AmBisome liposomal 50 mg prašek za koncentrat za disperzijo za infundiranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve
Oznake
Interakcije s/z
Omejitve uporabe
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - AmBisome 50 mg
Zdravilo AmBisome liposomal je indicirano za:
-
Empirično zdravljenje pri sumu na invazivno glivično okužbo pri bolnikih s povišano temperaturo in hudo nevtropenijo, ki se ne odzovejo na protibakterijsko zdravljenje.
-
Zdravljenje hudih sistemskih glivičnih okužb pri odraslih bolnikih in otrocih.
Glivične okužbe, ki jih je mogoče uspešno pozdraviti z zdravilom AmBisome liposomal, so: diseminirana kandidoza, aspergiloza, mukormikoza, kronični micetom ter kriptokokni meningitis.
-
Primarno zdravljenje visceralne lišmanioze pri imunokompetentnih ter imunokompromitiranih bolnikih.
Odmerjanje
Zdravilo AmBisome liposomal se odmerja glede na bolnikovo telesno maso. Odmerjanje amfotericina B kot zdravila AmBisome liposomal je potrebno prilagoditi glede na posebne zahteve vsakega bolnika.
Odrasli: Priporočeni dnevni odmerek za zdravljenje verjetnih glivičnih okužb pri bolnikih s povišano temperaturo in hudo nevtropenijo je priporočeni odmerek 3,0 mg/kg telesne mase na dan. Z zdravljenjem nadaljujemo dokler ni telesna temperatura 3 dni zapored normalna.
Za zdravljenje sistemskih mikoz je običajni začetni dnevni odmerek 1,0 mg/kg telesne mase. Po potrebi ga lahko postopno zvišamo do 3,0 mg/kg telesne mase na dan.
Mukormikoza: Zdravljenje začnemo z odmerkom 5 mg/kg dnevno. Trajanje zdravljenja se določa za vsak posamezni primer. V klinični praksi se običajno uporablja zdravljenje do 6 – 8 tednov; daljše zdravljenje je lahko potrebno pri globljih okužbah in primerih dalj časa trajajočega kemoterapevtskega zdravljenja ali nevtropenije.
V kliničnih študijah in klinični praksi se uporabljajo tudi višji odmerki od 5 mg/kg do maksimalno 10 mg/kg. Podatki o varnosti in učinkovitosti zdravila AmBisome liposomal pri zdravljenju mukormikoze pri takih višjih odmerkih so omejeni. Zato je za višje odmerke zdravila AmBisome liposomal potrebna ocena koristi in tveganj za vsakega posameznega bolnika, da se ugotovi, ali potencialne koristi zdravljenja odtehtajo znano povečano tveganje za toksičnost (glejte poglavje 4.4).
Za zdravljenje visceralne lišmanioze priporočamo 1,0 do 1,5 mg/kg telesne mase na dan, 21 dni ali 3 mg/kg telesne mase na dan, 10 dni. Za bolnike z zmanjšanim imunskim odzivom je primernejša prva shema. Zaradi možnosti relapsa je včasih potrebno vzdrževalno zdravljenje ali pa je treba zdravljenje ponoviti.
Pediatrična populacija: Zdravilo AmBisome liposomal uporabljamo za zdravljenje otrok s sistemskimi glivičnimi okužbami, visceralno lišmaniozo in za zdravljenje verjetnih glivičnih okužb pri pediatričnih bolnikih s povišano temperaturo in hudo nevtropenijo. Zdravilo AmBisome liposomal so proučevali pri otrocih, starih od enega meseca do 18 let. Odmerjanje izračunamo na enaki osnovi na kg telesne mase kot pri odraslih.
Varnosti in učinkovitosti zdravila AmBisome liposomal pri dojenčkih, mlajših od enega meseca, niso ugotavljali.
Starejši ljudje: Odmerkov in pogostnosti dajanja ni treba spreminjati.
Odmerjanje pri bolnikih z okvaro ledvic: V kliničnih študijah so dali zdravilo AmBisome liposomal bolnikom z že obstoječo okvaro ledvic v odmerkih od 1 do 5 mg/kg telesne mase na dan, pri čemer ni bilo potrebno prilagajanje odmerkov in pogostnosti dajanja (glejte poglavje 4.4).
