napadov krčev, zato sočasna uporaba imipenema in valprojske kisline/natrijevega valproata ni priporočljiva in je treba razmisliti o uporabi drugih protibakterijskih ali antiepileptičnih zdravil (glejte poglavje 4.4).
Peroralni antikoagulanti
Sočasna uporaba antibiotikov in varfarina lahko poveča antikoagulantne učinke varfarina. Poročali so o številnih primerih povečanja antikoagulantnih učinkov peroralnih antikoagulantov, vključno z varfarinom, pri bolnikih, ki so sočasno dobivali protibakterijska zdravila. Tveganje se lahko razlikuje glede na osnovno okužbo, starost in splošno stanje bolnika, tako da je težko oceniti, kolikšen je vpliv antibiotika na povečanje INR (internacionalnega normaliziranega razmerja). Med sočasno uporabo antibiotikov in katerega od peroralnih antikoagulantov ter krajši čas po takšni uporabi je priporočljivo pogosto kontrolirati INR.
Pri sočasni uporabi zdravila Imipenem/cilastatin Hospira in probenecida sta se koncentracija in razpolovni čas imipenema v plazmi minimalno povečala. Če je bilo zdravilo Imipenem/cilastatin Hospira uporabljeno s probenecidom, se je pojavljanje aktivnega (nepresnovljenega) imipenema v urinu zmanjšalo na približno 60% odmerka. Pri sočasni uporabi imipenema/cilastatina in probenecida sta se koncentracija in razpolovni čas cilastatina v plazmi podvojila, izločanje cilastatina v urin pa se ni spremenilo.
Nosečnost
Ni ustreznih in dobro nadzorovanih študij o uporabi imipenema/cilastatina pri nosečnicah.
Študije pri nosečih opicah so pokazale toksične učinke na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Morebitno tveganje za ljudi ni znano.
Zdravilo Imipenem/Cilastatin Hospira se ne sme uporabljati v nosečnosti, razen, če je pričakovana korist za mater večja od morebitnega tveganja za plod.
Dojenje
Imipenem in cilastatin se v majhni količini izločata v materino mleko. Po peroralni uporabi je absorpcija ene in druge učinkovine majhna. Zato ni verjetno, da bi bil dojenček izpostavljen pomembni količini. Če je ocenjeno, da je uporaba zdravila Imipenem/cilastatin Hospira nujna, je treba korist dojenja za otroka pretehtati glede na možno tveganja za otroka.
Plodnost
O možnem vplivu zdravljenja z imipenemom/cilastatinom na plodnost pri moških in ženskah ni na voljo nobenih podatkov.
Študije o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji niso bile izvedene. Vendar lahko nekateri neželeni učinki, povezani s tem zdravilom (kot so halucinacije, omotica, zaspanost in vrtoglavica), pri nekaterih bolnikih vplivajo na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji (glejte poglavje 4.8).
V kliničnih preskušanjih pri 1.723 bolnikih, intravensko zdravljenih z imipenemom/cilastatinom, so bili najpogosteje poročani sistemski neželeni učinki, navedeni kot vsaj možno povezani z zdravljenjem, navzea (2,0%), driska (1,8%), bruhanje (1,5%), izpuščaj (0,9%), zvišana telesna temperatura (0,5%),
hipotenzija (0,4%), napadi krčev (0,4%) (glejte poglavje 4.4), omotica (0,3%), srbenje (0,3%), urtikarija (0,2%) in zaspanost (0,2%). Podobno so bili najpogosteje poročani lokalni neželeni učinki flebitis/tromboflebitis (3,1%), bolečina ne mestu injiciranja (0,7%), eritem na mestu injiciranja (0,4%) in induracija vene (0,2%). Pogosto so poročali tudi o zvišanju serumskih transaminaz in alkalne fosfataze.
V kliničnih študijah in v obdobju trženja zdravila so poročali o naslednjih neželenih učinkih.
