Quinsair 240 mg inhalacijska raztopina za nebulator
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
- △
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Quinsair 240 mg
Zdravilo Quinsair je indicirano za zdravljenje kroničnih pljučnih okužb z bakterijo Pseudomonas aeruginosa pri odraslih bolnikih s cistično fibrozo (CF, glejte poglavje 5.1).
Pri zdravljenju je treba upoštevati uradne smernice o ustrezni uporabi protibakterijskih zdravil.
Odmerjanje
Priporočeni odmerek je 240 mg (ena ampula), uporabljen v obliki inhalacije dvakrat na dan (glejte poglavje 5.2). Odmerke je treba inhalirati s presledkom, čim bližjim 12-urnemu.
Zdravilo Quinsair se jemlje v izmeničnih ciklih z 28-dnevnim zdravljenjem, ki mu sledi 28-dnevno obdobje brez zdravljenja. S cikličnim zdravljenjem se lahko nadaljuje tako dolgo, dokler zdravnik ocenjuje, da ima bolnik klinične koristi.
Če bolnik odmerek izpusti, ga naj vzame takoj, ko se spomni, pri čemer naj upošteva vsaj 8-urni interval pred inhaliranjem naslednjega odmerka. Bolnik ne sme inhalirati vsebine več kot ene ampule, da bi nadomestil izpuščeni odmerek.
Če se po uporabi zdravila Quinsair pojavi akutni simptomatski bronhospazem, bo bolniku morda koristil kratkodelujoči inhalirani bronhodilatator, ki ga mora uporabiti vsaj 15 minut do 4 ure pred naslednjimi odmerki (glejte poglavji 4.4 in 4.8).
Starejši bolniki (≥ 65 let)
Varnost in učinkovitost zdravila Quinsair pri starejših bolnikih s CF nista bili dokazani.
Ledvična okvara
Odmerkov pri bolnikih z blago do zmerno okvaro ledvic ni treba prilagajati. Uporaba zdravila Quinsair se ne priporoča pri bolnikih s hudo okvaro ledvic.
Jetrna okvara
Prilagajanje odmerka ni potrebno (glejte poglavje 5.2).
Pediatrična populacija
Varnost in učinkovitost zdravila Quinsair pri otrocih, starih < 18 let, še nista bili dokazani. Trenutno razpoložljivi podatki so opisani v poglavjih 4.8, 5.1, 5.2 in 5.3, vendar priporočil o odmerjanju ni mogoče dati.
Način uporabe
za inhaliranje
Vsebino odprte ampule je treba uporabiti takoj (glejte poglavje 6.6).
Za bolnike, ki uporabljajo več inhaliranih terapij, se priporoča naslednji vrstni red uporabe:
-
bronhodilatatorji,
-
dornaza alfa,
-
tehnike čiščenja dihalnih poti,
-
zdravilo Quinsair,
-
inhalirani steroidi.
Zdravilo Quinsair je dovoljeno uporabljati le z nebulatorjem Zirela (vključno s pršilno glavo Zirela), priloženim v pakiranju, povezanim na krmilnik eBase ali krmilno enoto eFlow rapid (glejte poglavje 6.6). Pred prvo uporabo zdravila Quinsair je treba prebrati proizvajalčeva navodila za uporabo nebulatorskega sistema Zirela.
-
Preobčutljivost na učinkovino, druge kinolone ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1;
-
bolezni tetiv, povezane z dajanjem fluorokinolonov, v anamnezi;
-
epilepsija;
-
nosečnost;
-
dojenje.
Uporabi levofloksacina se je treba izogibati pri bolnikih, pri katerih so se v preteklosti med uporabo zdravil, ki vsebujejo kinolone ali fluorokinolone, pojavili resni neželeni učinki (glejte poglavje 4.8). Zdravljenje teh bolnikov z levofloksacinom se sme uvesti le v primeru, da ni drugih možnosti zdravljenja, in po skrbni oceni razmerja med koristmi in tveganji (glejte tudi poglavje 4.3).
Preobčutljivostne reakcije
Levofloksacin lahko povzroči resne, tudi smrtno nevarne preobčutljivostne reakcije (vključno z angioedemom in anafilaktičnim šokom).
Hude bulozne reakcije
Pri sistemski uporabi levofloksacina so poročali o hudih buloznih kožnih reakcijah, npr. Stevens-Johnsonovem sindromu ali toksični epidermalni nekrolizi (glejte poglavje 4.8).
Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov
Ob sistemskem jemanju levofloksacina so bili opisani primeri jetrne nekroze, vključno z življenjsko ogrožajočo jetrno odpovedjo, v glavnem pri bolnikih z resnimi primarnimi obolenji, (npr. sepso, glejte poglavje 4.8). V primeru, da se pojavijo znaki in simptomi nastanka jetrnega obolenja, kot so anoreksija, zlatenica, temno obarvan urin, srbež ali boleč abdomen, je treba bolniku svetovati, da prekine z zdravljenjem in o tem obvesti zdravnika.
Podaljšanje intervala QT
Fluorokinolone, vključno z levofloksacinom, je treba previdno uporabljati pri bolnikih z znanimi dejavniki tveganja za podaljšanje intervala QT (glejte poglavja 4.5, 4.8 in 4.9), na primer pri:
-
sindromu prirojenega podaljšanja intervala QT,
-
sočasni uporabi učinkovin, za katere je znano, da podaljšujejo interval QT (npr. antiaritmikov iz skupine IA in III, tricikličnih antidepresivov, makrolidov, antipsihotikov),
-
nekorigiranem neravnovesju elektrolitov (npr. pri hipokaliemiji, hipomagneziemiji),
-
boleznih srca (npr. srčnem popuščanju, miokardnem infarktu, bradikardiji).
Starejši bolniki in ženske so morda bolj občutljivi na zdravila, ki podaljšajo interval QTc. Zato je pri teh populacijah potrebna previdnost pri uporabi fluorokinolonov, vključno z levofloksacinom.
Bolniki, nagnjeni h konvulzivnim napadom
Kinoloni lahko znižajo prag konvulzivnih napadov in sprožijo napade (glejte poglavje 4.8). Levofloksacin je kontraindiciran pri bolnikih z anamnezo epilepsije (glejte poglavje 4.3). Tako kot druge kinolone ga je treba izredno previdno uporabljati pri bolnikih z nagnjenostjo h konvulzivnim napadom ali pri sočasnem zdravljenju z učinkovinami, ki znižujejo prag za cerebralne napade, kot je teofilin (glejte poglavje 4.5).
Psihotične reakcije
Pri bolnikih, ki so jemali kinolone, vključno z levofloksacinom, so poročali o pojavu psihotičnih reakcij. V zelo redkih primerih so se psihotične reakcije stopnjevale vse do pojava samoogrožajočega vedenja in samomorilnih misli – včasih tudi po samo enkratnem odmerku levofloksacina (glejte poglavje 4.8). Previdnost se priporoča ob uporabi levofloksacina pri psihotičnih bolnikih ali pri bolnikih s psihiatrično boleznijo v anamnezi.