Odmerjanje pri bolnikih z okvaro jeter: Podatki o priporočenem odmerjanju pri bolnikih z okvaro jeter ne obstajajo (glejte poglavje 4.4).
Način uporabe
Zdravilo AmBisome liposomal dajemo z intravensko infuzijo v trajanju od 30 do 60 minut enkrat na dan. Priporočena koncentracija disperzije za intravensko infundiranje je od 0,20 mg/ml do 2 mg/ml amfotericina v obliki, kot se nahaja v zdravilu AmBisome liposomal (glejte poglavje 6.6).
Pri odmerkih, večjih od 5 mg/kg/dan je priporočeno dajanje v obliki intravenske infuzije v trajanju 2 uri (glejte poglavje 4.4).
Za navodila glede rekonstitucije in raztapljanja zdravila pred dajanjem glejte poglavje 6.6.
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1, razen če je po mnenju zdravnika življenje bolnika ogroženo in je za zdravljenje na voljo le zdravilo AmBisome liposomal.
V povezavi z infundiranjem zdravila AmBisome liposomal so poročali o anafilaktičnih in anafilaktoidnih reakcijah. Če pride do hude anafilaktične/anafilaktoidne reakcije, je potrebno takoj prenehati z infundiranjem in takšni bolniki ne smejo več prejeti infuzije zdravila AmBisome liposomal.
Med dajanjem kateregakoli zdravila, ki vsebuje amfotericin B, vključno z zdravilom AmBisome liposomal, lahko nastopijo druge hude reakcije, povezane z infundiranjem (glejte poglavje 4.8). Čeprav reakcije, povezane z infundiranjem, ponavadi niso resne, so med dajanjem zdravila AmBisome liposomal potrebni previdnostni ukrepi za preprečevanje ali zdravljenje teh reakcij. Za preprečevanje
ali zdravljenje teh reakcij so uspešno uporabljali počasnejšo infuzijo (več kot dve uri) oziroma običajne odmerke difenhidramina, paracetamola, petidina in/ali hidrokortizona.
Dokazali so, da je zdravilo AmBisome liposomal bistveno manj toksično od običajnega amfotericina B, predvsem, kar zadeva nefrotoksičnost, vendar kljub temu lahko povzroči neželene učinke, vključno z ledvičnimi.
V študijah, ki so primerjale odmerek zdravila AmBisome liposomal 3 mg/kg dnevno z višjimi odmerki (5, 6 ali 10 mg/kg dnevno), so ugotovili, da je pogostnost pojavljanja zvišanega serumskega kreatinina, hipokaliemije in hipomagneziemije občutno višja pri skupinah z višjimi odmerki.
Potrebne so redne laboratorijske kontrole serumskih elektrolitov, še posebno kalija in magnezija, kot tudi kontrole funkcije ledvic in jeter ter krvne slike. To je še posebej pomembno pri bolnikih, ki sočasno prejemajo nefrotoksična zdravila (glejte poglavje 4.5). Zaradi nevarnosti nastanka hipokaliemije bo morda med zdravljenjem z zdravilom AmBisome liposomal potrebno ustrezno nadomeščanje kalija. V primeru klinično pomembnega zmanjšanega delovanja ledvic ali poslabšanja ostalih vrednosti je treba razmisliti o znižanju odmerka zdravila oziroma o prekinitvi ali ukinitvi zdravljenja.
Pri bolnikih, ki so prejeli amfotericin B (v obliki kompleksa natrijevega deoksiholata) med ali kmalu po transfuziji belih krvničk, so poročali o akutni pljučni toksičnosti. Priporočamo, da je časovni razmik med obema infuzijama kolikor je mogoče dolg ter treba je spremljati delovanje pljuč.
Zdravilo AmBisome liposomal ni primerno za zdravljenje običajnih kliničnih oblik glivičnih okužb s pozitivnimi kožnimi in serološkimi reakcijami.
OPOZORILO: Zdravilo AmBisome liposomal ni fizikalno kompatibilno s fiziološko raztopino in se ne sme mešati z drugimi zdravili ali elektroliti. Že obstoječi infuzijski sistem sperite pred infundiranjem s 50 mg/ml raztopino glukoze. Če to ni možno, infundirajte zdravilo AmBisome liposomal ločeno.