Vsi neželeni učinki so navedeni po organskem sistemu in pogostnosti: zelo pogosti (≥1/10), pogosti (≥1/100 do <1/10), občasni (≥1/1.000 do <1/100), redki (≥1/10.000 do <1/1.000), zelo redki (<1/10.000) in neznani (pogostnosti iz razpoložljivih podatkov ni mogoče oceniti).
Znotraj posamezne skupine pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.
| Organski sistem | Pogostnost | Učinek |
| Infekcijske in parazitskebolezni | redki | psevdomembranozni kolitis, kandidoza |
| zelo redki | gastroenteritis | |
| Bolezni krvi in limfatičnega sistema | pogosti | eosinofilija |
| občasni | pancitopenija, nevtropenija, levkopenija, trombocitopenija, trombocitoza | |
| redki | agranulocitoza | |
| zelo redki | hemolitična anemija, depresija kostnega mozga | |
| Bolezni imunskega sistema | redki | anafilaktične reakcije |
| Psihiatrične motnje | občasni | duševne motnje, vključno s halucinacijamiin stanji zmedenosti |
| Bolezni živčevja | občasni | napadi krčev, mioklonična aktivnost,omotica, zaspanost |
| redki | encefalopatija, parestezije, fokalni tremor, motnje okušanja | |
| zelo redki | poslabšanje miastenije gravis, glavobol | |
| Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta | redki | poslabšanje sluha |
| zelo redki | vrtoglavica, tinitus | |
| Srčne bolezni | zelo redki | cianoza, tahikardija, palpitacije |
| Žilne bolezni | pogosti | thromboflebitis |
| občasni | hipotenzija | |
| zelo redki | vročinski oblivi (rdečica) | |
| Bolezni dihal, prsnega koša inmediastinalnega prostora | zelo redki | dispneja, hiperventilacija, bolečine v žrelu |
| Bolezni prebavil | pogosti | driska, bruhanje, navzeaKaže, da se z zdravilom povezana navzea in/ali bruhanje med zdravljenjem z imipenemom/cilastatinom pogosteje pojavita pri granulopeničnih kot prinegranulopeničnih bolnikih |
| redki | obarvanje zob in/ali jezika | |
| zelo redki | hemoragični kolitis, bolečine v trebuhu,zgaga, glositis, hipertrofija papil na jeziku, močnejše slinjenje | |
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | redki | odpoved jeter, hepatitis |
| zelo redki | fulminantni hepatitis | |
| Bolezni kože in podkožja | pogosti | izpuščaj (npr. eksantematozen) |
| občasni | urtikarija, srbenje | |
| redki | toksična epidermalna nekroliza, angioedem, Stevens-Johnsonov sindrom, multiformnieritem, eksfoliativni dermatitis | |
| zelo redki | hiperhidroza, spremembe teksture kože | |
| Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva | zelo redki | poliartralgija, bolečine v torakalni hrbtenici |
| Bolezni sečil | redki | akutna odpoved ledvic, oligurija/anurija, poliurija, obarvanje urina (neškodljivo in se ga ne sme zamenjati za hematurijo) Vlogo imipenema/cilastatina pri spremembah delovanja ledvic je težko oceniti, ker so bili običajno prisotni dejavniki, ki povečujejonagnjenost k predrenalni azotemiji ali okvari delovanja ledvic. |
| Motnje reprodukcije in dojk | zelo redki | pruritus vulvae |
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | občasni | zvišana telesna temperatura, lokalnebolečine in zatrdlina na mestu injiciranja, eritem na mestu injiciranja |
| zelo redki | nelagodje v prsih, astenija/šibkost | |
| Preiskave | pogosti | zvišanje serumskih transaminaz, zvišanje serumske alkalne fosfataze |
| občasni | pozitiven neposredni Coombsov test, podaljšan protrombinski čas, znižanje hemoglobina, zvišanje bilirubina v serumu, zvišanje kreatinina v serumu, zvišanje dušika sečnine v krvi |
Pediatrična populacija
Pediatrični bolniki ( ≥ 3 mesece starosti)
V študijah pri 178 pediatričnih bolnikih, starih ≥ 3 mesece, so se neželeni učinki, o katerih so poročali, skladali s tistimi, o katerih so poročali pri odraslih.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na Univerzitetni klinični center Ljubljana, Interna klinika
Center za zastrupitve Zaloška cesta 2
SI-1000 Ljubljana
Faks: + 386 (0)1 434 76 46
e-pošta: farmakovigilanca@kclj.si
Simptomi prevelikega odmerjanja, ki se lahko pojavijo, se skladajo s profilom neželenih učinkov; lahko vključujejo napade krčev, zmedenost, tremor, navzeo, bruhanje, hipotenzijo in bradikardijo. O zdravljenju prevelikega odmerjanja zdravila Imipenem/cilastatin Hospira ni specifičnih informacij.
