MOVALIS 15 mg/1,5 ml raztopina za injiciranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC

Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - MOVALIS 15 mg/1,5 ml
Zdravilo MOVALIS je nesteroidno protivnetno zdravilo. Zdravilo MOVALIS raztopina za injiciranje je indicirano za začetno in kratkotrajno simptomatsko zdravljenje:
revmatoidnega artritisa,
boleče osteoartroze (degenerativna bolezen sklepov), ankilozirajočega spondilitisa.
Priporočeno odmerjanje zdravila MOVALIS je 7,5 mg ali 15 mg enkrat na dan, glede na jakost bolečine in resnost vnetja.
Zdravilo dajemo intramuskularno samo prvih nekaj dni zdravljenja. Za nadaljnje zdravljenje je treba uporabiti peroralne oblike zdravila (tablete).
Zdravilo MOVALIS je treba dajati počasi, z globoko intramuskularno injekcijo v lateralni zgornji glutealni kvadrant. Pri ponavljajočem dajanju zdravila, je priporočljivo izmenjavati levo in desno stran. Zdravila MOVALIS raztopina za injiciranje ne smemo dajati intravensko.
Zaradi možne inkompatibilnosti zdravila MOVALIS raztopina za injiciranje v isti brizgi ne smemo mešati z drugimi zdravili.
Za bolnike s hudo ledvično odpovedjo, ki se zdravijo s hemodializo, največji dnevni odmerek zdravila MOVALIS ne sme biti večji od 7,5 mg.
Možnost neželenih učinkov se lahko zmanjša z uporabo najnižjega učinkovitega odmerka za najkrajše možno trajanje zdravljenja za obvladovanje (lajšanje) simptomov (glejte poglavje 4.4).
Odmerjanje za otroke in mladostnike še ni določeno, zato smemo raztopino za injiciranje uporabljati samo za zdravljenje odraslih bolnikov.
Kombinirano dajanjeSkupni dnevni odmerek zdravila MOVALIS v obliki tablet, svečk in raztopine za injiciranje ne sme biti večji od 15 mg.
Znana preobčutljivost za meloksikam ali katerokoli pomožno snov zdravila. Možna je navzkrižna občutljivost za acetilsalicilno kislino in druga nesteroidna protivnetna zdravila.
Zdravilo MOVALIS ne smemo dajati bolnikom, pri katerih so se po jemanju acetilsalicilne kisline ali drugih nesteroidnih protivnetnih zdravil razvili znaki astme, nosni polipi, angioedem ali urtikarija.
Raztopine za injiciranje MOVALIS ne smemo uporabljati pri bolnikih, ki se zdravijo z antikoagulanti, ker se lahko pojavijo intramuskularni hematomi.
Bolezni ali stanja, pri katerih je zdravilo MOVALIS kontraindicirano:
-
anamneza krvavitev iz prebavil ali predrtje med prejšnjim zdravljenjem z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili;
-
aktivna peptična razjeda/krvavitev ali pri njeni ponovitvi (dva ali več jasnih in dokazanih pojavov razjede ali krvavitve);
-
aktivna vnetna črevesna bolezen (Crohnova bolezen ali ulcerozni kolitis),
-
hudo jetrno odpovedovanje;
-
hudo ledvično odpovedovanje, če se bolnik ne zdravi z dializo;
-
manifestna krvavitev iz prebavil, nedavna možganska krvavitev ali dokazane sistemske motnje krvavitve;
-
hudo srčno popuščanje;
-
otroci in mladostniki, mlajši od 18 let;
-
nosečnost in dojenje.
Zdravilo MOVALIS je kontraindicirano za zdravljenje bolečine neposredno pred operacijo in/ali po njej pri premostitvenih operacijah koronarnih arterij (CABG).
Sočasni uporabi zdravila MOVALIS in nesteroidnih protivnetnih zdravil, tudi selektivnih zaviralcev ciklooksigenaze 2, se moramo izogibati.
Možnost neželenih učinkov se lahko zmanjša z uporabo najnižjega učinkovitega odmerka za najkrajše možno trajanje zdravljenja za obvladovanje (lajšanje) simptomov (glejte poglavje 4.2 in tveganja za
neželene učinke na prebavilih in srčno-žilne dogodke v nadaljevanju).