Pri bolnikih s sladkorno boleznijo je potrebno upoštevati, da ena viala zdravila AmBisome liposomal vsebuje 900 mg saharoze.
Bolniki z redko dedno intoleranco za fruktozo, malabsorbcijo glukoze/galaktoze ali pomanjkanjem saharoza-izomaltaze ne smejo jemati tega zdravila.
To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na vialo (0,021 mmol/ml), kar v bistvu pomeni brez natrija.
Posebnih študij medsebojnega delovanja zdravila AmBisome liposomal niso izvedli. Za naslednja zdravila pa je znano, da lahko vplivajo na delovanje amfotericina B in tako utegnejo vplivati na zdravilo AmBisome liposomal:
Nefrotoksična zdravila: Sočasno dajanje amfotericina B z drugimi nefrotoksičnimi učinkovinami (na primer s ciklosporinom, aminoglikozidi in pentamidinom) utegne pri nekaterih bolnikih povečati možnost nastanka z zdravili povzročene ledvične toksičnosti. Vendar pa je bilo zdravilo AmBisome liposomal pri bolnikih, ki sočasno prejemajo ciklosporin in/ali aminoglikozide, povezano z značilno manjšo nefrotoksičnostjo v primerjavi z amfotericinom B.
Pri bolnikih, ki sočasno prejemajo zdravilo AmBisome liposomal in katerokoli nefrotoksično zdravilo, je treba redno spremljati delovanje ledvic.
Kortikosteroidi, kortikotropin (ACTH) in diuretiki: Sočasna uporaba kortikosteroidov, ACTH in diuretikov (diuretikov Henleyeve zanke in tiazidnih diuretikov) lahko poslabša hipokaliemijo.
Digitalisovi glikozidi: Hipokaliemija, ki nastane v povezavi z zdravilom AmBisome liposomal, lahko poveča toksičnost digitalisa.
Mišični relaksanti: Hipokaliemija, ki nastane v povezavi z zdravilom AmBisome liposomal, lahko pojača kurariformni učinek mišičnih relaksantov (npr. tubokurarina).
Antimikotiki: Sočasna uporaba s flucitozinom utegne zvečati toksičnost flucitozina tako, da zveča privzem zdravila v celice in/ali zmanjša izločanje zdravila preko ledvic.
Zdravila z delovanjem na novotvorbe: Sočasna uporaba zdravil z delovanjem na novotvorbe utegne povečati možnost nastanka ledvične toksičnosti, bronhospazma in hipotenzije. Pri sočasni uporabi z zdravili z delovanjem na novotvorbe moramo biti previdni.
Transfuzije belih krvničk: Pri bolnikih, ki so prejeli amfotericin B (v obliki kompleksa natrijevega deoksiholata) med ali kmalu po transfuziji belih krvničk, so poročali o akutni pljučni toksičnosti. Priporočamo, da je časovni razmik med obema infuzijama kolikor je mogoče dolg ter treba je spremljati delovanje pljuč.
Nosečnost
Teratogene študije pri podganah in kuncih niso dokazale teratogenega delovanja zdravila AmBisome liposomal pri teh živalskih vrstah (glejte poglavje 5.3).
Varnosti uporabe zdravila AmBisome liposomal pri nosečnicah niso ugotavljali. Zdravilo AmBisome liposomal se lahko uporablja v nosečnosti samo, če je pričakovana korist zdravljenja večja od morebitnega tveganja za mater in plod.
Obstajajo poročila o uspešnem zdravljenju sistemskih glivičnih okužb z običajnim amfotericinom B pri nosečnicah, brez vidnih učinkov na plod, vendar je število opisanih primerov premajhno, da bi iz njih lahko sklepali o varnosti uporabe zdravila AmBisome liposomal v nosečnosti.
Dojenje
Ni znano ali zdravilo AmBisome liposomal prehaja v materino mleko. Pri odločitvi o dojenju med zdravljenjem z zdravilom AmBisome liposomal moramo upoštevati potencialno tveganje za otroka, koristi dojenja za otroka in koristi zdravljenja z zdravilom AmBisome liposomal za mater.
Plodnost
Ni podatkov o vplivu zdravila AmBisome liposomal na plodnost.