Imipenem in natrijeva sol cilastatina se hemodializirata. Vendar uporabnost tega postopka v primeru prevelikega odmerjanja ni znana.
Farmakološke lastnosti - Imipenem/cilastatin 500 mg/500 mg
Farmakoterapevtska skupina: Zdravila za sistemsko zdravljenje bakterijskih okužb, karbapenemski antibiotiki. Oznaka ATC: J01D H51
Mehanizem delovanja
Zdravilo Imipenem/cilastatin Hospira vsebuje dve učinkovini: imipenem in natrijevo sol cilastatina v razmerju mase 1:1.
Imipenem (N-formimidoil-tienamicin) je pol-sintezni derivat tienamicina, matične spojine, ki jo izdeluje filamentozna bakterija Streptomyces cattleya.
Imipenem deluje baktericidno z zavrtjem sinteze bakterijske celične stene grampozitivnih in gramnegativnih bakterij z vezavo na penicilin vežoče beljakovine (penicillin-binding proteins (PBPs)).
Natrijeva sol cilastatina je kompetitiven, reverzibilen in specifičen zaviralec dehidropeptidaze I, encima v ledvicah, ki presnavlja in inaktivira imipenem. Ta snov ne deluje protibakterijsko in ne vpliva na protibakterijsko delovanje imipenema.
Razmerje med farmakokinetiko in farmakodinamiko (FK/FD)
Podobno kot velja za druga betalaktamska protibakterijska zdravila, se je tudi za imipenem pokazalo, da čas, ko koncentracija imipenema presega MIC (t >MIC ) najbolje kolerira z njegovo učinkovitostjo.
Mehanizem odpornosti
Odpornost proti imipenemu je lahko posledica:
-
Manjše permeabilnosti zunanje membrane gramnegativnih bakterij (zaradi zmanjšanega nastajanja porinov).
-
Imipenem se lahko iz celice aktivno odstranjuje z iztočno črpalko.
-
Manjše afinitete penicilin vežočih beljakovin za imipenem.
-
Imipenem je stabilen proti hidrolizi z večino betalaktamaz, vključno s penicilinazami in cefalosporinazami, ki jih tvorijo grampozitivne in gramnegativne bakterije, z izjemo razmeroma redkih betalaktamaz, ki hidrolizirajo karbapeneme. Vrste, odporne proti drugim karbapenemom, so praviloma odporne tudi proti imipenemu. Med imipenemom in učinkovinami iz kinolonske, aminoglikozidne, makrolidne in tetraciklinske skupine ni navzkrižne odpornosti na podlagi cilja.