Krvavitev iz prebavil, razjeda in predrtje
Za vsa nesteroidna protivnetna zdravila so poročali o krvavitvi iz prebavil, razjedi ali predrtju, z ali brez opozorilnih simptomov ali z anamnezo resnih dogodkov v prebavilih, ki so lahko usodni in se lahko pojavijo kadarkoli med zdravljenjem.
Tveganje krvavitve iz prebavil, razjede ali predrtja je večje ob večjih odmerkih nesteroidnih protivnetnih zdravil, prav tako pri bolnikih z anamnezo razjede, zlasti zapletenih oblik s krvavitvijo ali predrtjem (glejte poglavje 4.3), in pri starejših. Te bolnike moramo začeti zdraviti z najmanjšimi odmerki. Pri njih moramo presoditi o kombiniranem zdravljenju z zdravili z varovalnim delovanjem (na primer misoprostolom ali zaviralci protonske črpalke), kar velja tudi za bolnike, ki potrebujejo majhne odmerke aspirina ali drugih zdravil, ki povečajo tveganje neželenih učinkov v prebavilih (glejte spodaj in poglavje 4.5).
Bolniki z anamnezo toksičnih učinkov v prebavilih (zlasti s krvavitvijo iz prebavil), posebej starejši, morajo zdravnika obvestiti o vseh neobičajnih simptomih v prebavilih predvsem, če se pojavijo na začetku zdravljenja.
Previdnost je potrebna pri bolnikih, ki sočasno jemljejo zdravila, katera bi lahko povečala tveganje za razjedo ali krvavitev, kot so peroralni kortikosteroidi, antikoagulansi, na primer varfarin, selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina ali protitrombocitna zdravila, na primer acetilsalicilna kislina (glejte poglavje 4.5).
Če se pri bolnikih, ki jemljejo zdravilo MOVALIS, pojavi krvavitev iz prebavil ali razjeda, jim moramo zdravljenje ukiniti.
Nesteroidna protivnetna zdravila moramo previdno dajati bolnikom z anamnezo bolezni prebavil (ulceroznim kolitisom, Crohnovo boleznijo), ker se slednje lahko poslabšajo (glejte poglavje 4.8).
Kožne reakcije
V povezavi z uporabo zdravila MOVALIS so poročali o življenjsko nevarnih kožnih reakcijah v obliki Stevens-Johnsonovega sindroma (SJS) in toksične epidermalne nekrolize (TEN). Bolnike je treba
poučiti o znakih in simptomih ter jih natančno spremljati glede morebitnega pojava kožnih reakcij. Nevarnost pojava SJS ali TEN je največja prve tedne zdravljenja. Če se pojavijo simptomi ali znaki SJS ali TEN (npr. napredujoči izpuščaj, pogosto z mehurji ali lezijami na sluznicah), je treba zdravljenje z zdravilom MOVALIS ukiniti. Obvladovanje SJS in TEN je najuspešnejše, kadar je
diagnoza zgodnja in če takoj ukinemo zdravilo, za katerega obstaja sum, da bi lahko povzročilo navedeni obolenji. Zgodnja ukinitev je povezana z boljšo prognozo.
Če se med uporabo zdravila MOVALIS razvijeta SJS ali TEN, ga temu bolniku ne smemo ponovno uvesti.
Srčno-žilni in cerebrovaskularni učinki
V povezavi z zdravljenjem z neselektivnimi nesteroidnimi protivnetnimi zdravili (NSAIDs)
so poročali o zadrževanju tekočin in edemu, zato je potrebno ustrezno spremljanje in svetovanje pri bolnikih z anamnezo visokega krvnega tlaka in/ali blagim do zmernim kongestivnim popuščanjem srca.
Podatki iz kliničnih preskušanj in epidemiološki podatki kažejo, da je uporaba nekaterih neselektivnih nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSAIDs) (zlasti visokih odmerkov in pri dolgotrajnem zdravljenju) lahko povezana z majhnim povečanjem tveganja arterijskih trombotičnih dogodkov (npr. tveganje za miokardni infarkt ali možgansko kap). Ni dovolj podatkov, da bi izključili tako tveganje za meloksikam.
Bolnike, ki imajo visok krvni tlak, ki ni zadostno nadzorovan, kongestivno srčno popuščanje, potrjeno ishemično srčno bolezen, periferno arterijsko bolezen in/ali cerebrovaskularno bolezen, se lahko zdravi z meloksikamom le po skrbni presoji. Skrbna presoja je potrebna pred začetkom
dolgotrajnejšega zdravljenja bolnikov z dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni (npr.visok krvni tlak, hiperlipidemija, diabetes mellitus, kajenje).
