Amlodipin Alkaloid-INT 10 mg tablete
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Interakcije s/z
Omejitve
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Amlodipin 10 mg
hipertenzija
kronična stabilna angina pektoris
vazospastična (Prinzmetalova) angina pektoris
Odmerjanje
Odrasli
Tako pri hipertenziji kot pri angini pektoris je priporočeni začetni odmerek 5 mg zdravila Amlodipin Alkaloid-INT enkrat na dan, ta odmerek pa je, odvisno od odziva pri posameznem bolniku, mogoče povečati do največjega odmerka 10 mg.
Pri hipertenzivnih bolnikih se zdravilo Amlodipin Alkaloid-INT uporablja v kombinaciji s tiazidnim diuretikom, antagonistom adrenergičnih receptorjev alfa, antagonistom adrenergičnih receptorjev beta ali zaviralcem angiotenzinske konvertaze.
Zdravilo Amlodipin Alkaloid-INT se za zdravljenje angine pektoris lahko uporablja samostojno ali v
kombinaciji z drugimi zdravili za zdravljenje angine pektoris pri bolnikih, pri katerih angina pektoris
ni odzivna na nitrate in/ali ustrezne odmerke antagonistov adrenergičnih receptorjev beta.
Pri sočasnem jemanju tiazidnih diuretikov, antagonistov adrenergičnih receptorjev beta in zaviralcev
angiotenzinske konvertaze prilagajanje odmerkov zdravila Amlodipin Alkaloid-INT ni potrebno.
Posebne skupine bolnikov
Starejši bolniki
Zdravilo Amlodipin Alkaloid-INT, uporabljeno v podobnih odmerkih pri starejših ali mlajših bolnikih, bolniki enako dobro prenašajo. Pri starejših bolnikih je priporočljiva uporaba običajnih režimov odmerjanja, pri povečevanju odmerkov pa je potrebna previdnost (glejte poglavji 4.4 in 5.2).
Bolniki z okvaro jeter
Pri bolnikih z blago do zmerno okvaro jeter priporočenega odmerjanja niso ugotavljali, zato je treba odmerek izbrati previdno in pričeti z odmerki s spodnje meje odmernega območja (glejte poglavji 4.4 in 5.2). Farmakokinetike amlodipina pri hudi okvari jeter niso preučili. Pri bolnikih s hudo okvaro jeter je priporočljivo uvesti najnižji odmerek amlodipina in ga povečevati počasi.
Bolniki z okvaro ledvic
Spremembe v koncentracijah amlodipina v plazmi niso v povezavi s stopnjo ledvične okvare, zato je priporočljivo običajno odmerjanje. Amlodipina se z dializo ne da odstraniti.
Pediatrična populacija
Otroci in mladostniki s hipertenzijo, stari od 6 do 17 let
Priporočeni začetni peroralni odmerek antihipertenziva pri otrocih in mladostnikih, starih od 6 do 17 let, je 2,5 mg enkrat na dan, ki pa se lahko poveča na 5 mg enkrat na dan, če po 4 tednih ciljni krvni tlak ni dosežen. Odmerkov, ki presegajo 5 mg na dan, pri pediatričnih bolnikih niso preučili (glejte poglavji 5.1 in 5.2).
S tem zdravilom ni mogoče zagotoviti odmerka 2,5 mg.
Otroci, mlajši od 6 let Podatki niso na voljo.
Način uporabe
Tablete za peroralno uporabo.
Zdravilo Amlodipin Alkaloid-INT je kontraindicirano pri bolnikih:
-
s preobčutljivostjo na derivate dihidropiridina, amlodipin ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1,
-
s hudo hipotenzijo,
-
s šokom (vključno s kardiogenim šokom),
-
z zaporo pretoka krvi iz levega prekata (npr. močno izražena aortna stenoza),
-
s hemodinamično nestabilnim srčnim popuščanjem po akutnem miokardnem infarktu.
Varnost in učinkovitost amlodipina pri hipertenzivni krizi nista bili dokazani.
Bolniki s srčnim popuščanjem
Bolnike s srčnim popuščanjem je treba zdraviti previdno. V dolgotrajni, s placebom nadzorovani študiji pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem (razred III in IV po NYHA) so poročali o večji
pogostnosti pojavljanja pljučnega edema v skupini, ki je prejemala amlodipin, v primerjavi s skupino,
ki je prejemala placebo (glejte poglavje 5.1).