Mejne vrednosti
Po EUCAST so mejne vrednosti MIC imipenema za ločevanje občutljivih (O) in rezistentnih (R) patogenov naslednje (v 1.1, 27. 04. 2010):
-
Enterobacteriaceae1: O ≤2 mg/l, R >8 mg/l
-
Pseudomonas spp.2 : O ≤4 mg/l, R >8 mg/l
-
Acinetobacter spp.: O ≤2 mg/l, R >8 mg/l
-
Staphylococcus spp. 3 : sklepanje temelji na podlagi občutljivosti za cefoksitin
-
Enterococcus spp.: O ≤4 mg/l, R >8 mg/l
-
Streptococcus A, B, C, G: sklepanje o občutljivosti beta-hemolitičnih streptokokov skupin A, B, C in G za betalaktame temelji na občutljivosti za penicilin.
-
Streptococcus pneumoniae4: O ≤2 mg/l, R >2 mg/l
-
Drugi streptokoki 4 : O ≤2 mg/l, R >2 mg/l
-
Haemophilus influenzae4: O ≤2 mg/l, R >2 mg/l
-
Moraxalla catarrhalis4: O ≤2 mg/l, R >2 mg/l
-
Neisseria gonorrhoeae: ni dovolj dokazov, da je Neisseria gonorrhoeae primerna za zdravljenje z imipenemom.
-
Grampozitivni anaerobi: O ≤2 mg/l, R >8 mg/l
-
Gramnegativni anaerobi: O ≤2 mg/l, R >8 mg/l
-
Mejne vrednosti, nepovezane z vrsto 5 : O ≤2 mg/l, R >8 mg/l
-
1 Vrsti Proteus in Morganella veljata za slaba cilja za imipenem.
2 Mejne vrednosti za Pseudomonas so povezane z visokoodmernim pogostim zdravljenjem (1 g na 6 ur).
3 Sklepanje o občutljivosti stafilokokov za karbapeneme temelji na občutljivosti za cefoksitin.
4 Sevi z MIC nad mejno vrednostjo občutljivosti so zelo redki ali še niso opisani. Identifikacijo in preiskave antimikrobne občutljivosti je na takšnih izolatih treba ponoviti; če je rezultat potrjen, je treba izolat poslati v referenčni laboratorij. Dokler ni dokazov o kliničnem odzivu za potrjene izolate z MIC nad trenutnimi mejnimi vrednostmi odpornosti, jih je treba poročati kot odporne.
5 Mejni vrednosti, ki nista vezani na vrsto, sta bili določeni predvsem na podlagi podatkov o farmakokinetiki/farmakodinamiki in nista odvisni od porazdelitve MIC za posamezno vrsto. Namenjeni sta samo za uporabo pri vrstah, ki niso omenjene v pregledu mejnih vrednosti, vezanih na vrsto ali opombah.
Občutljivost
Prevalenca pridobljene odpornosti se lahko pri določenih vrstah spreminja geografsko in s časom, zato je zaželeno, da dobite lokalne podatke o odpornosti mikroorganizmov, še posebej pri zdravljenju hudih okužb. Če je lokalna prevalenca odpornosti takšna, da je uporabnost tega zdravila vsaj pri nekaterih vrstah okužb vprašljiva, je treba poiskati nasvet strokovnjaka.