Periferna nevropatija
Pri bolnikih, ki so dobivali kinolone in fluorokinolone, so poročali o primerih senzorične ali senzorimotorične polinevropatije, ki se je odražala kot parestezija, hipestezija, disestezija ali šibkost. Bolnikom, ki se zdravijo z levofloksacinom, je treba svetovati, da morajo pred nadaljevanjem zdravljenja obvestiti zdravnika, če se pojavijo simptomi nevropatije, kot so bolečina, skelenje, mravljinčenje, odrevenelost ali šibkost, da se prepreči razvoj potencialno ireverzibilnega stanja (glejte poglavje 4.8).
Poslabšanje miastenije gravis
Fluorokinoloni, vključno z levofloksacinom, blokirajo živčno-mišične povezave in pri bolnikih z miastenijo gravis lahko poslabšajo šibkost mišic. V obdobju po začetku trženja je bila uporaba fluorokinolonov pri bolnikih z miastenijo gravis povezana z resnimi neželenimi učinki, vključno s smrtjo in potrebo po dihalni podpori. Levofloksacin se ne priporoča pri bolnikih, za katere je znano, da imajo miastenijo gravis v anamnezi.
Tendinitis in pretrganje tetive
Tendinitis in pretrganje tetive (zlasti, a ne izključno, Ahilove tetive), včasih obojestransko, se lahko pojavita že v roku 48 ur od začetka zdravljenja s kinoloni in fluorokinoloni, o njiju pa so poročali tudi še več mesecev po prekinitvi zdravljenja. Tveganje za tendinitis in pretrganje tetive je povečano pri starejših bolnikih, bolnikih z okvaro ledvic, bolnikih s presajenimi organi, bolnikih, ki prejemajo dnevne odmerke 1.000 mg levofloksacina, in tistih, ki se sočasno zdravijo s kortikosteroidi. Sočasni uporabi kortikosteroidov se je zato treba izogibati.
Ob prvem znaku tendinitisa (npr. boleča oteklina, vnetje) je treba zdravljenje z levofloksacinom prekiniti in razmisliti o drugem zdravljenju. Prizadeto okončino ali okončine je treba ustrezno obravnavati (npr. imobilizacija). Če se pojavijo znaki tendinopatije, se ne sme uporabiti kortikosteroidov.
Med kliničnimi preskušanji so pri bolnikih s CF, ki so prejemali zdravilo Quinsair, poročali o tendinitisu kot o občasnem neželenem učinku (glejte poglavje 4.8).
Bronhospazem
Bronhospazem je zaplet, povezan z inhalacijskim zdravljenjem, vključno z zdravilom Quinsair (glejte poglavje 4.8). Če se po prejemu zdravila pojavi akuten, simptomatski bronhospazem, lahko bolnikom morda koristi uporaba kratkodelujočega inhaliranega bronhodilatatorja pred naslednjimi odmerki (glejte poglavje 4.2).
Hemoptiza
Uporaba inhalacijskih zdravil lahko izzove refleks kašlja. Zdravilo Quinsair naj se bolnikom s klinično pomembno hemoptizo daje le, če se oceni, da koristi zdravljenja presegajo tveganja za povzročitev nadaljnje krvavitve.
Bolniki s pomanjkanjem glukoza-6-fosfat-dehidrogenaze
Bolniki z latentnimi ali izraženimi motnjami aktivnosti glukoza-6-fosfat-dehidrogenaze so med zdravljenjem s kinolonskimi zdravili lahko nagnjeni k hemolitičnim reakcijam. Če morajo taki bolniki jemati levofloksacin, je treba pri njih spremljati možnost pojava hemolize.
Bolniki, zdravljeni z antagonisti vitamina K
Med zdravljenjem z levofloksacinom v kombinaciji z antagonistom vitamina K (npr. varfarinom) se lahko pojavijo zvišane vrednosti koagulacijskih testov (PČ/INR) in/ali krvavitve, zato je treba med sočasno uporabo teh učinkovin spremljati koagulacijske teste (glejte poglavje 4.5).
Disglikemija
Poročali so o motnjah glukoze v krvi, vključno s hipoglikemijo in hiperglikemijo, običajno pri sladkornih bolnikih, ki so se sočasno zdravili s peroralnim hipoglikemičnim zdravilom (npr. glibenklamidom) ali z insulinom. Pri sladkornih bolnikih se priporoča skrbno spremljanje glukoze v krvi (glejte poglavje 4.8).
Bolezen, povezana s Clostridioides difficile
Driska, zlasti huda, dolgotrajna in/ali krvava, med zdravljenjem z levofloksacinom ali po njem (vključno z več tedni po zdravljenju) je lahko znak bolezni, povezane s Clostridioides difficile. Bolezni, povezane s Clostridioides difficile, so različno resne, od blagih do življenjsko nevarnih, med njimi pa je najhujša oblika psevdomembranski kolitis.
Odpornost na levofloksacin, druga protibakterijska zdravila in mikroorganizme, ki se pojavijo ob zdravljenju
Razvoj na fluorokinolone odpornih bakterij P. aeruginosa in superinfekcija z mikroorganizmi, neobčutljivimi na fluorokinolone, predstavljata možna tveganja, povezana z uporabo zdravila Quinsair. Če se med zdravljenjem pojavi superinfekcija, je treba ustrezno ukrepati.
Motnje vida
Če se pojavijo motnje vida ali se pojavijo kakršni koli učinki na očeh, se je treba nemudoma posvetovati s specialistom za oči (glejte poglavji 4.7 in 4.8).
Preprečitev fotosensibilizacije
Pri levofloksacinu so poročali o fotosenzibilizaciji (glejte poglavje 4.8). Bolnikom se med zdravljenjem in še 48 ur po prenehanju odsvetuje nepotrebno izpostavljanje močni sončni svetlobi ali umetnim virom žarkov UV (npr. UV-svetilke, solariji), da se prepreči fotosenzibilizacija.
Vpliv na laboratorijske preiskave
Pri bolnikih, zdravljenih s levofloksacinom, so lahko rezultati določanja opiatov v urinu lažno pozitivni. Za potrditev pozitivnih izsledkov opiatov je morda treba uporabiti bolj specifično metodo.
Levofloksacin lahko zavira rast Mycobacterium tuberculosis in s tem povzroči lažno negativne rezultate pri bakteriološki diagnozi tuberkuloze.
Aortna anevrizma in disekcija ter regurgitacija/inkompetenca srčne zaklopke
V epidemioloških študijah so poročali o povečanem tveganju za aortno anevrizmo in disekcijo, zlasti pri starejših bolnikih, in za regurgitacijo aortne in mitralne zaklopke po vnosu fluorokinolonov. Pri bolnikih, ki so prejemali fluorokinolone, so poročali o primerih aortne anevrizme in disekcije, ki jih včasih spremljajo zapleti v obliki rupture (vključno s smrtnim izidom), ter o primerih regurgitacije/inkompetence katere koli srčne zaklopke (glejte poglavje 4.8).