Nesteroidna protivnetna zdravila v ledvicah zavirajo nastajanje prostaglandinov, ki imajo podporno funkcijo pri vzdrževanju ledvične perfuzije. Pri bolnikih z zmanjšanim ledvičnim pretokom in krvnim volumnom lahko dajanje nesteroidnih protivnetnih zdravil sproži manifestno ledvično dekompenzacijo. Po njihovi ukinitvi se praviloma vzpostavi stanje pred zdravljenjem. Tveganje take reakcije je večje pri starejših osebah, dehidriranih bolnikih, bolnikih s kongestivnim srčnim popuščanjem, jetrno cirozo, nefrotičnim sindromom, manifestno ledvično boleznijo, bolnikih, ki se sočasno zdravijo z diuretikom, zaviralcem ACE ali antagonistom receptorjev za angiotenzin II, ali tistih z večjimi operacijami, ki so privedle do hipovolemije. Vsem je treba diurezo in ledvično delovanje na začetku zdravljenja skrbno spremljati.
Nesteroidna protivnetna zdravila lahko redko povzročijo intersticijski nefritis, glomerulonefritis, nekrozo ledvične medule ali nefrotski sindrom.
Za bolnike s končno ledvično odpovedjo, ki se zdravijo s hemodializo, odmerek zdravila MOVALIS ne sme biti večji od 7,5 mg. Bolnikom z blago ali zmerno ledvično okvaro (s kreatininskim očistkom nad 25 ml/min) odmerka ni treba prilagajati.
Tako kot pri večini drugih nesteroidnih zdravilih so poročali o občasnem povečanju transaminaz v serumu ali drugih parametrov jetrnega delovanja. Povečanje nad normalne vrednosti je bilo večinoma majhno in prehodno. Če je motnja večja ali traja dlje časa, je treba zdravljenje z zdravilom MOVALIS ukiniti in preiskati jetrno delovanje.
Bolnikom s klinično stabilno jetrno cirozo odmerka ni treba zmanjšati.
Slabotni ali izčrpani bolniki slabše prenašajo neželene učinke in jih je treba skrbno nadzorovati. Tako kot z vsemi drugimi nesteroidnimi protivnetnimi zdravili je treba previdno zdraviti starejše bolnike, ker je pri njih verjetnost okvare ledvičnega, jetrnega ali srčnega delovanja večja.
Pri starejših bolnikih so neželeni učinki nesteroidnih protivnetnih zdravil v prebavilih pogostnejši, zlasti krvavitev iz prebavil in predrtje, ki sta lahko usodna (glejte poglavje 4.2).
Med zdravljenjem z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili lahko pride do zadrževanja natrija, kalija in do zmanjšanja natriuretičnih učinkov diuretikov. To lahko pri občutljivih bolnikih povzroči ali
poslabša že obstoječe srčno popuščanje ali hipertenzijo. Priporočamo klinično spremljanje bolnikov s povečanim tveganjem.
Meloksikam lahko tako kot vsa nesteroidna protivnetna zdravila prikrije simptome infekcijske bolezni.
Meloksikam lahko škodljivo deluje na plodnost, zato ga ne priporočamo ženskam, ki poskušajo zanositi. Zato moramo pri ženskah, ki imajo težave z zanositvijo ali prestajajo preiskave za ugotavljanje neplodnosti, presoditi o ukinitvi meloksikama (glejte poglavje 4.6).
Za pomembne interakcije z drugimi zdravili, ki jim je treba posvetiti posebno pozornost, glejte poglavje 4.5.
To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na odmerek, kar v bistvu pomeni »brez natrija«.
- Drugi zaviralci prostaglandinske sintetaze, kot so glukokortikosteroidi in salicilati (acetilsalicilna kislina): hkratno dajanje zaviralcev prostaglandinske sintetaze lahko zaradi sinergističnega učinka poveča tveganje nastanka razjed in krvavitev v prebavilih, zato ga ne priporočamo. Sočasnega
dajanja meloksikama z drugimi nesteroidnimi protivnetnimi zdravili ne priporočamo. Med
sočasnim jemanjem acetilsalicilne kisilne (1000 mg 3-krat na dan) so pri zdravih prostovoljcih zasledili težnjo k povečanju AUC (10 %) in Cmax (24 %) meloksikama. Klinični pomen te interakcije ni znan.