Pogosto občutljive vrste:
| Grampozitivni aerobi:Enterococcus faecalisStaphylococcus aureus (občutljiv za meticilin)* Staphylococcus coagulase negative (občutljiv za meticilin) Streptococcus agalactiaeStreptococcus pneumoniae Streptococcus pyogenesskupina Streptococcus viridans |
| Gramnegativni aerobi:Citrobacter freundii Enterobacter aerogenes Enterobacter cloacae Escherichia coli Haemophilus influenzae Klebsiella oxytoca Klebsiella pneumoniae Moraxella catarrhalisSerratia marcescens |
| Grampozitivni anaerobi:Clostridium perfringens** Peptostreptococcus spp.** |
| Gramnegativni anaerobi: Bacteroides fragilis skupina Bacteroides fragilis Fusobacterium spp.Porphyromonas asaccharolytica Prevotella spp.Veillonella spp. |
| Vrste, pri katerih je lahko problem pridobljena odpornost: |
| Gramnegativni aerobi:Acinetobacter baumannii Pseudomonas aeruginosa |
| Inherentno odporne vrste: |
| Grampozitivni aerobi:Enterococcus faecium |
| Gramnegativni aerobi:neakteri sevi Burkholderia cepacia (prej Pseudomonas cepacia) Legionella spp.Stenotrophomonas maltophilia (prej Xanthomonas maltophilia, prej Pseudomonas maltophilia) |
| Drugi: |
| Chlamydia spp.Chlamydophila spp.Mycoplasma spp.Ureoplasma urealyticum |
*Vsi proti meticilinu odporni stafilokoki so odporni tudi proti imipenemu/cilastatinu.
** Uporabljene so mejne vrednosti po EUCAST, ki niso vezane na vrsto.
Imipenem
Koncentracija v plazmi
Pri zdravih prostovoljcih so bile po 20-minutnem intravenskem infundiranju imipenema/cilastatina največje koncentracijo imipenema v plazmi: od 12 do 20 µg/ml pri odmerku 250 mg/250 mg, od 21 do 58 µg/ml pri odmerku 500 mg/500 mg in od 41 do 83 µg/ml pri odmerku 1000 mg/1000 mg. Povprečna največja koncentracija imipenema v plazmi je bila po odmerku 250 mg/250 mg 17 µg/ml, po odmerku 500 mg/500 mg 39 µg/ml in po odmerku 1000 mg/1000 mg 66 µg/ml. Pri teh odmerkih se plazemska raven imipenema zmanjša na 1 µg/ml ali manj v štirih do šestih urah.
Porazdelitev
Vezava imipenema na beljakovine v človeškem serumu je približno 20%.
Biotransformacija in izločanje
Če je imipenem uporabljen sam, se v ledvicah presnovi z dihidropeptidazo-I. Individualno pojavljanje v urinu je bilo od 5 do 40%, povprečno pojavljanje v več študijah pa je bilo od 15 do 20%.
Cilastatin je specifičen zaviralec encima dehidropeptidaze-I in učinkovito zavre presnovo imipenema; sočasna uporaba imipenema in cilastatina tako omogoča, da imipenem doseže terapevtsko protibakterijsko koncentracijo v urinu in plazmi.
Plazemski razpolovni čas imipenema je ena ura. Približno 70% uporabljenega antibiotika se nespremenjenega izloči v urinu v desetih urah; dodatno izločanje imipenema v urinu ni bilo zaznano. Koncentracija imipenema v urinu je po odmerku 500 mg/500 mg imipenema/cilastatina presegala 10
µg/ml do osem ur. Preostanek uporabljenega odmerka se je pojavil v urinu v obliki protibakterijsko neaktivnih presnovkov, odstranjevanja imipenema v blatu pa praktično ni.
Pri bolnikih z normalnim delovanjem ledvic niso ugotovili kopičenja imipenema v plazmi ali urinu niti med uporabo imipenema/cilastatina na šest ur.
Cilastatin
Koncentracija v plazmi
Največje koncentracije cilastatina v plazmi so bile po 20-minutnem intravenskem infundiranju imipenema/cilastatian od 21 do 26 µg/ml pri odmerku 250 mg/250 mg, od 21 do 55 µg/ml pri odmerku 500 mg/500 mg in od 56 do 88 µg/ml pri odmerku 1000 mg/1000 mg. Povprečna največja koncentracija cilastatina v plazmi je bila po odmerku 250 mg/250 mg 22 µg/ml, po odmerku 500 mg/500 mg 42 µg/ml in po odmerku 1000 mg/1000 mg 72 µg/ml.
Porazdelitev
Vezava cilastatina na beljakovine v človeškem serumu je približno 40%.