Pri bolnikih s pozitivno družinsko anamnezo anevrizme ali prirojene bolezni srčne zaklopke ali pri bolnikih, ki so jim postavili diagnozo obstoječe aortne anevrizme in/ali aortne disekcije ali bolezni srčne zaklopke, ali v prisotnosti drugih dejavnikov tveganja ali stanj, ki so predispozicija
-
tako za aortno anevrizmo in disekcijo kot za regurgitacijo/inkompetenco srčne zaklopke (npr. bolezni vezivnega tkiva, kot so Marfanov sindrom ali Ehlers-Danlosov sindrom, Turnerjev sindrom, Behçetova bolezen, hipertenzija, revmatoidni artritis) ali dodatno
-
za aortno anevrizmo in disekcijo (npr. vaskularne bolezni, kot so Takayasujev arteritis ali
velikocelični arteritis ali znana ateroskleroza ali Sjögrenov sindrom) ali dodatno
-
za regurgitacijo/inkompetenco srčne zaklopke (npr. infektivni endokarditis),
se smejo zato fluorokinoloni uporabljati le po natančni oceni razmerja med koristmi in tveganji ter razmisleku o drugih možnostih zdravljenja.
Tveganje za aortno anevrizmo in disekcijo ter njuno rupturo se lahko poveča tudi pri bolnikih, ki se
sočasno zdravijo s sistemskimi kortikosteroidi.
Ob nenadni bolečini v trebuhu, hrbtu ali prsnem košu se bolnikom priporoča, da se nemudoma posvetujejo z zdravnikom na urgentnem oddelku.
Bolnikom je treba svetovati, naj nemudoma poiščejo zdravniško pomoč v primeru akutne dispneje, novega pojava palpitacij srca ali razvoja edema trebuha ali spodnjih okončin.
Dolgotrajni, onesposabljajoči in potencialno ireverzibilni neželeni učinki
Pri bolnikih, ki so prejemali kinolone in fluorokinolone, so, neodvisno od njihove starosti in obstoječih dejavnikov tveganja, poročali o zelo redkih primerih dolgotrajnih (trajanje več mesecev ali let), onesposabljajočih in potencialno ireverzibilnih neželenih učinkov, ki so vplivali na različne organske sisteme, včasih na več njih (mišično-skeletni sistem, živčevje, duševnost in čutila). Levofloksacin je
treba prekiniti takoj ob prvih znakih ali simptomih kakršnih koli resnih neželenih učinkov, bolniku pa je treba svetovati, naj se posvetuje z zdravnikom, ki mu je zdravilo predpisal.
Učinek drugih zdravil na levofloksacin
Levofloksacin se primarno nespremenjen izloča v urinu in se presnovi v zelo majhni meri (glejte poglavje 5.2). Medsebojnega delovanja z zaviralci ali induktorji CYP zato ni pričakovati.
Teofilin, fenbufen ali podobna nesteroidna protivnetna zdravila
V klinični študiji niso ugotovili farmakokinetičnega medsebojnega delovanja med levofloksacinom in teofilinom. Vendar se lahko prag za cerebralne napade izrazito zniža pri sočasni uporabi kinolonov ter teofilina, nesteroidnih protivnetnih zdravil ali drugih zdravil, ki znižujejo prag za napade.
Koncentracije levofloksacina so bile v prisotnosti fenbufena približno 13 % večje kot tedaj, ko je bil levofloksacin uporabljen sam.
Probenecid in cimetidin
Ledvični očistek levofloksacina zmanjšata tako cimetidin (24 %) kot tudi probenecid (34 %). Oba namreč lahko zavreta sekrecijo levofloksacina v ledvičnih tubulih. Toda pri odmerkih, testiranih v študiji, je malo verjetno, da bi bile statistično značilne razlike v kinetiki tudi klinično pomembne. Previdnost je potrebna pri sočasni uporabi levofloksacina in učinkovin, ki vplivajo na sekrecijo v ledvičnih tubulih, npr. probenecida in cimetidina, še posebej pri bolnikih z okvaro ledvic.
Druge pomembne informacije
Klinično-farmakološke študije so pokazale, da na farmakokinetiko levofloksacina ni klinično pomembno vplivala hkratna uporaba z nobeno od naslednjih učinkovin: kalcijevim karbonatom, digoksinom, glibenklamidom, ranitidinom.
Učinek levofloksacina na druga zdravila
Substrati CYP1A2
V študiji farmakokinetičnega medsebojnega delovanja levofloksacin ni vplival na farmakokinetiko teofilina (raziskovalni substrat za CYP1A2), kar kaže na to, da levofloksacin ni zaviralec CYP1A2.
Substrati CYP2C9
Študija in vitro je pokazala nizek potencial za interakcije med levofloksacinom in substrati CYP2C9.
Interakcije, pri katerih posredujejo učinki na prenašalce
Študije in vitro so pokazale, da je zaviranje ključnih prenašalcev, povezanih z dispozicijo zdravila v ledvicah (transportnega polipeptida organskih anionov 1B1 (OATP1B1), OATP1B3, organskega anionskega prenašalca 1 (OAT1), OAT3 in organskega kationskega prenašalca 2 (OCT2)), ob izpostavljenosti po inhaliranju 240 mg levofloksacina dvakrat na dan nizko.
Klinični podatki nadalje ne kažejo na medsebojno delovanje s substrati P-glikoproteina (P-gp), kot je digoksin.
Ciklosporin
Razpolovni čas ciklosporina se je med sočasno uporabo levofloksacina podaljšal za 33 %.
Antagonisti vitamina K
Pri bolnikih, ki so dobivali levofloksacin v kombinaciji z antagonistom vitamina K (npr. varfarinom), so poročali o zvišanih vrednostih koagulacijskih testov (PČ/INR) in/ali krvavitvah, ki so lahko bile hude. Pri bolnikih, ki dobivajo antagoniste vitamina K, je zato treba spremljati koagulacijske teste (glejte poglavje 4.4).
Učinkovine, za katere je znano, da podaljšujejo interval QT
Levofloksacin je treba uporabljati previdno pri bolnikih, ki dobivajo učinkovine, za katere je znano, da podaljšujejo interval QT (npr. antiaritmike iz skupine IA in skupine III, triciklične antidepresive, makrolide, antipsihotike).
Nosečnost
Podatki o uporabi levofloksacina pri nosečnicah so omejeni. Študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3).
Ker pa ni podatkov pri človeku in ker ugotovitve predkliničnih študij kažejo na tveganje, da fluorokinoloni poškodujejo nosilni hrustanec rastočega organizma, je uporaba zdravila Quinsair med nosečnostjo kontraindicirana (glejte poglavji 4.3 in 5.3).
Dojenje
Ni dovolj podatkov o izločanju levofloksacina/presnovkov v materino mleko, vendar se drugi fluorokinoloni izločajo v materino mleko.
Ker ni podatkov pri človeku in ker ugotovitve predkliničnih študij kažejo na tveganje, da fluorokinoloni poškodujejo nosilni hrustanec rastočega organizma, je uporaba zdravila Quinsair pri doječih ženskah kontraindicirana (glejte poglavji 4.3 in 5.3).
Plodnost
Pri podganah levofloksacin ni vplival na plodnost ali sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3).
Zdravilo Quinsair ima blag vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Nekateri neželeni učinki (npr. utrujenost, astenija, motnje vida, omotica) lahko vplivajo na bolnikovo sposobnost koncentracije in reagiranja. Bolnikom, pri katerih se ti simptomi pojavijo, je treba svetovati, naj ne vozijo in ne uporabljajo strojev.
Povzetek varnostnega profila
Neželeni učinki, o katerih so najpogosteje poročali, so bili kašelj/produktivni kašelj (54 %), disgevzija (30 %) in utrujenost/astenija (25 %).