Vpliva zdravila AmBisome liposomal na psihofizične sposobnosti bolnikov niso ugotavljali. Nekateri neželeni učinki zdravila AmBisome liposomal lahko zmanjšajo sposobnost za upravljanje vozil ali strojev, vendar je večina bolnikov, ki se zdravi z zdravilom AmBisome liposomal v takšnem kliničnem stanju, ki izključuje možnost upravljanja vozil ali strojev.
Najpogostejši reakciji, povezani z infundiranjem, ki ju lahko pričakujemo pri dajanju zdravila AmBisome liposomal, sta vročina in mrzlica/okorelost (rigor). Manj pogoste reakcije, povezane z infundiranjem, predstavljajo enega ali več izmed naslednjih simptomov: tiščanje ali bolečina v prsih, dispneja, bronhospazem, rdečica, tahikardija, hipotenzija in mišično-skeletna bolečina (opisana kot artralgija, bolečina v hrbtu ali bolečina v kosteh). Po prenehanju infundiranja hitro minejo in se ne pojavijo nujno pri vsakem naslednjem infundiranju ali pri počasnejši hitrosti infundiranja (več kot 2 uri). Prav tako lahko neželene učinke, povezane z infundiranjem, preprečimo s premedikacijo.
Resnejše reakcije, povezane z infundiranjem, utegnejo kljub temu predstavljati razlog za trajno prekinitev zdravljenja z zdravilom AmBisome liposomal (glejte poglavje 4.4).
V dveh dvojno slepih primerjalnih študijah so pri bolnikih, zdravljenih z zdravilom AmBisome liposomal, opazili značilno manj reakcij, povezanih z infundiranjem, v primerjavi z običajnim amfotericinom B oziroma amfotericinom B, ki je na voljo v obliki lipidnega kompleksa.
Kontrolirane, randomizirane klinične študije, v katerih so zdravili več kot 1.000 bolnikov z zdravilom AmBisome liposomal oziroma z običajnim amfotericinom B, so poročali o znatno manj hudih in manj pogostih neželenih učinkih pri bolnikih, zdravljenih z zdravilom AmBisome liposomal v primerjavi s tistimi, ki so bili zdravljeni z običajnim amfotericinom B.
Pri večini bolnikov, zdravljenih z običajnim amfotericinom B intravenozno, se pojavi določena stopnja nefrotoksičnosti. V dveh dvojno slepih študijah je bila pogostnost nefrotoksičnosti zdravila AmBisome liposomal (izmerjena kot zvišanje kreatinina v serumu nad 2,0-kratno raven izhodiščne vrednosti) približno polovico nižja kot poročajo za običajni amfotericin B oziroma amfotericin B, ki je na voljo v obliki lipidnega kompleksa.
Zdravilu AmBisome liposomal so na podlagi podatkov iz kliničnih preskušanj in izkušenj v obdobju trženja zdravila pripisali naslednje neželene učinke. Njihova pogostnost temelji na analizi 688 bolnikov, zdravljenih z zdravilom AmBisome liposomal, iz združenih kliničnih preskušanj; pogostnost neželenih učinkov, ugotovljenih na podlagi izkušenj v obdobju trženja zdravila, ni znana. Neželeni učinki so navedeni spodaj po telesnih organskih sistemih po MedDRA in so razvrščeni po pogostnosti. V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.