Zaviralce kalcijevih kanalčkov, vključno z amlodipinom, je treba pri bolnikih s kongestivnim srčnim popuščanjem uporabljati previdno, ker lahko povečajo tveganje za nadaljnje srčno˗žilne zaplete in umrljivost.
Bolniki z okvaro jeter
Pri bolnikih z okvaro jeter je razpolovni čas amlodipina podaljšan, vrednosti AUC pa so večje; priporočila za prilagoditev odmerkov niso izoblikovana. Amlodipin je zato pri teh bolnikih treba uvesti v odmerkih s spodnje meje odmernega območja in ga uporabljati previdno, tako ob začetku zdravljenja kot tudi ob povečanju odmerka. Pri bolnikih s hudo okvaro jeter je lahko potrebno počasno povečevanje odmerka in pozorno spremljanje.
Starejši bolniki
Pri starejših bolnikih je pri povečevanju odmerka potrebna previdnost (glejte poglavji 4.2 in 5.2).
Bolniki z okvaro ledvic
Amlodipin se pri teh bolnikih lahko uporablja v običajnih odmerkih. Spremembe v koncentracijah amlodipina v plazmi niso povezane s stopnjo ledvične okvare. Amlodipina se z dializo ne da odstraniti.
Opozorilo za pomožno snov
Zdravilo Amlodipin Alkaloid-INT vsebuje laktozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, odsotnostjo encima laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.
Vpliv drugih zdravil na amlodipin
Zaviralci CYP3A4
Sočasna uporaba amlodipina z močnimi ali zmernimi zaviralci CYP3A4 (zaviralci proteaze, azolski antimikotiki, makrolidi, kot sta eritromicin ali klaritromicin, verapamil ali diltiazem) lahko povzroči pomembno povečanje izpostavljenosti amlodipinu, s čimer se poveča tveganje za hipotenzijo. Klinične posledice teh farmakokinetičnih sprememb so lahko izrazitejše pri starejših bolnikih. Morda bo potrebno klinično spremljanje in prilagajanje odmerkov.
Induktorji CYP3A4
Pri sočasnem dajanju znanih induktorjev CYP3A4 se plazemska koncentracija amlodipina lahko spreminja. Zato je med in po sočasnem zdravljenju, zlasti z močnimi induktorji CYP3A4 (npr. rifampicinom, šentjanževko), potrebno spremljati krvni tlak in razmisliti o prilagoditvi odmerka.
Sočasna uporaba amlodipina in grenivke ali grenivkinega soka ni priporočljiva, saj se pri nekaterih bolnikih lahko poveča biološka uporabnost in s tem okrepi učinek na znižanje krvnega tlaka.
Dantrolen (infuzija)
Po dajanju verapamila in intravenske infuzije dantrolena so pri živalih opazili ventrikularno fibrilacijo in srčno˗žilni kolaps s smrtnim izidom v povezavi s hiperkaliemijo. Zaradi tveganja za pojav hiperkaliemije se je priporočljivo izogibati sočasni uporabi zaviralcev kalcijevih kanalčkov, kakršen je amlodipin, pri bolnikih, ki so občutljivi za maligno hipertermijo in pri zdravljenju maligne hipertermije.
Vplivi amlodipina na druga zdravila
Učinki amlodipina na znižanje krvnega tlaka prispevajo k učinkom drugih antihipertenzivov na znižanje krvnega tlaka.
Takrolimus
Obstaja tveganje za povečanje ravni takrolimusa v krvi, kadar se zdravilo daje sočasno z amlodipinom, vendar farmakokinetični mehanizem tega medsebojnega delovanja ni popolnoma jasen. Da bi se izognili škodljivim učinkom takrolimusa, je treba pri bolnikih, ki se zdravijo s takrolimusom, ob uporabi amlodipina skrbno spremljati raven takrolimusa v krvi in po potrebi prilagoditi njegov odmerek.
Zaviralci mehanistične tarče rapamicina (mTOR – mechanistic target of rapamycin)
Zaviralci mTOR, kot so sirolimus, temsirolimus in everolimus, so substrati CYP3A. Amlodipin je šibek zaviralec CYP3A. Pri sočasni uporabi zaviralcev mTOR lahko amlodipin poveča izpostavljenost zaviralcem mTOR.