Neželeni učinki, o katerih so poročali z zdravilom Quinsair, v obliki preglednice
Neželeni učinki z vsaj razumno možnostjo vzročne zveze z zdravilom Quinsair so predstavljeni po razvrstitvi na organske sisteme v skladu z MedDRA. Neželeni učinki zdravila so razvrščeni po pogostnosti, pri čemer so najpogostejši neželeni učinki našteti prvi. Kategorije pogostnosti so opredeljene v skladu z naslednjim dogovorom: zelo pogosti (≥ 1/10); pogosti (≥ 1/100 do < 1/10); občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100); redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000); zelo redki (< 1/10.000); neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).
| Organski sistem | Zelo pogosti | Pogosti | Občasni |
| Infekcijske in parazitske bolezni | vulvovaginalnamikotična okužba | ustna glivična okužba | |
| Bolezni krvi in limfatičnega sistema | anemija*, nevtropenija* | ||
| Bolezni imunskega sistema | preobčutljivost* | ||
| Presnovne in prehranske motnje | anoreksija* | ||
| Psihiatričnemotnje1 | nespečnost * | anksioznost*, depresija* | |
| Bolezni živčevja1 | disgevzija | glavobol,omotičnost* | hipozmija*, zaspanost*, periferna nevropatija |
| Očesne bolezni1 | motnje vida* | ||
| Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta1 | tinitus* | izguba sluha* | |
| Srčne bolezni** | tahikardija* | ||
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora | kašelj/produktivni kašelj,dispneja, spremembebronhialnega izločanja (količina in viskoznost)*, hemoptiza | disfonija | bronhospazem***, hiperreaktivnost bronhijev, obstruktivna motnja dihalnih poti |
| Bolezni prebavil | navzea, bruhanje,bolečine v trebuhu*, driska*,zaprtje* | spahovanje, dispepsija*, flatulenca* | |
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | hepatitis*, hiperbilirubinemija* | ||
| Bolezni kože in podkožja | izpuščaj | urtikarija*, pruritus* | |
| Bolezni mišično- skeletnega sistema in vezivnega tkiva1 | artralgija, mialgija* | tendinitis, kostohondritis, togost sklepov | |
| Bolezni sečil | ledvična odpoved* | ||
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije1 | utrujenost/astenija, zmanjšana zmožnost vadbe | pireksija |
| Organski sistem | Zelo pogosti | Pogosti | Občasni |
| Preiskave | zmanjšanje forsiranega ekspiratornega volumna* | povečanje ravni alanin- aminotransferaze, povečanje ravni aspartat- aminotransferaze, zmanjšanje vrednosti testov pljučne funkcije*,povečanje in zmanjšanje ravni glukoze v krvi*, povečanje ravni kreatinina v krvi*, nenormalni zvoki ob dihanju* | nenormalne vrednosti jetrne funkcije, povečanje ravni alkalne fosfataze v krvi*, podaljšan interval QT na elektrokardiogramu*, povečano število eozinofilcev*, zmanjšano število trombocitov* |
| 1 V zelo redkih primerih so v povezavi z uporabo kinolonov ali fluorokinolonov, v nekaterih primerih ne glede na obstoječe dejavnike tveganja, poročali o dolgotrajnih (trajanje več mesecev ali let), onesposabljajočih in potencialno ireverzibilnih resnih neželenih učinkih zdravila, ki so vplivali na različne organske sisteme in čute, včasih na več njih (vključno z učinki, kot so tendonitis, pretrganje tetive, artralgija, bolečina v okončinah, težave pri hoji, nevropatije, povezane s parestezijo in nevralgijo, utrujenost, psihiatrični simptomi (vključno z motnjami spanja, tesnobo, paničnimi napadi, depresijo in samomorilnim razmišljanjem), motnje spomina in koncentracije ter okvara sluha, vida, okusa in vonja) (glejte poglavje 4.4).* Neželeni učinki, ki niso zagotovo povezani z zdravilom Quinsair, vendar je znano, da so povezani s sistemsko uporabo levofloksacina in/ali so verjetno povezani z zdravilom Quinsair ter so bili v kliničnih študijah poročani pogosteje kot pri placebu.** Pri bolnikih, ki so prejemali fluorokinolone, so poročali o primerih aortne anevrizme in disekcije, ki jih včasih spremljajo zapleti v obliki rupture (vključno s smrtnim izidom), ter o primerih regurgitacije/inkompetence katere koli srčne zaklopke (glejte poglavje 4.4).*** Za več podrobnosti glejte spodnji odstavek. | |||
Dodatni neželeni učinki, o katerih so poročali po sistemski uporabi levofloksacina, v obliki preglednice
Neželeni učinki z vsaj razumno možnostjo vzročne zveze z levofloksacinom so predstavljeni po razvrstitvi na organske sisteme v skladu z MedDRA. Neželeni učinki zdravila so razvrščeni po pogostnosti, pri čemer so najresnejši neželeni učinki našteti prvi. Kategorije pogostnosti so opredeljene v skladu z naslednjim dogovorom: zelo pogosti (≥ 1/10); pogosti (≥ 1/100 do < 1/10); občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100); redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000); zelo redki (< 1/10.000); neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).
| Organski sistem | Občasni | Redki | Neznana pogostnost |
| Bolezni krvi inlimfatičnega sistema | pancitopenija*, agranulocitoza*, hemolitična anemija* | ||
| Bolezni imunskega sistema | angioedem | anafilaktični šok, anafilaktoidni šok | |
| Bolezni endokrinega sistema | sindrom neustreznega izločanja antidiuretičnega hormona (SIADH) | ||
| Presnovne in prehranske motnje | hipoglikemija | hiperglikemija,hipoglikemična koma |
| Organski sistem | Občasni | Redki | Neznana pogostnost |
| Psihiatrične motnje1 | stanje zmedenosti,živčnost | psihotične reakcije (npr. halucinacije, paranoja), agitacija, nenormalne sanje, nočne more | psihotične motnje s samoogrožajočim vedenjem, vključno s samomorilnim razmišljanjem ali poskusi samomora |
| Bolezni živčevja1 | tremor | konvulzije, parestezija | periferna senzoričnanevropatija,periferna senzorimotoričnanevropatija, diskinezija,ekstrapiramidna motnja, sinkopa,benigna intrakranialna hipertenzija |
| Očesne bolezni1 | prehodna izguba vida | ||
| Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta1 | vrtoglavica | ||
| Srčne bolezni** | palpitacije | ventrikularna tahikardija, ventrikularna aritmija in torsade de pointes | |
| Žilne bolezni** | hipotenzija | ||
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora | alergijski pnevmonitis | ||
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | zlatenica in hude poškodbe jeter, vključno s smrtnimi primeri akutne odpovedi jeter | ||
| Bolezni kože in podkožja | hiperhidroza | reakcija na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS),medikamentni fiksni eksantem | toksična epidermalna nekroliza,Stevens-Johnsonov sindrom, multiformni eritem, fotosenzitivne reakcije, levkocitoklastični vaskulitis, stomatitis |
| Bolezni mišično- skeletnega sistema in vezivnega tkiva1 | mišična oslabelost | rabdomioliza, pretrganje kite, pretrganje ligamenta, pretrganje mišice, artritis | |
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije1 | bolečine (vključno z bolečinami v hrbtu, prsnem košu in okončinah) | ||
| * Za več podrobnosti glejte spodnji odstavek.1 V zelo redkih primerih so v povezavi z uporabo kinolonov ali fluorokinolonov, v nekaterih primerih ne glede na obstoječe dejavnike tveganja, poročali o dolgotrajnih (trajanje več mesecev ali let), onesposabljajočih in potencialno ireverzibilnih resnih neželenih učinkih zdravila, ki so vplivali na različne organske sisteme in čute, včasih na več njih (vključno z učinki, kot so tendonitis, pretrganje tetive, artralgija, bolečina v okončinah, težave pri hoji, nevropatije, povezane s parestezijo in nevralgijo, utrujenost, psihiatrični simptomi (vključno z motnjami spanja, tesnobo, paničnimi napadi, depresijo in samomorilnim razmišljanjem), motnje spomina in koncentracije ter okvara sluha, vida, okusa in vonja) (glejte poglavje 4.4).** Pri bolnikih, ki so prejemali fluorokinolone, so poročali o primerih aortne anevrizme in disekcije, ki jih včasih spremljajo zapleti v obliki rupture (vključno s smrtnim izidom), ter o primerih regurgitacije/inkompetence katere koli srčne zaklopke (glejte poglavje 4.4). | |||
Opis izbranih neželenih učinkov
Če se po prejemu zdravila Quinsair pojavi akutna, simptomatska bronhokonstrikcija, lahko bolnikom morda koristi uporaba kratkodelujočega inhaliranega bronhodilatatorja pred naslednjimi odmerki (glejte poglavji 4.2 in 4.4).