Biotransformacija in izločanje
Plazemski razpolovni čas cilastatina je približno ena ura. Približno 70 do 80% odmerka cilastatina se je v urin izločilo nespremenjenega v obliki cilastatina v 10 urah po uporabi imipenema/cilastatina. Pozneje se cilastatin v urinu ni več pojavil. Približno 10% se ga je pojavilo v obliki N-acetilnega presnovka, ki zavira dehidropeptidazo podobno kot cilastatin. Aktivnost dehidropeptidaze-I se je v ledvicah normalizirala kmalu po odstranitvi cilastatina iz krvnega obtoka.
Ledvična insuficienca
Po enkratnem intravenskem odmerku 250 mg/250 mg imipenema/cilastatina je bila površina pod krivuljo (AUC) imipenema pri bolnikih z blago okvaro ledvic (očistek kreatinina (CrCL) 50-80 ml/min/1,73 m2 ) 1,1-krat večja, pri bolnikih z zmerno okvaro ledvic (CrCL 30-< 50 ml/min/1,73 m2 ) 1,9-krat večja in pri bolnikih s hudo okvaro ledvic (CrCL < 30 ml/min/1,73 m2 ) 2,7-krat večja kot pri osebah z normalnim delovanjem ledvic (CrCL > 80 ml/min/1,73 m2). AUC cilastatina pa je bila pri bolnikih z blago okvaro ledvic 1,6-krat večja, z zmerno okvaro 2,0-krat večja in s hudo okvaro 6,2-krat večja kot pri osebah z normalnim delovanjem ledvic. Po enkratnem intravenskem odmerku 250 mg/250 mg imipenema/cilastatina, uporabljenem 24 ur po hemodializi, je bila AUC imipenema 3,7-krat večja in AUC cilastatina 16,4-krat večja kot pri osebah z normalnim delovanjem ledvic. Pojavljanje imipenema in
cilastatina v urinu, njun ledvični očistek in plazemski očistek se po intravenski uporabi imipenema/cilastatina z zmanjševanjem delovanja ledvic zmanjšujejo. Bolnikom z okvarjenim delovanjem ledvic je treba odmerek prilagoditi (glejte poglavje 4.2).
Jetrna insuficienca
Farmakokinetika imipenema pri bolnikih z insuficienco jeter ni bila raziskana. Zaradi majhnega obsega presnove imipenema v jetrih ni pričakovati, da bi okvara jeter vplivala na njegovo farmakokinetiko. Zato bolnikom z okvaro jeter odmerka ni treba prilagoditi (glejte poglavje 4.2).
Pediatrični bolniki
Pri pediatričnih bolnikih (starih od 3 mesece do 14 let) sta bila povprečni očistek (CL) in volumen porazdelitve (Vdss) imipenema pribilžno 45% večja kot pri odraslih. AUC za imipenem po uporabi imipenema/cilastatina v odmerku 15/15 mg/kg telesne mase je bila pri pediatričnih bolnikih približno za 30 % večja kot izpostavljenost pri odraslih, ki so dobili odmerek 500 mg/500 mg. Z večjim odmerkom je bila izpostavljenost po uporabi imipenema/cilastatina v odmerku 25/25 mg/kg pri otrocih za 9 % večja kot izpostavljenost odraslih, ki so dobili odmerek 1.000 mg/1.000 mg.
Starejši
Pri zdravih starejših prostovoljcih (starih od 65 do 75 let in z normalnim delovanjem ledvic za njihovo starost) se farmakokinetika enkratnega odmerka imipenema/cilastatina 500 mg/500 mg, danega intravensko v 20 minutah, sklada s farmakokinetiko oseb z rahlo okvaro ledvic, pri katerih prilagoditev odmerka ni potrebna. Povprečni plazemski razpolovni čas imipenema je bil 91 ± 7,0 minut in cilastatina 69 ± 15 minut. Večkratno odmerjanje ne vpliva ne na farmakokinetiko imipenema ne na farmakokinetiko cilastatina in kopičenja imipenema/cilastatina niso opazili (glejte poglavje 4.2).