Ciklosporin
Študije medsebojnega delovanja med ciklosporinom in amlodipinom na zdravih prostovoljcih ali drugih populacijah niso bile izvedene, z izjemo bolnikov z ledvičnim presadkom, pri katerih so opazili spremenljivo povečanje koncentracije ciklosporina (za povprečno 0–40 %). Pri bolnikih z ledvičnim presadkom, ki prejemajo amlodipin, je treba razmisliti o spremljanju ravni ciklosporina in zmanjšanju odmerka ciklosporina, če je to potrebno.
Simvastatin
Sočasno jemanje večkratnih odmerkov 10 mg amlodipina z 80 mg simvastatina je povzročilo 77-% povečanje izpostavljenosti simvastatinu v primerjavi z jemanjem simvastatina samega. Pri bolnikih, ki prejemajo amlodipin, je potrebno dnevni odmerek simvastatina omejiti na 20 mg.
V kliničnih študijah medsebojnega delovanja amlodipin ni vplival na farmakokinetiko atorvastatina, digoksina ali varfarina.
Nosečnost
Varnosti uporabe amlodipina med nosečnostjo niso ugotavljali.
V študijah na živalih so pri velikih odmerkih opazili škodljiv vpliv na sposobnost razmnoževanja
(glejte poglavje 5.3).
Uporaba med nosečnostjo je priporočljiva le v primeru, ko ni druge varnejše izbire in ko bolezen sama predstavlja večje tveganje za mater in plod.
Dojenje
Amlodipin se izloča v materino mleko. Ocenjujejo, da je delež materinega odmerka, ki ga prejme otrok, v interkvartilnem razponu 3–7 %, najvišji delež pa je 15 %. Učinek amlodipina na dojene otroke ni znan. Odločitev o nadaljevanju ali prenehanju dojenja oziroma o nadaljevanju ali prenehanju zdravljenja z amlodipinom je treba sprejeti upoštevajoč koristi dojenja za otroka in koristi zdravljenja z amlodipinom za mater.
Plodnost
Pri nekaterih bolnikih, ki so jih zdravili z zaviralci kalcijevih kanalčkov, so poročali o reverzibilnih biokemijskih spremembah v glavi semenčice. Klinični podatki o možnem učinku amlodipina na plodnost so nezadostni. V eni študiji na podganah so ugotovili neželene učinke na plodnost pri samcih (glejte poglavje 5.3).
Amlodipin ima lahko blag ali zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Če se pri bolnikih, ki jemljejo amlodipin, pojavlja omotica, glavobol, utrujenost ali navzea, je njihova zmožnost reagiranja lahko zmanjšana. Previdnost je še zlasti priporočljiva na začetku zdravljenja.
Povzetek varnostnega profila
Neželeni učinki, o katerih so najpogosteje poročali med zdravljenjem, so somnolenca, omotica, glavobol, palpitacije, vročinski oblivi, bolečine v trebuhu, navzea, otekanje gležnjev, edem in utrujenost.
Preglednica neželenih učinkov
Med zdravljenjem z amlodipinom so opažali in poročali o naslednjih neželenih učinkih, pogostnost njihovega pojavljanja pa je bila naslednja: zelo pogosti (≥ 1/10); pogosti (≥ 1/100 do < 1/10); občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100); redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000); zelo redki (< 1/10.000); neznana (pogostnosti iz razpoložljivih podatkov ni mogoče oceniti).
V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.