Kortikosteroidi: povečano tveganje za razjedo v prebavilih ali krvavitev iz prebavil (glejte poglavje 4.4).
-
Peroralni antikoagulanti, sistemsko dajanje heparina in trombolitiki: povečano tveganje krvavitev preko zaviranja delovanja trombocitov. Če se sočasnemu dajanju ne moremo izogniti, moramo skrbno nadzorovati učinke antikoagulantov na strjevanje krvi (glejte poglavje 4.3).
Antikoagulanti: nesteroidna protivnetna zdravila lahko povečajo učinke antikoagulantov, kot je varfarin (glejte poglavje 4.4).
-
Protitrombocitna zdravila in selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI):
povečano tveganje krvavitev iz prebavil zaradi zaviranja delovanja trombocitov (glejte poglavje 4.4).
-
Litij: za nesteroidna protivnetna zdravila poročajo, da povečajo serumsko ravan litija (zaradi
zmanjšanega ledvičnega izločanja litija), ki lahko dosežejo toksične vrednosti. Sočasnega dajanja litija in nesteroidnih protivnetnih zdravil ne priporočamo. Če je kombinacija teh zdravil neizogibna,
moramo v začetnem obdobju zdravljenja z meloksikamom, med njegovim prilagajanjem in ob ukinitvi skrbno spremljati raven litija v plazmi.
-
Metotreksat: nesteroidna protivnetna zdravila lahko zmanjšajo tubularno izločanje metotreksata in tako povečajo njegovo raven v plazmi. Zato sočasnega dajanja nesteroidnih protivnetnih zdravil ne priporočamo bolnikom, ki prejemajo velike odmerke metotreksata (več kot 15 mg na teden). O nevarnosti medsebojnega delovanja med nesteroidnimi protivnetnimi zdravili in metotreksatom moramo presoditi tudi pri bolnikih, ki prejemajo majhne odmerke metotreksata, zlasti če imajo okvarjeno ledvično delovanje. Kadar je kombinirano zdravljenje neizogibno, moramo spremljati krvno sliko in ledvično delovanje. Previdni moramo biti, kadar prejme bolnik obe zdravili – nesteroidno protivnetno zdravilo in metotreksat v treh dneh, ker se lahko v tem primeru poveča raven metotreksata v plazmi, kar poveča toksičnost. Čeprav sočasno zdravljenje z meloksikamom ni pomembneje vplivalo na farmakokinetiko metotreksata (15 mg na teden), moramo ob jemanju nesteroidnih protivnetnih zdravil upoštevati možno povečano hematološko toksičnost metotreksata.
-
Kontracepcija: poročila navajajo manjšo učinkovitost materničnih vložkov med jemanjem nesteroidnih protivnetnih zdravil, kar pa še ni dokončno potrjeno.
-
Diuretiki: pri dehidriranih bolnikih lahko pride med zdravljenjem z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili do akutnega poslabšanja ledvičnega delovanja. Bolniki, ki prejemajo zdravilo MOVALIS in diuretike, morajo biti primerno hidrirani; pred začetkom zdravljenja pa potrebujejo preiskavo
ledvičnega delovanja.
-
Antihipertenzivi (npr. zaviralci beta, zaviralci angiotenzinske konvertaze, vazodilatatorji, diuretiki):
Pri sočasnem zdravljenju z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili poročajo o slabšem učinku antihipertenziva zaradi zaviranja prostaglandinov, ki širijo žile.
-
Nesteroidna protivnetna zdravila in antagonisti receptorjev za angiotenzin II ter zaviralci ACE sinergistično zmanjšujejo glomerulno filtracijo. Pri bolnikih z ledvično okvaro lahko to privede do akutne ledvične odpovedi.
-
Holestiramin v prebavilih veže meloksikam, kar pospeši izločanje meloksikama.
-
Nesteroidna protivnetna zdravila lahko zaradi učinkov, ki jih posredujejo prostaglandini v ledvicah, povečajo nefrotoksičnost ciklosporina. Med kombiniranim zdravljenjem je treba nadzorovati ledvično delovanje.