Pogostnost je opredeljena kot:
zelo pogosti ≥ 1/10
pogosti ≥ 1/100 do < 1/10
občasni ≥ 1/1.000 do < 1/100
redki ≥ 1/10.000 do < 1/1.000
zelo redki < 1/10.000
neznana: pogostnosti ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov
BOLEZNI KRVI IN LIMFATIČNEGA SISTEMA
Občasna: trombocitopenija Neznana: anemija
BOLEZNI IMUNSKEGA SISTEMA
Občasna: anafilaktoidna reakcija
Ni znano: anafilaktične reakcije, preobčutljivost
PRESNOVNE IN PREHRANSKE MOTNJE
Zelo pogosta: hipokaliemija
Pogoste: hiponatriemija, hipokalciemija, hipomagneziemija, hiperglikemija
BOLEZNI ŽIVČEVJA
Pogost: glavobol Občasne: konvulzije
SRČNE BOLEZNI
Pogosta: tahikardija Neznana: srčni zastoj, aritmija
ŽILNE BOLEZNI
Pogosta: hipotenzija, vazodilatacija, rdečica
BOLEZNI DIHAL, PRSNEGA KOŠA IN MEDIASTINALNEGA PROSTORA
Pogosta: dispneja Občasen: bronhospazem
BOLEZNI PREBAVIL
Zelo pogosta: navzea, bruhanje
Pogosti: driska, bolečina v trebuhu
BOLEZNI JETER, ŽOLČNIKA IN ŽOLČEVODOV
Pogosti: nenormalni testi jetrnih funkcij, hiperbilirubinemija, zvišana alkalna fosfataza
BOLEZNI SEČIL
Pogosta: zvišan kreatinin, zvišana sečnina v krvi Neznana: ledvična odpoved, ledvično popuščanje
BOLEZNI KOŽE IN PODKOŽJA
Pogost: izpuščaj Neznana: angioedem
BOLEZNI MIŠIČNO-SKELETNEGA SISTEMA IN VEZIVNEGA TKIVA
Pogosta: bolečina v hrbtu
Neznana: rabdomioliza (povezana s hipokaliemijo), mišično-skeletna bolečina (opisana kot artralgija ali bolečina v kosteh)
SPLOŠNE TEŽAVE IN SPREMEMBE NA MESTU APLIKACIJE
Zelo pogosta: okorelost (rigor), zvišana telesna temperatura Pogosta: bolečina v prsih
Laboratorijske preiskave
Vpliv na rezultate kemične analize fosforja:
Pride lahko do lažnega zvišanja serumskega fosfata, kadar so vzorci bolnikov, ki prejemajo zdravilo AmBisome liposomal, analizirani z uporabo analize PHOSm (npr. uporabljajo se pri analizatorjih Beckman Coulter, vključno s Synchron LX20).
Ta analiza se uporablja za kvantitativno določanje anorganskega fosforja v človeškem serumu, plazmi ali vzorcih urina.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco
Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22
SI-1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)8 2000 500
Faks: +386 (0)8 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si
Toksičnost zdravila AmBisome liposomal zaradi akutnega prevelikega odmerjanja ni bila opredeljena. Če do prevelikega odmerjanja vseeno pride, je treba zdravljenje takoj prekiniti. Skrbno spremljamo
delovanje ledvic in jeter, serumske elektrolite ter krvno sliko. Hemodializa ali peritonealna dializa nista učinkoviti.
Farmakološke lastnosti - AmBisome 50 mg
Farmakoterapevtska skupina: Antimikotiki za sistemsko uporabo, antibiotiki; oznaka ATC: J02AA01
Amfotericin B je makrocikličen, polienski protiglivični antibiotik, ki ga proizvajajo Streptomyces nodosus. Liposomi so zaprti, sferični vezikli. Tvorijo jih amfifilne molekule (fosfolipidi), ki se v vodnem mediju uredijo v dvoslojne membrane. Lipofilnost amfotericina B omogoča vgraditev učinkovine v dvoslojno membrano liposomov. Amfotericin B deluje fungistatično ali fungicidno, odvisno od koncentracije, ki jo doseže v telesnih tekočinah in od občutljivosti glivic. Zdravilo deluje tako, da se veže na sterole v celični membrani. Sprememba prepustnosti celične membrane povzroči prehajanje različnih molekul in glivična celica odmre. Tudi celične membrane sesalcev vsebujejo sterole, zato je mehanizem toksičnosti amfotericina B za celice gostitelja in celice glivic verjetno enak.
Mikrobiologija:
Amfotericin B, protiglivična sestavina zdravila AmBisome liposomal, izkazuje visoko in vitro aktivnost proti mnogim vrstam glivic, vendar minimalno ali sploh ne deluje na bakterije in viruse.
Za identifikacijo povzročiteljev je treba pred začetkom zdravljenja odvzeti vzorce za kulturo gliv in druge ustrezne laboratorijske preiskave (serološke, histopatološke). Zdravljenje se lahko začne, preden so znani izvidi kultur in drugih laboratorijskih preiskav; ko so ti izvidi na voljo, je treba antiinfektivno zdravljenje ustrezno prilagoditi.