| Organski sistem | Pogostnost pojavljanja | Neželeni učinki |
| Bolezni krvi in limfatičnegasistema | zelo redki | levkocitopenija, trombocitopenija |
| Bolezni imunskega sistema | zelo redki | alergijske reakcije |
| Presnovne in prehranske motnje | zelo redki | hiperglikemija |
| Psihiatrične motnje | občasni | depresija, spremembe razpoloženja (vključno z anksioznostjo), nespečnost |
| redki | zmedenost | |
| Bolezni živčevja | pogosti | somnolenca, omotica, glavobol (šeposebno na začetku zdravljenja) |
| občasni | tremor, disgevzija, sinkopa, hipestezija, parestezija | |
| zelo redki | hipertonija, periferna nevropatija | |
| Očesne bolezni | pogosti | motnje vida (vključno z diplopijo) |
| Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta | občasni | tinitus |
| Srčne bolezni | pogosti | palpitacije |
| občasni | aritmija (vključno z bradikardijo,ventrikularno tahikardijo in atrijskofibrilacijo) | |
| zelo redki | miokardni infarkt | |
| Žilne bolezni | pogosti | vročinski oblivi |
| občasni | hipotenzija | |
| zelo redki | vaskulitis | |
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora | pogosti | dispneja |
| občasni | kašelj, rinitis | |
| Bolezni prebavil | pogosti | bolečine v trebuhu, navzea, dispepsija, spremembe pri odvajanju blata (vključno z drisko in zaprtjem) |
| občasni | bruhanje, suha usta | |
| zelo redki | pankreatitis, gastritis, hiperplazija dlesni | |
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | zelo redki | hepatitis, zlatenica, zvišanje ravni jetrnih encimov* |
| Bolezni kože in podkožja | občasni | alopecija, purpura, sprememba barve |
| kože, hiperhidroza, srbenje, izpuščaj,eksantem, urtikarija | ||
| zelo redki | angioedem, multiformni eritem, eksfoliativni dermatitis, Stevens˗Johnsonov sindrom,Quinckejev edem, fotosenzitivnost | |
| neznana | toksična epidermalna nekroliza | |
| Bolezni mišično˗skeletnega sistema in vezivnega tkiva | pogosti | otekanje gležnjev, mišični krči |
| občasni | artralgija, mialgija,bolečine v hrbtu | |
| Bolezni sečil | občasni | motnje uriniranja, nikturija,zvečana pogostnost uriniranja |
| Motnje reprodukcije in dojk | občasni | impotenca, ginekomastija |
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | zelo pogosti | edem |
| pogosti | utrujenost, astenija | |
| občasni | bolečine v prsih, bolečine, slabo počutje | |
| Preiskave | občasni | zvečanje ali zmanjšanje telesne mase |
* O tem so najpogosteje poročali v povezavi s holestazo.
Izjemoma so poročali o primerih ekstrapiramidnega sindroma. Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco
Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22
SI-1000 Ljubljana
tel.: +386 (0)8 2000 500
faks: +386 (0)8 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si
Izkušnje z namernim prevelikim odmerjanjem pri ljudeh so omejene. Simptomi
Razpoložljivi podatki nakazujejo, da bi izrazito preveliko odmerjanje lahko povzročilo obsežno
periferno vazodilatacijo in morda refleksno tahikardijo. Poročali so o izraziti in verjetno dalj časa trajajoči sistemski hipotenziji, ki lahko privede do šoka s smrtnim izidom.
Po prevelikem odmerjanju amlodipina so redko poročali o nekardiogenem pljučnem edemu, ki se lahko pojavi kasneje (24 do 48 ur po zaužitju) in zahteva ventilacijsko podporo. Zgodnji ukrepi oživljanja (vključno s preobremenitvijo s tekočino) za vzdrževanje perfuzije in minutnega volumna srca so lahko sprožilni dejavniki.
Zdravljenje
Klinično pomembna hipotenzija zaradi prevelikega odmerjanja amlodipina zahteva aktivno srčno˗žilno podporo, vključno s pogostim nadzorovanjem srčne in dihalne funkcije, namestitvijo
okončin v dvignjen položaj in s pozornim spremljanjem volumna tekočine v obtoku in količine izločenega urina.
Pri ponovnem vzpostavljanju žilnega tonusa in krvnega tlaka lahko pomaga vazokonstriktor, če niso prisotne kontraindikacije za njegovo uporabo. Intravensko uporabljen kalcijev glukonat je lahko koristen pri nevtralizaciji učinkov zavrtja kalcijevih kanalčkov.
V nekaterih primerih bi lahko bilo koristno izpiranje želodca. Pri zdravih prostovoljcih je uporaba aktivnega oglja v časovnem obdobju 2 ur po zaužitju 10 mg amlodipina zmanjšala stopnjo njegove absorpcije.
Ker je amlodipin v veliki meri vezan na plazemske beljakovine, dializa verjetno ne bi koristila.
Farmakološke lastnosti - Amlodipin 10 mg
Farmakoterapevtska skupina: zaviralci kalcijevih kanalčkov; selektivni zaviralci kalcijevih kanalčkov z delovanjem na žile, oznaka ATC: C08CA01
Amlodipin je zaviralec dotoka kalcijevih ionov in sodi v skupino dihidropiridinov (zaviralec počasnih kanalčkov oziroma antagonist kalcijevih ionov) in zavira dotok kalcijevih ionov preko membrane v srčno mišico in gladko mišičje žil.