Meloksikam se skoraj v celoti izloča s presnavljanjem v jetrih. Približno dve tretjini presnove posredujejo encimi citokroma (CYP) P450 (pretežno CYP 2C9, v manjši meri tudi CYP 3A4), ena tretjina pa se presnovi po drugih poteh, npr. s peroksidazno oksidacijo. Možno farmakokinetično
součinkovanje je treba upoštevati pri sočasnem dajanju meloksikama in zdravil, za katera je znano, da zavirajo CYP 2C9 ali CYP 3A4 ali oba ali se prek njiju presnavljajo.
Pri sočasnem dajanju z antacidi, cimetidinom, digoksinom in furosemidom niso odkrili pomembnih farmakokinetičnih interakcij.
Medsebojnega delovanja s peroralnimi antidiabetiki ni možno izključiti.
Nosečnost
Zdravilo MOVALIS je med nosečnostjo kontraindicirano.
Zaviranje sinteze prostaglandinov lahko škodljivo vpliva na nosečnost ter razvoj zarodka in ploda.
Podatki iz epidemioloških raziskav kažejo na povečano tveganje za splav in nepravilni razvoja srca ter gastroshize zaradi jemanja zaviralca sinteze prostaglandinov v zgodnji nosečnosti. Absolutno tveganje nepravilnega razvoja srca in ožilja je bilo povečano od manj kot 1 % na približno 1,5 %. Domnevajo, da tveganje narašča z velikostjo odmerka in trajanjem zdravljenja. V predkliničnih študijah je dajanje zaviralca sinteze prostaglandinov povečalo izgubo zarodkov pred implantacijo in po njej ter smrtnost zarodkov in plodov. Poleg tega so v predkliničnih študijah, kjer so zaviralec sinteze prostaglandinov
dajali med organogenezo, poročali o povečani pogostnosti različnih razvojnih nepravilnostih, vključno z nepravilnostmi v razvoju srca in ožilja.
V tretjem trimesečju nosečnosti je lahko plod med jemanjem zaviralcev sinteze prostaglandinov izpostavljen:
-
toksičnemu učinku na srce in pljuča (prezgodnje zaprtje arterioznega duktusa in pljučna hipertenzija);
-
tveganju ledvične disfunkcije, ki lahko napreduje v ledvično odpoved z oligohidramnijem; Mati in novorojenček sta lahko ob koncu nosečnosti izpostavljena:
-
možni podaljšani krvavitvi, antiagregacijskem učinku, ki se lahko pojavi celo pri zelo majhnih odmerkih;
-
zaviralnemu učinku na krčenje maternice s posledično zakasnitvijo ali podaljšanjem poroda.
Dojenje
Specifičnih izkušenj z zdravilom MOVALIS ni na voljo, vendar je znano, da nesteroidna protivnetna zdravila prehajajo v materino mleko. Zato je pri ženskah, ki dojijo, zdravilo kontraindicirano.
Plodnost
Tako kot vsa zdravila, ki zavirajo ciklooksigenazo/sintezo prostaglandinov, lahko tudi meloksikam škodljivo deluje na plodnost, zato ga ne priporočamo ženskam, ki poskušajo zanositi. Pri ženskah, ki imajo težave z zanositvijo ali prestajajo preiskave za ugotavljanje neplodnosti, je treba presoditi o ukinitvi meloksikama.
O vplivu na sposobnost za upravljanje vozil in strojev niso izvajali posebnih raziskav. Bolniki, pri katerih se pojavijo motnje vida vključno z zamegljenim vidom, omotica, dremavost, vrtoglavica ali druge motnje delovanja osrednjega živčnega sistema, ne smejo opravljati tovrstnih dejavnosti.
V poročilih so navedeni naslednji neželeni učinki, ki so lahko vzročno povezani z dajanjem zdravila MOVALIS.
Redki neželeni učinki, ki so označeni z zvezdico (*), so bili odkriti v času trženja zdravila in so verjetno povezani z jemanjem zdravila MOVALIS.
Navedba pogostnosti po MedDRA:
zelo pogosti: pojavijo se pri več kot 1 od 10 bolnikov; pogosti: pojavijo se pri 1 do 10 bolnikih od 100;
občasni: pojavijo se pri 1 do 10 bolnikih od 1.000; redki: pojavijo se pri 1 do 10 bolnikih od 10.000;
zelo redki: pojavijo se pri manj kot 1 bolniku od 10.000;
neznana pogostnost: pogostnosti iz razpoložjivih podatkov ni mogoče oceniti.