Občutljivost za izbrane vrste se lahko razlikuje geografsko in skozi čas, zato so zaželjene lokalne informacije o občutljivosti, zlasti pri zdravljenju hudih okužb. Podatki predstavljeni v preglednici 1 in 2 so vodilo za ugotavljanje verjetnosti, ali bodo mikroorganizmi občutljivi za zdravilo AmBisome liposomal ali ne. Kot pri vseh protimikrobnih zdravilih, so bili odkriti klinični izolati z zmanjšano občutljivostjo za zdravilo AmBisome liposomal.
Testiranje občutljivosti kvasovk in plesni, ki tvorijo spore, je bilo narejeno v skladu z metodami Pododbora za testiranje občutljivosti za protiglivična zdravila Evropskega odbora za testiranje občutljivosti za protimikrobna zdravila. Za podatke o občutljivosti in vitro glejte preglednici 1 in 2 (vrednosti MIK90).
Preglednica 1: In vitro občutljivost vrst kvasovk za zdravilo AmBisome liposomal
| Vrste | Število izolatov | Območje [µg/ml] |
| Candida species Candida albicans | 59 | 0,015-0,12 |
| Candida glabrata | 18 | 0,5-1 |
| Candida parapsilosis | 18 | 0,5-1 |
| Candida krusei | 19 | 0,5-2 |
| Candida lusitaniae | 9 | 0,06-0,125 |
| Candida tropicalis | 10 | 0,25-1 |
| Candida guilliermondii | 4 | 0,06-0,12 |
| Ostale | ||
| Saccharomyces cerevisiae | 3 | 0,03-0,06 |
| Cryptococcus neoformansvar. neoformans | 10 | 0,06-0,12 |
| Cryptococcus neoformansvar. gattii | 3 | 0,03-0,06 |
| Trichosporon inkin | 3 | 0,03-0,06 |
| Trichosporon asahii | 4 | 0,01-0,03 |
| Geotrichum candidum | 4 | 0,06-0,25 |
Preglednica 2: In vitro občutljivost vrst plesni za zdravilo AmBisome liposomal
| Vrste | Številoizolatov | Območje[µg/ml] |
| Aspergillus speciesAspergillus fumigatus | 29 | 0,5-2 |
| Aspergillus terreus | 34 | 2-4 |
| Aspergillus flavus | 21 | 1-4 |
| Aspergillus niger | 13 | 1-2 |
| Mucormycetes* | ||
| Rhizomucor species | 17 | 0,3-0,125 |
| Absidia corymbifera | 4 | 0,125-1 |
| Absidia species | 17 | 0,5-2 |
| Rhizopus microsporus var.oligosporus | 3 | 0,03-0,25 |
| Rhizopus oryzae | 6 | 1-4 |
| Rhizopus species | 12 | 1-4 |
| Mucor hiemalis | 3 | 0,03-0,5 |
| Mucor species | 11 | 0,03-0,5 |
| Cunninghamella species | 4 | 0,5-4 |
| Ostale | ||
| Scedosporium prolificans | 2 | >8 |
| Scedosporium apiospermum | 3 | 1-2 |
| Penicillium marneffei | 2 | 0,03-0,25 |
| Penicillium species | 2 | 0,5-1 |
| Fusarium solani | 2 | 4-8 |
| Fusarium oxysporum | 2 | 0,03-0,5 |
| Sporothrix schenckii | 2 | 1-2 |
| Curvularia lunata | 2 | 0,125-0,5 |
| Bipolaris australiensis | 2 | 0,01-0,06 |
| Rhinocladiella aquaspersa | 2 | 0,5-1 |
* Zaradi nedavnih sprememb v taksonomiji, je izraz “mukormikoza” nadomestil izraz “zigomikoza”.
Na živalskih modelih so pokazali, da je zdravilo AmBisome liposomal učinkovito za zdravljenje visceralne lišmanioze (ki jo povzročata Leishmania infantum in Leishmania donovani). Pri miših, okuženih z Leishmanio infantum, ki so jih zdravili s tremi do sedmimi odmerki zdravila AmBisome liposomal 3 mg/kg, so vsi režimi odmerjanja miši pozdravili hitreje kot natrijev stiboglukonat. Zaznali niso nobene toksičnosti. Pri miših, okuženih z Leishmanio donovani, je bilo zdravilo AmBisome liposomal 5-krat bolj učinkovito in 25-krat manj toksično kot konvencionalni amfotericin B.