Mehanizem antihipertenzivnega delovanja amlodipina temelji na neposrednem relaksacijskem vplivu na gladko mišičje žil. Natančen mehanizem, preko katerega amlodipin olajša angino pektoris, še ni v celoti poznan, vendar pa je znano, da amlodipin zmanjša skupno ishemično obremenitev z naslednjima učinkoma:
-
Amlodipin širi periferne arteriole in s tem zmanjša skupni periferni upor (breme), ki ga mora pri svojem delovanju premagovati srce. Ker srčni utrip ostaja stabilen, taka razbremenitev srca zmanjša miokardno porabo energije in potrebo po kisiku.
-
Mehanizem delovanja amlodipina verjetno vključuje tudi širitev glavnih koronarnih arterij in koronarnih arteriol, tako v normalnih kot v ishemičnih področjih. Ta širitev poveča dovod kisika v srčno mišico pri bolnikih s spazmom koronarne arterije (Prinzmetalova ali variantna angina pektoris).
Pri bolnikih s hipertenzijo odmerjanje enkrat na dan privede do klinično pomembnega znižanja krvnega tlaka v 24˗urnem časovnem obdobju, tako v ležečem kot v stoječem položaju. Zaradi počasnega začetka delovanja jemanje amlodipina ne povzroča akutne hipotenzije.
Pri bolnikih z angino pektoris odmerjanje amlodipina enkrat na dan podaljša skupni čas telesne dejavnosti, čas do začetka pojava angine pektoris in čas, v katerem pride do depresije segmenta ST za 1 mm, ter zmanjša tako pogostnost napadov angine pektoris kot porabo tablet nitroglicerina.
Amlodipin ni bil povezan z nobenim presnovnim neželenim učinkom ali s spremembo ravni lipidov v
plazmi in je primeren za uporabo pri bolnikih z astmo, diabetesom in protinom.
Uporaba pri bolnikih s koronarno arterijsko boleznijo (CAD – coronary artery disease)
Učinkovitost amlodipina pri preprečevanju kliničnih dogodkov pri bolnikih s koronarno arterijsko boleznijo so ocenjevali v neodvisni, multicentrični, randomizirani, dvojno slepi, s placebom nadzorovani študiji pri 1.997 bolnikih; študija se je imenovala CAMELOT (Comparison of Amlodipine vs. Enalapril to Limit Occurrences of Thrombosis). Poleg običajnega zdravljenja s statini,
antagonisti adrenergičnih receptorjev beta, diuretiki in acetilsalicilno kislino v časovnem obdobju 2 let, je 663 izmed teh bolnikov dodatno prejemalo amlodipin v odmerku 5–10 mg, 673 jih je dodatno prejemalo enalapril v odmerku 10–20 mg, 655 pa jih je dodatno prejemalo placebo. Ključni rezultati učinkovitosti so predstavljeni v preglednici 1. Rezultati kažejo, da je zdravljenje z amlodipinom povezano z manjšim številom sprejemov v bolnišnico zaradi angine pektoris in z manjšim številom revaskularizacijskih postopkov pri bolnikih s koronarno arterijsko boleznijo.
Preglednica 1: Pogostnost pojavljanja pomembnih kliničnih izidov v študiji CAMELOT
Srčno˗žilni dogodki,št. (%) Amlodipin v primerjavi s placebom Izidi amlodipin placebo enalapril razmerje tveganja(95˗% IZ) vrednostp Glavni opazovani dogodek srčno˗žilni neželeni dogodki 110 (16,6) 151 (23,1) 136 (20,2) 0,69 (0,54–0,88) 0,003 Posamezne komponente koronarna revaskularizacija 78 (11,8) 103 (15,7) 95 (14,1) 0,73 (0,54–0,98) 0,03 hospitalizacija zaradi angine pektoris 51 (7,7) 84 (12,8) 86 (12,8) 0,58 (0,41–0,82) 0,002 MI, ki se ni končal s smrtjo 14 (2,1) 19 (2,9) 11 (1,6) 0,73 (0,37–1,46) 0,37 kap ali TIA 6 (0,9) 12 (1,8) 8 (1,2) 0,50 (0,19–1,32) 0,15 smrt zaradi srčno˗žilnihvzrokov 5 (0,8) 2 (0,3) 5 (0,7) 2,46 (0,48–12,7) 0,27 hospitalizacija zaradi CHF 3 (0,5) 5 (0,8) 4 (0,6) 0,59 (0,14–2,47) 0,46 zastoj srca z uspešnimoživljanjem 0 4 (0,6) 1 (0,1) / 0,04 ponoven začetek periferne žilne bolezni 5 (0,8) 2 (0,3) 8 (1,2) 2,6 (0,50–13,4) 0,24 Okrajšave: CHF − kongestivno srčno popuščanje (congestive heart failure); IZ − interval zaupanja; MI −miokardni infarkt; TIA − tranzitorna ishemična ataka. Uporaba pri bolnikih s srčnim popuščanjem
Hemodinamske študije in na telesni dejavnosti temelječa nadzorovana klinična preskušanja pri bolnikih s srčnim popuščanjem razreda II−IV po NYHA so pokazala, da amlodipin ni privedel do kliničnega poslabšanja, merjenega s sposobnostjo prenašanja telesne dejavnosti, iztisnim deležem levega prekata in klinično simptomatologijo.