Bolezni krvi in limfatičnega sistema Občasni : anemija
Redki : sprememba krvne slike (tudi diferencialne krvne slike levkocitov), levkopenija in trombocitopenija. Kaže, da sočasno dajanje zdravila z mielotoksičnimi
učinki, zlasti metotreksata, poveča možnost razvoja citopenije.
Bolezni imunskega sistema
Občasni: takojšnje preobčutljivostne reakcije*
Neznana pogostnost: anafilaktoidne* oz. anafilaktične reakcije*, vključno z anafilaktičnim šokom*
Psihiatrične motnje
Redki : sprememba razpoloženja* Neznana pogostnost : zmedenost* in motena orientacija*
Bolezni živčevja
Pogosti: glavobol
Občasni : omotica, dremavost,
Očesne bolezni
Redki: motnje vida, tudi zamegljen vid*, konjunktivitis*
Ušesne bolezni, vključno z boleznimi labirinta Občasni : vrtoglavica
Redki : zvonjenje v ušesih
Srčne bolezni
Redki : palpitacije
V povezavi z zdravljenjem z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili so poročali o edemih, visokem krvnem tlaku in srčnem popuščanju.
Podatki iz kliničnih preskušanj in epidemiološki podatki kažejo, da je uporaba nekaterih neselektivnih nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSAIDs) (zlasti visokih odmerkov in pri dolgotrajnem zdravljenju) lahko povezana z majhnim povečanjem tveganja arterijskih trombotičnih dogodkov (npr. tveganje za miokardni infarkt ali možgansko kap) (glejte poglavje 4.4).
Žilne bolezni
Občasni : povečanje krvnega tlaka, rdečica
Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora
Redki: pojav astmatičnih napadov pri posameznikih, alergičnih na aspirin ali druga nesteroidna protivnetna zdravila
Bolezni prebavil
Pogosti : dispepsija, slabost, bruhanje, trebušna bolečina, driska
Občasni: spahovanje, neopazna prikrita ali makroskopska krvavitev iz prebavil, gastritis*, stomatitis, zaprtje, napenjanje
Redki : razjeda želodca in dvanajstnika, kolitis, ezofagitis
Zelo redki : predrtje prebavil
Najpogostnejši so neželeni učinki v prebavilih. Zlasti pri starejših bolnikih se lahko pojavijo peptična razjeda, predrtje ali krvavitev iz prebavil, ki so včasih usodni (glejte poglavje 4.4). Po dajanju so poročali o slabosti, bruhanju, driski, napenjanju, zaprtju, dispepsiji, trebušni bolečini, meleni,
hematemezi, ulceroznem stomatitisu ter o poslabšanju kolitisa in Crohnove bolezni (glejte poglavje 4.4). Manj pogosto so zasledili gastritis.
Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov
Občasni: spremembe parametrov jetrnega delovanja (npr. povečane vrednosti transaminaz ali bilirubina)
Zelo redki: hepatitis*
Bolezni kože in podkožja
Občasni : angioedem*, pruritus, kožni izpuščaj
Redki : urtikarija, hude kožne reakcije: Poročali so o Stevens-Johnsonovem sindromu (SJS) in toksični epidermalni nekrolizi (TEN) (glejte poglavje 4.4).
Zelo redki : bulozni dermatitis*, multiformni eritem* Neznana pogostnost : fotosenzibilizacija
Bolezni sečil
Občasni: spremembe parametrov ledvičnega delovanja (povečana vrednost serumskega kreatinina ali sečnine ali obeh) Uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil je lahko povezana z motnjami mokrenja, vključno z akutnim zastojem seča*.
Zelo redki: akutna ledvična odpoved*
Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije
Pogosti: zatrdlina na mestu injekcije, bolečina na mestu injekcije Občasni: edem
Farmakološke lastnosti - MOVALIS 15 mg/1,5 ml
Farmakoterapevtska skupina: nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila Oznaka ATC: M01AC06
Zdravilo MOVALIS je nesteroidno protivnetno zdravilo iz skupine z enolno kislino, ki deluje pri živalih protivnetno, analgetično in antipiretično. Meloksikam je imel močan protivnetni učinek v vseh
standardnih modelih vnetja. Skupni mehanizem naštetih učinkov predvidoma temelji na sposobnosti meloksikama za zaviranje biosinteze prostaglandinov, znanih posrednikov vnetja.