Po sistemski uporabi levofloksacina so poročali o resnih hematoloških neželenih učinkih, kot so pancitopenija, agranulocitoza in hemolitična anemija. Njihove pogostnosti ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov.
Pediatrična populacija
V kliničnih preskušanjih je 51 mladostnikov s CF (≥ 12 do < 18 let) dvakrat na dan prejemalo 240 mg zdravila Quinsair in 6 mladostnikov s CF je enkrat na dan prejemalo 120 mg zdravila Quinsair (n = 3) ali 240 mg zdravila Quinsair (n = 3). Poleg tega je 14 otrok s CF (≥ 6 do < 12 let) in 13 mladostnikov s CF (≥ 12 do < 17 let) 14 dni enkrat na dan prejemalo 180 mg ali 240 mg zdravila Quinsair. Na podlagi teh omejenih podatkov ne kaže, da bi obstajale kliničino pomembne razlike v profilu varnosti zdravila Quinsair v teh podskupinah pediatrične populacije v primerjavi z odraslimi. Vendar pa so pri otrocih v kliničnih študijah z zdravilom Quinsair opazili dva primera artralgije, dolgoročni podatki o varnosti pa manjkajo, zlasti ob upoštevanju učinkov na hrustanec, ki so jih ugotovili pri živalih (glejte poglavji 4.2 in 5.3).
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
V primeru prevelikega odmerjanja je treba uvesti simptomatsko zdravljenje. Bolnika je treba opazovati in ga ohranjati primerno hidriranega. Zaradi možnega podaljšanja intervala QT je treba opraviti EKG. Hemodializa, vključno s peritonealno dializo in kontinuirano ambulantno peritonealno dializo (CAPD), ni učinkovita pri odstranjevanju levofloksacina iz telesa. Specifičnega antidota ni.
Farmakološke lastnosti - Quinsair 240 mg
Farmakoterapevtska skupina: zdravila za sistemsko zdravljenje bakterijskih infekcij, fluorokinoloni, oznaka ATC: J01MA12
Mehanizem delovanja
Mehanizem delovanja levofloksacina in drugih fluorokinolonskih protimikrobnih zdravil vključuje
zaviranje bakterijske DNA giraze in encimov topoizomeraze IV. Razmerje farmakokinetika/farmakodinamika
Parametra, povezana s protibakterijskimi učinki levofloksacina, sta razmerji Cmax/MIC in AUC/MIC (Cmax = največja koncentracija na mestu okužbe, AUC = površina pod krivuljo (area under the curve) in MIC = minimalna inhibitorna koncentracija (minimal inhibitory concentration)).
Odpornost
Odpornost proti levofloksacinu se najpogosteje razvije v stopenjskem procesu in sicer z mutacijami ciljnih mest v DNA girazi in v topoizomerazi IV. Zmanjšana občutljivost za levofloksacin je lahko tudi posledica pridobitve beljakovin, ki kodirajo plazmide, in ščitijo ta ciljna mesta pred zaviranjem. Do odpornosti lahko privedejo ali k njej prispevajo tudi zmanjšana bakterijska prepustnost (pogosta pri P. aeruginosa) in iztočni mehanizmi.
Opazili so navzkrižno odpornost med levofloksacinom in drugimi fluorokinoloni. Mejne vrednosti
Ugotovljene mejne vrednosti občutljivosti za sistemsko (peroralno ali intravensko) dajanje levofloksacina ne veljajo za dostavo zdravila z inhaliranjem.
Klinična učinkovitost
Klinična učinkovitost je bila dokazana v dveh s placebom nadzorovanih študijah in eni študiji z aktivnim primerjanim zdravilom s 448 bolniki, randomiziranimi za prejemanje zdravila Quinsair 240 mg dvakrat na dan.
Izvedeni sta bili dve randomizirani, dvojno slepi s placebom nadzorovani klinični preskušanji z enim ciklom (študiji 204 in 207) pri bolnikih s CF in kronično okužbo s P. aeruginosa. Vključeni bolniki so bili odrasli in mladostniki (≥ 12 do < 18 let s telesno maso ≥ 30 kg) s predvidenim odstotkom FEV1 med 25 % in 85 %. Vsi bolniki so v 12 mesecih (študija 204) ali 18 mesecih (študija 207) pred vključitvijo v študijo prejeli tudi vsaj 3 cikle inhalacijske protimikrobne terapije proti bakteriji Pseudomonas, vendar ne v 28 dneh tik pred vstopom v študijo. Poleg študijskega zdravila so bolniki še naprej prejemali standardno oskrbo za kronično okužbo pljuč. Skupaj 259 bolnikov je bilo randomiziranih za prejemanje zdravila Quinsair 240 mg dvakrat na dan za obdobje 28 dni (≥ 18 let,
n = 226; ≥ 12 do < 18 let, n = 33) in 147 bolnikov je bilo randomiziranih v skupino s placebom
(≥ 18 let, n = 127; ≥ 12 do < 18 let, n = 20). Ti dve s placebom nadzorovani študiji sta pokazali, da je 28 dni zdravljenja z zdravilom Quinsair 240 mg dvakrat na dan povzročilo značilno izboljšanje relativne spremembe od izhodišča v napovedanem odstotku FEV1 v primerjavi s placebom (glejte preglednico 1).