Klinične izkušnje
Učinkovitost zdravila AmBisome liposomal za zdravljenje sistemskih glivičnih okužb, kot tudi za empirično zdravljenje povišane telesne temperature neznanega izvora pri bolnikih z nevtropenijo in za zdravljenje visceralne lišmanioze, so dokazali v številnih kliničnih raziskavah. Te raziskave so vključevale primerjalne randomizirane študije zdravila AmBisome liposomal proti konvencionalnemu amfotericinu B pri potrjenih okužbah z Aspergillus in Candida, kjer je bila učinkovitost obeh zdravil enakovredna. Rezultati randomizirane, dvojno slepe klinične študije so pri odraslih in pediatričnih bolnikih s febrilno nevtropenijo in domnevno glivično okužbo pokazali, da je zdravilo AmBisome liposomal v odmerku 3 mg/kg/dan enako učinkovito kot konvencionalni amfotericin B. Učinkovitost zdravila AmBisome liposomal za zdravljenje visceralne lišmanioze je bila jasno dokazana pri obsežni populaciji imunokompetentnih in imunokompromitiranih bolnikov.
Invazivne filamentozne glivične okužbe (IFFI, angl. Invasive Filamentous Fungal Infections), vključno okužbe z Aspergillus spp.: Učinkovitost zdravila AmBisome liposomal kot zdravila prvega izbora za zdravljenje imunokompromitiranih, pretežno nevtropeničnih odraslih bolnikov in otrok (starejših od 30 dni) z dokazano ali verjetno IFFI so dokazali z obsežno prospektivno, randomizirano, večcentrično študijo (študija AmBiLoad). Bolnike so spremljali 12 tednov. Primerjali so režim s standardnimi odmerki 3 mg/kg/dan (N = 107) in režim s polnilnimi odmerki 10 mg/kg/dan (N = 94) v prvih 14 dneh zdravljenja. Modificirana analiza na namero zdravljenja je pokazala, da se je ugodno odzvalo na zdravljenje skupno 50 % oseb v skupini s standardnimi odmerki in 46 % oseb v skupini s polnilnimi odmerki. Razlike niso bile statistično značilne. Mediana časa do prenehanja vročine je bila v skupinama s standardnimi odmerki in polnimi odmerki podobna (6 oziroma 5 dni). Dvanajst tednov po prvem odmerku zdravila AmBisome liposomal je bilo preživetje 72 % v skupini s standardnimi odmerki in 59 % v skupini s polnilnimi odmerki; razlika ni bila statistično značilna.
Invazivna kandidoza: V randomizirani, dvojno slepi, mednarodni študiji enakovrednosti zdravila AmBisome liposomal (3 mg/kg/dan) in mikafungina (100 mg/dan [telesna masa > 40 kg] ali 2 mg/kg/dan [telesna masa ≤ 40 kg]) kot zdravil prvega izbora pri zdravljenju kandidemije in invazivne kandidoze pri odraslih in otrocih je bilo zdravilo AmBisome liposomal (3 mg/kg/dan) enako učinkovito kot mikafungin. Mediana trajanja zdravljenja z zdravilom AmBisome liposomal in mikafunginom je bila 15 dni. Delež celotnega ugodnega odziva na zdravljenje je znašal 89,5 % (170/190) v skupini z zdravilom AmBisome liposomal in 89,6 % (181/202) v skupini z mikafunginom (analiza po protokolu). Pediatrična podštudija, ki je vključevala bolnike od rojstva, vključno z nedonošenčki, je pokazala odziv pri večjem številu bolnikov vseh starostnih skupin, ki so prejemali zdravilo AmBisome liposomal, razen pri nedonošenčkih. Celokupni delež ugodnega odziva je znašal 88,1 % (37/42) pri zdravilu AmBisome liposomal in 85,4 % (35/41) pri mikafunginu (analiza po protokolu).