Primerjava ulcerogenega odmerka in protivnetno učinkovitega odmerka je na podganjem modelu adjuvantnega artritisa potrdila, da ima meloksikam pri živalih večjo terapevtično širino kot standardna nesteroidna protivnetna zdravila. In vivo je meloksikam učinkoviteje zaviral biosintezo prostaglandinov na mestu vnetja kot v želodčni sluznici ali ledvicah.
Opisane razlike so predvidoma posledica selektivnega zaviranja ciklooksigenaze 2 glede na
ciklooksigenazo 1. Domnevajo, da terapevtski učinki nesteroidnih protivnetnih zdravil temeljijo na zaviranju ciklooksigenaze 2 in da so njihovi neželeni učinki v želodcu in ledvicah posledica zaviranja konstitutivne ciklooksigenaze 1.
Meloksikamovo selektivnost za ciklooksigenazo 2 so potrdili številni in vitro ter ex vivo preskusi. Pri preskusu s polno človeško krvjo je meloksikam in vitro selektivno zaviral ciklooksigenazo 2.
Meloksikam (7,5 in 15 mg) je ex vivo močneje zaviral ciklooksigenazo 2, kar so pokazali z močnejšim zaviranjem z lipopolisaharidom spodbujenega nastajanja PGE2 (ciklooksigenaze 2) glede na nastajanje tromboksana v strjujoči se krvi (ciklooksigenaza 1). Opisani učinki so bili odvisni od velikosti
odmerka. Preskušanja so pokazala, da meloksikam ex vivo v priporočenih odmerkih ne vpliva na agregacijo trombocitov ali čas krvavitve, medtem ko so indometacin, diklofenak, ibuprofen in naproksen pomembno zavirali agregacijo trombocitov in podaljšali krvavitev.
V kliničnih raziskavah je bila skupna pogostnost neželenih učinkov v prebavilih pri dajanju meloksikama po 7,5 mg in 15 mg manjša kot pri primerjanih nesteroidnih protivnetnih zdravilih, zlasti zaradi manjše pogostnosti dogodkov, kot so dispepsija, bruhanje, slabost in trebušna bolečina.
Pogostnost predrtja v zgornjih prebavilih, razjed in krvavitev je bila pri meloksikamu majhna in odvisna od velikosti odmerka.
Niso pa opravili samostojne raziskave v ustrezni obliki, ki bi morebiti odkrila statistične razlike med meloksikamom in drugimi nesteroidnimi protivnetnimi zdravili glede na pogostnost klinično pomembnega predrtja, zapore ali krvavitev v prebavilih. Na voljo so le rezultati analize zbranih
podatkov iz 35 kliničnih raziskav, v katerih so vsak dan prejemali meloksikam bolniki z osteoartrozo, revmatoidnim artritisom in ankilozirajočim spondilitisom. V teh raziskavah je bil čas izpostavljenosti meloksikamu 3 tedne do 1 leto (večina bolnikov je sodelovala v 1-mesečnih raziskavah). Skoraj vsi bolniki so sodelovali v raziskavah, ki so dovoljevale vključitev bolnikov s predrtjem, razjedo ali krvavitvijo iz prebavil v anamnezi. Pogostnost klinično pomembnih stanj s predrtjem, zaporo ali krvavitvijo iz prebavil (POB) so ocenili retrospektivno po neodvisni in slepi ocenitvi primerov.
Rezultate prikazuje tabela.
Skupno tveganje predrtja, zapore in krvavitve (POB) pri zdravljenju z meloksikamom po 7,5 mg in 15 mg v kliničnih raziskavah (BI) v primerjavi z diklofenakom in piroksikamom (po Kaplan-Meierjevi metodi)| ZDRAVLJENJE | Interval (dnevi) | Bolniki vsredini intervala | POBznotraj intervala | Tveganje (%) | 95-odstotniinterval zaupanja |
| Dnevni odmerek | |||||
| meloksikam | |||||
| 7,5 mg | 1–<30 | 9636 | 2 | 0,02 | 0.00–0,05 |
| 30–<91 | 551 | 1 | 0,05 | 0,00–0,13 | |
| 15 mg | 1–<30 | 2785 | 3 | 0,12 | 0,00–0,25 |
| 30–<91 | 1683 | 5 | 0,40 | 0,12–0,69 | |
| 91–<182 | 1090 | 1 | 0,50 | 0,16–0,83 | |
| 182–<365 | 642 | 0 | 0,50 | ||
| diklofenak | 1–<30 | 5110 | 7 | 0,14 | 0,04–0,24 |
| 100 mg | 30–<91 | 493 | 2 | 0,55 | 0,00–1,13 |
| piroksikam | 1–<30 | 5071 | 10 | 0,20 | 0,07–0,32 |
| 20 mg | 30–<91 | 532 | 6 | 1,11 | 0,35–1,86 |
Absorpcija
Meloksikam se po intramuskularnem dajanju povsem absorbira. Relativna biološka uporabnost je v primerjavi s peroralnimi načini dajanja skoraj 100-odstotna.