Preglednica 1: Relativna sprememba v napovedanem odstotku FEV1 od izhodišča do 28. dne v študijah učinkovitosti in varnosti zdravila Quinsair, nadzorovanih s placebom, pri bolnikih s CF
| Napovedani odstotek FEV1 | Podporne študije | |||
| Študija 207 (ITT) | Študija 204 (ITT) a | |||
| Placebo | Zdravilo Quinsair 240 mg dvakrat na dan | Placebo | Zdravilo Quinsair 240 mg dvakrat na dan | |
| N = 110 | N = 220 | N = 37 | N = 39 | |
| ≥ 12 do < 18 let, n (%) | 16 (14,5) | 30 (13,6) | 4 (10,8) | 3 (7,7) |
| ≥ 18 let, n (%) | 94 (85,5) | 190 (86,4) | 33 (89,2) | 36 (92,3) |
| Povprečno izhodišče (SD) | 56,32 (15,906) | 56,53 (15,748) | 52,4 (13,42) | 48,8 (15,15) |
| Relativna sprememba od izhodišča do 28. dneva Povprečje po metodi najmanjših kvadratov (LS, least squares) (SE) | 1,24 (1,041) | 3,66 (0,866) | -3,46 (2,828) | 6,11 (2,929) |
| Razlika v zdravljenju na28. dan [95-% IZ] b | 2,42 [0,53; 4,31]; P = 0,012 c | 9,57 [3,39; 15,75]; P = 0,0026 c | ||
| CI = interval zaupanja (confidence interval); FEV1 = forsirani ekspiratorni volumen (forced expiratory volume) v 1 sekundi; ITT = namen zdravljenja (intent to treat) (vsi randomizirani bolniki); P = vrednost P; SD= standardni odklon (standard deviation); SE = standardna napaka (standard error); ANCOVA = analiza kovariance.a ANCOVA s pojmi zdravljenje, regija, starost (16 do 18 let, > 18 let), izhodiščni napovedani odstotek FEV1 v kvartilih. (Opomba: V študiji 204 je bilo dodatnih 38 bolnikov, randomiziranih za zdravilo Quinsair 120 mg enkrat na dan (≥ 18 let, n = 35; ≥ 16 do < 18 let, n = 3) in dodatnih 37 bolnikov je bilo randomiziranih za zdravilo Quinsair 240 mg enkrat na dan (≥ 18 let, n = 34; ≥ 16 do < 18 let, n = 3).)b Povprečna razlika LS za zdravilo Quinsair minus placebo.c Testirano z alfa 0,05. | ||||
Študija 209 (osrednja faza) je bila randomizirana, odprta študija neinferiornosti z vzporednimi skupinami, nadzorovana z učinkovino, v kateri so zdravilo Quinsair primerjali z raztopino tobramicina za inhaliranje v 3 ciklih zdravljenja. Vsak cikel zdravljenja je vključeval 28 dni zdravljenja z zdravilom Quinsair 240 mg dvakrat na dan ali raztopino tobramicina za inhaliranje (TIS) 300 mg dvakrat na dan, ki mu je sledilo 28 dni brez inhaliranja antibiotikov. Vključeni bolniki so bili odrasli in mladostniki (≥ 12 do < 18 let s telesno maso ≥ 30 kg) s predvidenim odstotkom FEV1 med 25 % in
85 %. Vsi bolniki so v 12 mesecih pred vstopom v študijo prejeli tudi vsaj 3 cikle raztopine tobramicina za inhaliranje, vendar ne v 28 dneh tik pred vstopom v študijo. Poleg študijskega zdravila so bolniki še naprej prejemali standardno oskrbo za kronično okužbo pljuč. Skupaj 189 bolnikov je bilo randomiziranih za zdravilo Quinsair 240 mg dvakrat na dan (≥ 18 let, n = 170; ≥ 12 do < 18 let,
n = 19) in 93 jih je bilo randomiziranih za TIS (≥ 18 let, n = 84; ≥ 12 do < 18 let, n = 9). Pridobljeni rezultati za primarne in ključne sekundarne opazovane dogodke so predstavljeni v preglednici 2.
Preglednica 2: Rezultati za primarne in ključne sekundarne opazovane dogodke v študiji
učinkovitosti in varnosti zdravila Quinsair pri bolnikih s CF, nadzorovani z učinkovino
| Parametri | Osrednja študija – študija 209 (osrednja faza; ITT) | ||
| TIS300 mg dvakrat na danN = 93 | Zdravilo Quinsair240 mg dvakrat na danN = 189 | Razlika v zdravljenjua | |
| ≥ 12 do < 18 let, n (%) | 9 (9,7) | 19 (10,1)* | |
| ≥ 18 let, n (%) | 84 (90,3) | 170 (89,9) | |
| Napovedani odstotek FEV1Povprečno izhodišče (SD) | 53,20 (15,700) | 54,78 (17,022) | |
| Primarni opazovani dogodek: | |||
| Relativna sprememba FEV1 odizhodišča do 28. dneva 1. cikla | N = 930,38 (1,262) b | N = 1892,24 (1,019) b | Povprečje LS [95-% IZ]: 1,86 [-0,66; 4,39] c |
| Sekundarni opazovani dogodki: | |||
| Relativna sprememba FEV1 odizhodišča do 28. dneva 2. cikla | N = 84-0,62 (1,352) b | N = 1702,35 (1,025) b | Povprečje LS [95-% IZ]: 2,96 [-0,03; 5,95] |
| Relativna sprememba FEV1 odizhodišča do 28. dneva 3. cikla | N = 83-0,09 (1,385) b | N = 1661,98 (1,049) b | Povprečje LS [95-% IZ]: 2,07 [-1,01; 5,15] |
| Revidirani vprašalnik za cističnofibrozo, poglavje Dihala(CFQ-R, Respiratory domain of Cystic Fibrosis Questionnaire - Revised)Sprememba od izhodišča do28. dneva 1. cikla | N = 91-1,31 (1,576) b | N = 1861,88 (1,278) b | Povprečje LS [95-% IZ]: 3,19 [0,05; 6,32] P=0,046 e |
| Mediani čas do uporabe zdravil, ki delujejo proti bakteriji Pseudomonas | N = 93110 dni | N = 189141 dni | Razmerje tveganja [95-% IZ]d:0,73 [0,53; 1,01] P = 0,040 e |
| Mediani čas do pljučnegaposlabšanja | N = 9390,5 dni | N = 189131 dni | Razmerje tveganja [95-% IZ]d:0,78 [0,57; 1,07] P = 0,154 e |
| IZ = interval zaupanja; FEV1 = forsirani ekspiratorni volumen (forced expiratory volume) v 1 sekundi; ITT = namen zdravljenja (intent to treat) (vsi randomizirani bolniki); P = vrednost P; SD = standardni odklon (standard deviation); SE = standardna napaka (standard error); TIS = raztopina tobramicina za inhaliranje (tobramycin inhalation solution).* Opomba: En mladostnik, randomiziran za zdravilo Quinsair 240 mg dvakrat na dan, študijskega zdravila ni prejel.a Razlika v zdravljenju za zdravilo Quinsair minus TIS ali razmerje tveganja za zdravilo Quinsair/TIS.b Povprečje po metodi najmanjših kvadratov (LS, least squares) (SE).c Neinferiornost je bila testirana z vnaprej specificirano, 4-odstotno fiksno mejo neinferiornosti na 28. dan1. cikla.d Ocene so bile pridobljene s pomočjo Coxovega regresijskega modela sorazmernih tveganj.e Vrednost P je bila določena s testom log-rank. | |||