Invazivna mukormikoza (zigomikoza): Ne obstajajo velika, randomizirana klinična preskušanja pri mukormikozi. V pilotni študiji, ki je vključevala 20 bolnikov, so primerjali sámo zdravilo AmBisome liposomal proti zdravilu AmBisome liposomal skupaj z deferasiroksom. V skupini, ki je prejemala sámo zdravilo AmBisome liposomal (srednji odmerek 8 mg/kg/dan), je bil celokupni uspeh (preživeli, klinično stabilni, z radiografskim izboljšanjem) po 30 dnevih 6/9 (67 %) in 90 dnevih 5/9 (56 %) v skupini, ki je prejemala zdravilo AmBisome liposomal skupaj z deferasiroksom pa 2/11 (18 %) po 30 in 90 dnevih. Retrospektivna študija za obdobje 15 let je vključevala 59 hematoloških bolnikov z dokazano ali verjetno mukormikozo. Zdravljenje je bilo uspešno pri 18 bolnikih (37 %): na zdravljenje se je odzvalo 9 od 39 bolnikov (23 %), ki so prejemali konvencionalni amfotericin B in 7 od 12 bolnikov (58%), ki so prejemali zdravilo AmBisome liposomal.
Porazdelitev
V farmakokinetični študiji zdravila AmBisome liposomal so zdravili bolnike obolele za rakom s povišano temperaturo in nevtropenijo ter bolnike s presajenim kostnim mozgom. Bolniki so prejemali zdravilo AmBisome liposomal v obdobju 3 do 20 dni v obliki 1 h trajajoče infuzije v odmerkih 1,0 do 7,5 mg/kg telesne mase na dan. V študiji so določali celokupno koncentracijo amfotericina B.
Po infundiranju doseže zdravilo AmBisome liposomal v plazmi značilno višje maksimalne koncentracije amfotericina B in večjo površino pod krivuljo kot po dajanju običajnega amfotericina B.
Po prvem odmerku so izmerili naslednje farmakokinetske vrednosti:
Cmax = 7,3 µg/ml (± 3,8) do 83,7 µg/ml (± 43,0)
T1/2 = 6,4 h (± 2,1) do 10,7 h (± 6,4)
AUC0-24 = 27 µg.h/ml (± 14) do 555 µg.h/ml (± 311)
Očistek (Cl) = 0,00306 ml/s/kg (± 0,00167) do 0,01417 ml/s/kg (± 0,01222)
Volumen porazdelitve (Vss) = 0,10 l/kg (± 0,07) do 0,44 l/kg (± 0,27)
Minimalne ter maksimalne farmakokinetske vrednosti ne pripadajo vedno najnižjim oziroma najvišjim odmerkom.
Zdravilo AmBisome liposomal hitro doseže stanje ravnotežja (znotraj 4 dni). Farmakokinetika zdravila AmBisome liposomal je po prvem odmerku nelinearna (plazemska koncentracija narašča več kot sorazmerno z višanjem odmerka). Nelinearnost je verjetno posledica nasičenja retikuloendotelija in s tem zmanjšanega očistka zdravila AmBisome liposomal. Po večkratnem odmerjanju od 1 do 7,5 mg/kg/dan se zdravilo AmBisome liposomal ne nabira v plazmi. Razlika med volumnom porazdelitve po prvem odmerku ter volumnom porazdelitve v ravnotežnem stanju nakazuje obsežno porazdelitev zdravila AmBisome liposomal v tkivih.
Presnova
Razpolovni čas zdravila AmBisome liposomal po večkratnem odmerjanju (t1/2β) je 7 h. Presnovne poti amfotericina B in zdravila AmBisome liposomal niso znane.
Izločanje
Izločanja zdravila AmBisome liposomal niso proučevali. Zaradi velikosti liposomov ni glomerulne filtracije oziroma eliminacije zdravila AmBisome liposomal preko ledvic. Celice distalnih tubulov so tako zaščitene pred nefrotoksičnimi vplivi amfotericina B.
Ledvična okvara
Vplivov oslabljene ledvične funkcije na farmakokinetske lastnosti zdravila AmBisome liposomal niso proučevali. S pomočjo obstoječih podatkov lahko sklepamo, da pri dializnih bolnikih odmerkov zdravila AmBisome liposomal ni potrebno prilagajati; dajanja zdravila med samo dializo ne priporočamo.