S placebom nadzorovana študija (PRAISE), katere namen je bil ovrednotenje bolnikov s srčnim popuščanjem razreda III−IV po NYHA, ki so prejemali digoksin, diuretike in zaviralce angiotenzinske konvertaze (zaviralce ACE), je pokazala, da amlodipin ni privedel do povečanja tveganja za smrtni izid ali do višje ravni združene obolevnosti in umrljivosti pri srčnem popuščanju.
V nadaljevalni, dolgoročni, s placebom nadzorovani študiji (PRAISE-2) uporabe amlodipina pri bolnikih s srčnim popuščanjem razreda III in IV po NYHA brez kliničnih simptomov ali brez objektivno potrjene osnovne ishemične bolezni, ki so jemali ustaljene odmerke zaviralcev ACE, digitalisovih glikozidov in diuretikov, amlodipin ni imel nikakršnega vpliva na skupno srčno˗žilno umrljivost. Pri isti populaciji so uporabo amlodipina povezali s pogostejšimi poročili o pojavu pljučnega edema.
Študija zdravljenja za preprečevanje srčnega napada (ALLHAT)
Za primerjavo učinkov novejših zdravil, amlodipina v odmerku 2,5–10 mg na dan (zaviralec kalcijevih kanalčkov) ali lizinoprila v odmerku 10–40 mg na dan (zaviralec angiotenzinske konvertaze), ki sta bila uporabljena kot zdravilo prve izbire, z učinki tiazidnega diuretika klortalidona v odmerku 12,5–25 mg na dan pri blagi do zmerni hipertenziji, so opravili randomizirano, dvojno
slepo študijo ALLHAT (Antihypertensive and Lipid˗Lowering Treatment to Prevent Heart Attack Trial), v kateri so ugotavljali obolevnost oziroma umrljivost.
Randomizirali so 33.357 hipertenzivnih bolnikov, starih 55 let ali več, ki so jih spremljali v povprečju 4,9 leta. Bolniki so imeli vsaj en dodaten dejavnik tveganja za pojav koronarne srčne bolezni, kot so: predhodni miokardni infarkt ali možganska kap (> kot 6 mesecev pred vključitvijo) ali potrjena druga aterosklerotična srčno˗žilna bolezen (skupno 51,5 %), diabetes tipa 2 (36,1 %), holesterol HDL < 35 mg/dl (11,6 %), hipertrofija levega prekata, ugotovljena z elektrokardiogramom ali ehokardiografijo (20,9 %), kajenje v času raziskave (21,9 %).
Glavni opazovani dogodek je bil sestavljen iz koronarne srčne bolezni s smrtnim izidom ali miokardnega infarkta brez smrtnega izida. Pri glavnem opazovanem dogodku ni bilo pomembne razlike med zdravljenjem na osnovi amlodipina in zdravljenjem na osnovi klortalidona: relativno tveganje 0,98, 95˗% IZ [0,90–1,07], p = 0,65. Med sekundarnimi opazovanimi dogodki je bila pogostnost pojavljanja srčnega popuščanja (element sestavljenega kombiniranega srčno˗žilnega opazovanega dogodka) pomembno večja v skupini z amlodipinom kot v skupini s klortalidonom (10,2
% v primerjavi s 7,7 %, relativno tveganje 1,38, 95˗% IZ [1,25–1,52], p < 0,001). Vendar pa med zdravljenjem na osnovi amlodipina in zdravljenjem na osnovi klortalidona ni bilo pomembne razlike v umrljivosti zaradi vseh vzrokov (relativno tveganje 0,96, 95˗% IZ [0,89–1,02], p = 0,20).