Bolniki, ki so zaključili študijo 209 (osrednjo fazo), so lahko nadaljevali v neobvezni fazi podaljška še 3 dodatne cikle (tj. 28 dni zdravljenja z zdravilom Quinsair 240 mg dvakrat na dan, ki mu je sledilo 28 dni brez zdravljenja). Skupaj 88 bolnikov je prejelo vsaj 1 odmerek zdravila Quinsair v študiji 209 (faza podaljška), med njimi jih je v osrednji fazi 32 prejelo raztopino tobramicina za inhaliranje in 56
zdravilo Quinsair. V fazi podaljška je bila sprememba povprečne vrednosti LS za napovedani odstotek FEV1 od 4,83 % do 1,46 % v 3 dodatnih ciklih zdravljenja. Za podskupino bolnikov, ki so v osrednji fazi prejeli raztopino tobramicina za inhaliranje in so v fazi podaljška prešli na zdravilo Quinsair, je bilo izboljšanje napovedanega odstotka FEV1 bolj izrazito za zdravilo Quinsair kot za raztopino tobramicina za inhaliranje (sprememba povprečne vrednosti LS za napovedani odstotek FEV1 pri raztopini tobramicina za inhaliranje je bila v razponu od 0,97 % do 3,60 % v 1. do 3. ciklu in od
4,00 % do 6,91 % v 4. do 6. ciklu za zdravilo Quinsair). Za podskupino bolnikov, ki so prejemali zdravilo Quinsair ves čas osrednje faze in faze podaljška (tj. 1. do 6. cikel), je bila sprememba povprečne vrednosti LS za napovedani odstotek FEV1 v razponu od 3,6 % do 4,6 %, razen v 6. ciklu, kjer je bila blizu izhodišča (-0,15 %). Delež bolnikov, ki so zdravilo Quinsair prejemali ves čas osnovne faze in faze podaljška študije 209 (z največjo MIC levofloksacina za izolat P. aeruginosa več kot 1 µg/ml), je bil podoben ob koncu zdravljenja med 1. in 3. ciklom v osrednji fazi (76,6 % do
83,3 %) in ob koncu zdravljenja med 4. in 6. ciklom v fazi podaljška (77,8 % do 87,5 %).
V kliničnih študijah, opisanih zgoraj, je bil za dajanje zdravila Quinsair uporabljen nebulatorski sistem Zirela. Študije in vitro z uporabo nebulatorskega sistema Zirela z zdravilom Quinsair so pokazale naslednje značilnosti dostave zdravila: masni mediani aerodinamični premer (porazdelitev velikosti kapljic): 3,56 mikrometrov (1,51 geometrični standardni odklon); hitrost dostave zdravila:
24,86 mg/minuto (4,05 standardni odklon, SD (standard deviation)) in celokupna dostava zdravila: 236,1 mg (7,1 SD).
Pediatrična populacija
V študijah 204, 207 in 209 je bila relativna sprememba napovedanega odstotka FEV1 od izhodišča do konca zdravljenja v 1. ciklu pri 51 mladostnikih s CF (≥ 12 do < 18 let s telesno maso ≥ 30 kg), ki so dobivali zdravilo Quinsair 240 mg dvakrat na dan, podobna kot pri odraslih. Učinkovitosti niso ovrednotili pri 14 otrocih s CF (≥ 6 do < 12 let) in 13 mladostnikih s CF (≥ 12 do < 17 let), ki so sodelovali v študiji 206.
Evropska agencija za zdravila je odstopila od zahteve za predložitev rezultatov študij z zdravilom Quinsair za vse podskupine pediatrične populacije s cistično fibrozo (za podatke o uporabi pri pediatrični populaciji glejte poglavje 4.2).
Absorpcija
Največje koncentracije levofloksacina v plazmi (Cmax) po inhaliranju so nastopile približno 0,5-1 uro po odmerjanju.
Večkratno odmerjanje zdravila Quinsair 240 mg dvakrat na dan z inhaliranjem je povzročilo sistemsko izpostavljenost levofloksacinu, ki je bila približno 50 % nižja kot tista, ki so jo opazili po sistemskem dajanju primerljivih odmerkov (glejte preglednico 3). Vendar pa so opazili variabilnost pri sistemskih izpostavljenostih, kar pomeni, da lahko ravni levofloksacina v serumu po inhaliranju zdravila Quinsair včasih padejo v razpon ravni, ki so jih opazili po sistemski uporabi primerljivih odmerkov.
Preglednica 3: Primerjava povprečnih (SD) farmakokinetičnih parametrov večkratnih odmerkov levofloksacina po uporabi zdravila Quinsair z inhaliranjem pri bolnikih s CF in po peroralnem in intravenskem dajanju levofloksacina zdravim odraslim prostovoljcem
| Farmakokinetičniparametri | Zdravilo Quinsair | Sistemski levofloksacin | |
| 240 mg inhalacija BID | 500 mg peroralno QD* | 500 mg i.v.QD* | |
| Cmax (μg/ml) | 2,4 (1,0) | 5,7 (1,4) | 6,4 (0,8) |
| AUC(0-24) (µg•h/ml) | 20,9 (12,5) | 47,5 (6,7) | 54,6 (11,1) |
| i.v. = intravensko; QD = quaque die (enkrat na dan); BID = bis in die (dvakrat na dan)* Napovedana vrednost iz analize populacijske farmakokinetike pri bolnikih s CF** Zdravi moški, stari 18-53 let | |||
Po odmerjanju zdravila Quinsair 240 mg dvakrat na dan pri bolnikih s CF so v sputumu opazili visoke koncentracije levofloksacina. Povprečne koncentracije v sputumu po odmerku so bile približno
500-1.900 µg/ml in približno 400-1.700-krat višje kot v serumu.
Porazdelitev
Približno 30 % do 40 % levofloksacina je vezanega na beljakovine v serumu. Povprečni navidezni volumen porazdelitve levofloksacina v serumu je približno 250 l po inhaliranju zdravila Quinsair 240 mg dvakrat na dan.
Biotransformacija
Levofloksacin se presnavlja v zelo majhni meri v presnovka desmetil-levofloksacin in levofloksacin N-oksid. Ta dva presnovka predstavljata < 5 % odmerka po sistemski uporabi in se izločita z urinom. Levofloksacin je stereokemično stabilen in ni podvržen kiralni inverziji.
Izločanje
Po inhaliranju zdravila Quinsair se levofloksacin sistemsko absorbira in izloči podobno kot sistemsko uporabljen levofloksacin. Po peroralni in intravenski uporabi se levofloksacin relativno počasi izloča iz plazme (t½ : 6 do 8 ur). Razpolovni čas levofloksacina po inhaliranju zdravila Quinsair je približno 5 do 7 ur. Primarna pot izločanja je skozi ledvice (> 85 % odmerka po peroralnem ali intravenskem dajanju). Povprečni navidezni celokupni telesni očistek levofloksacina po sistemski uporabi enega odmerka 500 mg je bil 175 +/- 29,2 ml/min. Navidezni očistek (CL/F) levofloksacina po inhaliranju zdravila Quinsair 240 mg dvakrat na dan je 31,8 +/- 22,4 l/uro.