Zato odmerka ob prehodu z intramuskularnega na peroralno zdravljenje ni treba prilagajati.
Po intramuskularnem vnosu odmerka po 15 mg izmerimo največjo koncentracijo v plazmi, ki je približno 1,6 – 1,8 µg/ml po približno 1 – 6 urah.
Porazdelitev
Meloksikam se zelo močno veže na beljakovine v plazmi, v glavnem na albumin (99 %). Meloksikam prehaja v sinovijsko tekočino, v kateri je njegova koncentracija približno za polovico manjša kot v plazmi.
Porazdelitveni volumen je je majhen, povprečno 11 l po intramuskularnem ali intravenskem dajanju, in se lahko med posameznimi bolniki razlikuje za 7 do 20 %. Po večkratnem dajanju peroralnih odmerkov (7,5 do 15 mg) je porazdelitveni volumen meloksikama približno 16 l, razpon koeficientov variacije pa 11 do 32 %.
Biotransformacija
Meloksikam se v jetrih obsežno biološko presnavlja.
V seču so odkrili štiri različne presnovke meloksikama, ki so vsi farmakodinamično neaktivni.
Glavni presnovek, 5’-karboksimeloksikam (60 % odmerka) nastane z oksidacijo vmesnega presnovka 5’-hidroksimetilmeloksikama, ki se v manjši količini tudi izloča (9 % odmerka). Raziskave in vitro so pokazale, da ima pomembno vlogo pri tej presnovni poti CYP 2C9, manjšo pa tudi izoencim
CYP 3A4. Na nastanek drugih dveh presnovkov, katerih delež znaša 16 % in 4 % vnesenega odmerka, verjetno vpliva aktivnost peroksidaze pri posameznem bolniku.
Izločanje
Meloksikam se pretežno izloča v obliki presnovkov v enaki količini v seču in blatu. V nespremenjeni obliki se z blatom izloči manj kot 5 % dnevnega odmerka, s sečem pa samo sledi matične spojine.
Srednja razpolovna doba izločanja je 13 do 25 ur po peroralnem, intramuskularnem in intravenskem dajanju.
Povprečni skupni očistek iz plazme je približno 7 do 12 ml/min po enkratnih peroralnih, intravenskih ali rektalnih odmerkih.
Linearnost/nelinearnost
Meloksikam ima linearno farmakokinetiko v terapevtskem razponu odmerjanja 7,5 mg do 15 mg peroralno ali intramuskularno.
Posebne skupine
Bolniki z jetrnim ali ledvičnim odpovedovanjem:
Niti jetrna insuficienca niti blaga do zmerna ledvična insuficienca pomembneje ne vplivata na farmakokinetiko meloksikama. Osebe z zmerno ledvično okvaro so imele pomembno večji skupni očistek zdravila. Pri bolnikih s končno ledvično odpovedjo je vezava na beljakovine manjša. Pri
končni ledvični odpovedi se lahko zaradi povečanega porazdelitvenega volumna zviša raven prostega meloksikama, zato ne smemo prekoračiti dnevnega odmerka 7,5 mg.
Starejši:
Pri starejših moških so bile srednje vrednosti farmakokinetičnih parametrov podobne kot pri mladih moških. Pri starejših ženskah je bila vrednost AUC višja, razpolovna doba izločanja pa daljša kot pri mladih preizkušancih obeh spolov. Pri starejših osebah je srednji očistek iz plazme nekoliko manjši od tistega, ki ga poročila navajajo za mlajše osebe.
Farmacevtski podatki - MOVALIS 15 mg/1,5 ml
meglumin glikofurol poloksamer 188 natrijev klorid glicin
natrijev hidroksid voda za injekcije
Ker o možni inkompatibilnosti ni podatkov, ne smemo raztopine za injiciranje zdravila Movalis mešati v isti brizgi z drugimi zdravili.