Uporaba pri otrocih (starih 6 let in starejših)
V študiji, ki je vključevala 268 otrok, starih 6−17 let, ki so imeli večinoma sekundarno hipertenzijo, je primerjava odmerkov 2,5 mg in 5,0 mg amlodipina s placebom pokazala, da sta oba odmerka v pomembno večjem obsegu zmanjšala sistolični krvni tlak v primerjavi s placebom. Razlika med tema odmerkoma ni bila statistično pomembna.
Dolgoročnih vplivov amlodipina na rast, puberteto in splošni razvoj niso preučevali. Prav tako niso dokazali dolgoročne učinkovitosti zdravljenja z amlodipinom v otroštvu na zmanjšanje srčno˗žilne obolevnosti in umrljivosti v obdobju odraslosti.
Absorpcija, porazdelitev, vezava na beljakovine v plazmi
Po peroralni uporabi terapevtskih odmerkov se amlodipin dobro absorbira in doseže najvišje ravni v
krvi 6–12 ur po uporabi. Ocenjujejo, da je absolutna biološka uporabnost amlodipina od 64 % do 80
%. Volumen porazdelitve je približno 21 l/kg. V študijah in vitro so ugotovili, da je približno 97,5 %
v krvnem obtoku prisotnega amlodipina vezanega na beljakovine v plazmi.
Uživanje hrane ne vpliva na biološko uporabnost amlodipina.
Biotransformacija/izločanje
Končni razpolovni čas izločanja iz plazme znaša približno 35–50 ur, kar je v skladu z odmerjanjem enkrat na dan. Amlodipin se v jetrih v velikem obsegu presnavlja v neaktivne presnovke, pri čemer se 10 % osnovne učinkovine in 60 % presnovkov izloči v urin.
Okvara jeter
Klinični podatki o uporabi amlodipina pri bolnikih z okvaro jeter so zelo omejeni. Bolniki z insuficienco jeter imajo zmanjšan očistek amlodipina, kar se odraža v daljšem razpolovnem času in zvečanju AUC za približno 40–60 %.
Starejši bolniki
Čas za doseg največjih koncentracij amlodipina v plazmi je pri mlajših in starejših osebah podoben. Očistek amlodipina je pri starejših bolnikih pogosto zmanjšan, kar se odraža v zvečanju AUC in podaljšanju razpolovnega časa izločanja. Zvečanje AUC in podaljšanje razpolovnega časa izločanja
pri bolnikih s kongestivnim srčnim popuščanjem je bilo skladno s pričakovanji za preučevano
starostno skupino bolnikov.
Pediatrična populacija
Pri 74 otrocih s hipertenzijo, starih od 1 do 17 let (34 bolnikov, starih od 6 do 12 let, in 28 bolnikov, starih od 13 do 17 let), ki so amlodipin prejemali v odmerku od 1,25 mg do 20 mg enkrat ali dvakrat na dan, je bila izvedena populacijska študija farmakokinetike. Pri otrocih, starih od 6 do 12 let, in mladostnikih, starih od 13 do 17 let, je značilen očistek po peroralni uporabi (CL/F) znašal 22,5 oziroma 27,4 l/h pri otrocih moškega spola ter 16,4 oziroma 21,3 l/h pri otrocih ženskega spola. Med posamezniki so opazili veliko variabilnost v izpostavljenosti. Podatki pri otrocih, mlajših od 6 let, so omejeni.
Farmacevtski podatki - Amlodipin 10 mg
Shranjujte v originalni ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
Amlodipin Alkaloid-INT 5 mg tablete: Tablete so pakirane v pretisnih omotih (Al/PVC folija) z 10 tabletami v vsakem omotu. Litografirana kartonasta škatla vsebuje 30 tablet (3 pretisne omote) in navodilo za uporabo.
Amlodipin Alkaloid-INT 10 mg tablete: Tablete so pakirane v pretisnih omotih (Al/PVC folija) s 15 tabletami v vsakem omotu. Litografirana kartonasta škatla vsebuje 30 tablet (2 pretisna omota) in navodilo za uporabo.