Farmakoterapevtska skupina: antimikotiki za zdravljenje dermatoloških bolezni. Oznaka ATC: D01A E14 (drugi antimikotiki za lokalno zdravljenje).

Ciklopiroks je širokospektralen N-hidroksipiridonski antimikotik. Deluje fungicidno na patogene dermatofite, plesni in kvasovke, vključno s Pityrosporum ovale, ki velja za glavnega povzročitelja seboroičnega dermatitisa.

Predklinične študije so pokazale strmo krivuljo odziva in odmerka, kar nakazuje fungistatično in fungicidno delovanje. Pokazale so tudi ugoden pH optimum, dolgo trajanje delovanja, majhen vpliv beljakovin na inhibicijsko koncentracijo, dobro prodiranje v globlje plasti epidermisa ter dodatno protibakterijsko delovanje proti grampozitivnim in gramnegativnim aerobnim bakterijam.

Vpliv zdravilnega šampona s ciklopiroksom na viabilnost Pityrosporum ovale so raziskali v modelu izrezane kože s hrbtov prašičev. Izkazalo se je, da šampon deluje že po kratkem obdobju zdravljenja. Poskusi s prodiranjem v stratum corneum izrezane prašičje kože so pokazali, da že kratek čas stika s takšnim šamponom zadošča za učinkovito koncentracijo zdravila tudi v globljih plasteh stratum corneum.

Poskusi in vivo so potrdili učinkovitost ciklopiroksa proti eksperimentalni dermatofitozi pri budrah. Ciklopiroks je pokazal jasno učinkovitost odmerka in odziva proti okužbam z Microsporum canis in Trichophyton mentagrophytes.

Opažali so hiter začetek delovanja.

Način delovanja je zelo zapleten, ker zdravilo vpliva na različna presnovna dogajanja v glivični celici. V nasprotju z večino antimikotikov ciklopiroks ne prizadene biosinteze sterolov. Temelj glavnega mehanizma njegovega delovanja v glivični celici je velika afiniteta za trivalentne kovinske katione, npr. Fe³⁺. Vezava tega nujnega encimskega kofaktorja zavre encime, kot so npr. citokromi, vključene v procese mitohondrijskega prenosa elektronov in pridobivanja energije. Poleg tega se v navzočnosti zdravila močno zmanjšata aktivnosti katalaze in peroksidaze, encimov, odgovornih za znotrajcelično razgradnjo toksičnih peroksidov. Zaradi tega ciklopiroks z vplivom na transportne mehanizme, ki so v celični membrani glivic, okvari glivično presnovo. Ta posebni način delovanja ciklopiroksa kaže, da je tveganje za pojav odpornosti majhno in minimizira tveganje za navzkrižno odpornost z drugimi antimikotiki, npr. azoli in alilamini.

Ciklopiroks učinkuje protivnetno. Študije in vitro so pokazale, da zavre nastajanje vnetnih mediatorjev ciklooksigenaze in 5-lipooksigenaze. In vivo kaže pri živalih tudi protivnetne učinke, kar je bilo pri človeku potrjeno v primeru UV-eritema pri prostovoljcih. Zaviranje vnetja lahko pripomore k ozdravitvi določenih glivičnih kožnih okužb, npr. seboroičnega dermatitisa.

V treh z vehiklom kontroliranih, dvojno slepih študijah so 4 tedne zdravili skupaj 1189 bolnikov s seboroičnim dermatitisom. Kot spremenljivke učinkovitosti so uporabili štiri znake oz. simptome

bolezni (stanje, luščenje, vnetje, srbenje), ki so jih kombinirali, da so dobili dve glavni merili izida: "učinkovito zdravljeni" in "odpravljeni". Po uporabi šampona so bili simptomi odpravljeni pri 17,2 % bolnikov (uporaba enkrat na teden) oz. 21,3 % bolnikov (uporaba dvakrat na teden). Odpravljeni ali

uspešno zdravljeni pa so bili simptomi pri 44,2 % bolnikov (uporaba enkrat na teden) oz. 52,5 % bolnikov (uporaba dvakrat na teden).

Kot razširitev teh rezultatov pri akutnem zdravljenju bolezni je klinična študija pokazala, da se je med vzdrževalnim zdravljenjem enkrat na teden bolezen znova pojavila samo pri 16 % bolnikov; med

bolniki, ki so uporabljali šampon brez učinkovine, je bil ta delež 36 %.

Skupno 737 preiskovancev so randomizirali v dvojno slepi študiji, v kateri so primerjali učinkovitost 1 % šampona s ciklopiroksom z učinkovitostjo 2 % šampona s ketokonazolom. Za oceno so uporabili enaka merila odziva. Po 4-tedenskem zdravljenju se je odzvalo približno 74 % bolnikov, ki so uporabljali ciklopiroks in 78,7 % bolnikov, ki so uporabljali ketokonazol. Podobni odziv na obe

terapiji je dal v statističnem testu neinferiornosti vrednost p 0,047 za populacijo ZNZ in vrednost p 0,061 za populacijo VP. Upoštevaje večje število izhodiščno hujših primerov v skupini z 1 % ciklopiroksom sta bili vrednosti p za neinferiornost 0,014 (VP) in 0,021 (ZNZ).

V treh kliničnih študijah 1 % šampona so bolnikom s seboroičnim dermatitisom lasišča merili koncentracijo ciklopiroksa v serumu in urinu. V prvi študiji so bolnike zdravili dvakrat na teden 4 tedne. V drugi študiji so bolnike zdravili v pogojih pretirane uporabe: bolniki so si lase umivali s

šamponom s ciklopiroksom vsak dan 29 dni, pri čemer so kontaktni čas podaljševali od 3 minute do 6 minut po 15 dneh.

V enem preizkušanju III. faze so koncentracijo ciklopiroksa v serumu in urinu merili po 4 tednih zdravljenja enkrat ali dvakrat na teden, potem pa še po dodatnih 12 tednih profilaktičnega zdravljenja enkrat na teden ali enkrat na dva tedna. Po štirih tednih zdravljenja so koncentracijo v serumu

ugotovili pri 21 od 293 bolnikov. Največje koncentracije v serumu so bile med 13,2 in 39,0 µg/l. Po nadaljnjih 12 tednih profilaktičnega zdravljenja so koncentracijo ciklopiroksa ugotovili pri 2 od 94 bolnikov (največ 14,4 µg/l).

V študijah peroralne kronične toksičnosti so bile koncentracije ciklopiroksa in njegovih glavnih presnovkov, ki niso imele toksičnih učinkov, pri podganah od 2210 do 2790 µg/l in pri psih od 1500 do 3500 µg/l, kar kaže na visoko mejo varnosti.

Meritve izločanja ciklopiroksa v urinu so pokazale ekskrecijske vrhove v prvih 4 urah po aplikaciji, potem pa hiter upad. Ker ledvice izločijo več kot 98 % absorbiranega ciklopiroksa, je izločanje v urinu zanesljivo merilo količine zdravila, ki se absorbira med šamponiranjem. V teh študijah je bilo mediano izločanje ciklopiroksa v urinu med 0,42 in 1,36 % uporabljenega odmerka.