Farmacevtski podatki - Imipenem/cilastatin 500 mg/500 mg
Zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili razen s tistimi, ki so omenjena v poglavju 6.6. Zdravilo je kemijsko nekompatibilno z laktatom in se ga ne sme rekonstituirati z raztopinami, ki ga vsebujejo. Vseeno se ga lahko daje po cevkah za intravensko dajanje, preko katerih se bo infundiralo raztopino laktata.
Zdravila se ne sme mešati ali fizično dodajati drugim antibiotikom.
2 leti
Po rekonstituciji in redčenju:
Rekonstituirane in razredčene raztopine je treba uporabiti takoj. Časovni interval med začetkom priprave in koncem intravenske infuzije ne sme preseči 2 ur.
Za shranjevanje zdravila niso potrebna posebna navodila. Raztopin imipenema/cilastatina ne zamrzujte.
Za pogoje shranjevanja rekonstituiranega zdravila glejte poglavje 6.3.
-
20 ml steklena viala (steklo tipa I) z zamaškom iz bromobutilne gume in rdečo snemno zaporko.
Velikost pakiranja: škatla s 5 vialami
-
100 ml steklena viala (steklo tipa I) z zamaškom iz bromobutilne gume in kraljevsko modro snemno zaporko.
Velikost pakiranja: škatla z 1 vialo
Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.
Rekonstitucija raztopine za intravensko uporabo
Zdravilo je na voljo v obliki suhega, sterilnega praška v vialah v količini, ki ustreza 500 mg imipenema in 500 mg cilastatina.
Zdravilo vsebuje pufer natrijev hidrogenkarbonat za vzdrževanje pH raztopin med 6,5 in 8,5. Pomembnih sprememb pH ni, če je raztopina pripravljena in uporabljena v skladu z navodili. Zdravilo vsebuje 37,5 mg natrija (1,6 mmol).
Samo za enkratno uporabo. Neporabljeno raztopino zavrzite.
Rekonstitucija praška mora potekati v aseptičnih pogojih in z uporabo topil, ki so navedena spodaj. Pred uporabo je treba raztopino pregledati za prisotnost vidnih delcev in preveriti, če je prišlo do razbarvanja. Raztopino lahko uporabite le, če je bistra in brez vidnih delcev.
Stabilnost rekonstituirane raztopine je bila dokazana pri uporabi 9 mg/ml (0,9 %) raztopine natrijevega klorida za injiciranje in sterilne vode za injekcije.
Rekonstitucija 100 ml viale
Sterilni prašek je treba rekonstituirati tako, kot je navedeno spodaj. Raztopino je treba stresati, dokler ne nastane bistra raztopina, za kar so potrebne približno 3-4 minute. Sprememba barve od brezbarvne do rumene ne vpliva na učinkovitost zdravila.
| Odmerek (imipenem v mg) | Volumen vehikla ki ga je treba dodati (ml) | Srednja povprečna koncentracija zdravila (mg/ml imipenema) | ||
| 500 | 100 | 5 |
Rekonstitucija 20 ml viale
Vsebino viale je treba suspendirati in nato prenesti v 100 ml primerne raztopine za infundiranje. Predlagamo, da v vialo dodate približno 10 ml ustrezne raztopine za infundiranje. Dobro pretresite in nastalo suspenzijo prenesite v vsebnik z raztopino za infundiranje.
Pozor: suspenzija ni namenjena direktnemu infundiranju.
Postopek ponovite, v vialo dodajte dodatnih 10 ml raztopine za infundiranje, da boste zagotovili prenos vse vsebine iz viale v raztopino za infundiranje. Nastalo mešanico je treba stresati, dokler ne postane bistra.
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.