Linearnost
Po sistemskem dajanju je farmakokinetika levofloksacina v razponu od 50 do 1.000 mg linearna. Bolniki z ledvično okvaro
Učinka okvare ledvic na farmakokinetiko levofloksacina, uporabljenega z inhaliranjem, niso preučili. Vendar pa odmerkov v kliničnih študijah z zdravilom Quinsair niso prilagajali, kar je omogočilo vključitev bolnikov z blago do zmerno okvaro ledvic (ocenjeni kreatininski očistek ≥ 20 ml/min z uporabo Cockcroft-Gaultove formule pri odraslih bolnikih in ≥ 20 ml/min/1,73 m2 z uporabo Bedside Schwartzeve formule pri bolnikih < 18 let). Študije s sistemskim dajanjem levofloksacina so pokazale, da ledvična okvara vpliva na farmakokinetiko levofloksacina; z zmanjšanim delovanjem ledvic (ocenjeni očistek kreatinina < 50 ml/min) sta se ledvično izločanje in očistek zmanjšala, razpolovni čas izločanja pa se je povečal.
Zato odmerkov zdravila Quinsair pri bolnikih z blago do zmerno okvaro ledvic ni treba prilagajati. Vendar pa se uporaba zdravila Quinsair ne priporoča pri bolnikih s hudo okvaro ledvic (očistek kreatinina < 20 ml/min, glejte poglavje 4.2).
Bolniki z jetrno okvaro
Farmakokinetičnih študij z zdravilom Quinsair pri bolnikih z jetrno okvaro niso izvedli. Zaradi omejenega obsega presnove levofloksacina v jetrih se ne pričakuje, da bi jetrna okvara vplivala na farmakokinetiko levofloksacina.
Pediatrična populacija
Varnost in učinkovitost zdravila Quinsair pri otrocih, starih < 18 let, še nista bili dokazani (glejte poglavje 4.2).
Farmakokinetiko levofloksacina po inhaliranju zdravila Quinsair 240 mg dvakrat na dan so preučili pri pediatričnih bolnikih s CF, starih 12 let ali več, s telesno maso ≥ 30 kg. Na modelu populacijske farmakokinetike na podlagi redkih vzorcev so ugotovili, da so bile koncentracije levofloksacina v serumu po 28 dneh zdravljenja med pediatričnimi in odraslimi bolniki primerljive. Pri odraslih so v
primerjavi s pediatričnimi bolniki v študiji 207 opazili višje koncentracije v sputumu; pri odraslih in
pediatričnih bolnikih so v študiji 209 opazili podobne koncentracije v sputumu.
Poleg tega so v študiji 206 ocenili farmakokinetiko odmerkov levofloksacina na podlagi telesne mase, uporabljenih v obliki inhalacije enkrat na dan za 14 dni pri pediatričnih bolnikih s CF (≥ 6 do < 12 let, n = 14 in ≥ 12 do < 17 let, n = 13). Bolniki s telesno maso 22 do 30 kg so prejeli 180 mg levofloksacina/dan in bolniki s telesno maso > 30 kg so prejeli 240 mg levofloksacina/dan. Režim odmerjanja na podlagi telesne mase je povzročil skladno farmakokinetično izpostavljenost v serumu in sputumu za vse razpone starosti (7 do 16 let) in telesne mase (22 do 61 kg), opazovane v študiji.
Farmakokinetične izpostavljenosti v serumu so bile podobne pri otrocih, ki so prejemali režim na podlagi telesne mase, kot pri odraslih, ki so prejemali zdravilo Quinsair 240 mg enkrat na dan.
Farmakokinetična izpostavljenost v sputumu pri otrocih, starih 7 do 16 let, je znašala približno eno tretjino izpostavljenosti odraslih.
Starejši bolniki (≥ 65 let)
Farmakokinetike levofloksacina, uporabljenega z inhaliranjem, niso preučili pri starejših bolnikih. Po sistemski uporabi ni bilo značilnih razlik v farmakokinetiki levofloksacina med mlajšimi in starejšimi osebami, razen tistih, ki so povezane z zmanjšanjem očistka kreatinina zaradi starosti.
Spol
Populacijska farmakokinetična analiza ni pokazala razlik v sistemski izpostavljenosti levofloksacinu zaradi spola po uporabi zdravila Quinsair.
Rasa
Učinka rase na farmakokinetiko levofloksacina, uporabljenega z inhaliranjem, niso preučili. Po sistemski uporabi so učinek rase na farmakokinetiko levofloksacina preučili s pomočjo analize sospremenljivk s podatki za 72 oseb: 48 belcev in 24 ne-belcev. Rasa oseb ni vplivala na navidezni celokupni telesni očistek in navidezni volumen porazdelitve.
Farmacevtski podatki - Quinsair 240 mg
V primeru pomanjkanja študij kompatibilnosti zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili.
Shranjujte v originalni ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo. Za shranjevanje zdravila ni posebnih temperaturnih omejitev.
3 ml ampula iz polietilena nizke gostote
Zdravilo Quinsair je na voljo kot 28-dnevno pakiranje (ki vsebuje notranjo škatlo s 56 (14 vrečic po 4) ampulami) ali kot 4-dnevno pakiranje (ki vsebuje 8 (2 vrečici po 4) ampul). Zunanja škatla vsebuje tudi en nebulator Zirela z navodili izdelovalca za uporabo, pakiran v ločeno škatlo.
Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.
Samo za enkratno uporabo. Vsebino odprte ampule morate uporabiti takoj. Vso neuporabljeno zdravilo morate zavreči.
Zdravilo Quinsair se daje kot 5-minutne inhalacije z uporabo nebulatorja Zirela, specifičnega za zdravilo Quinsair, in pršilne glave Zirela, ki se priključi na krmilnik eBase ali krmilno enoto eFlow rapid (glejte poglavje 4.2). Zdravila Quinsair ne uporabljajte z drugimi vrstami nebulatorjev ali pršilnih glav.
Spodaj so navedena osnovna navodila za uporabo. Podrobnejša navodila najdete v navodilu za uporabo in v navodilih za uporabo proizvajalca pripomočka.
Vso vsebino ene ampule iztisnite v vsebnik za zdravilo nebulatorja Zirela. Zaprite vsebnik za zdravilo tako, da poravnate jeziček pokrova za zdravilo z zarezami na vsebniku. Pokrov za zdravilo pritisnite navzdol in ga obračajte v smeri urnega kazalca, dokler gre. Bolnik naj sedi v sproščenem, pokončnem položaju. Nebulator držite ravno ter pritisnite in nekaj sekund držite gumb za vklop/izklop na krmilniku. Krmilnik enkrat zapiska in lučka stanja se spremeni na zeleno. Po nekaj sekundah bo začel v komoro za aerosol nebulatorja Zirela pršeti aerosol. Nebulator držite ravno in ustnik vstavite v bolnikova usta; bolnik naj ustnice sklene okoli ustnika. Bolnika prosite, naj vdihava in izdihava skozi ustnik, dokler ni zdravljenje končano. Po koncu zdravljenja krmilnik dvakrat zapiska. Krmilnik odklopite in nebulator Zirela razstavite, da ga očistite in razkužite.
V nebulator Zirela ne dajajte drugih zdravil.
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.