Vitamin D3 Krka 1000 i.e. tablete

• Preprečevanje pomanjkanja vitamina D pri otrocih, starih 6 let ali več, mladostnikih in odraslih s

  prepoznanim visokim tveganjem.

• Zdravljenje pomanjkanja vitamina D pri mladostnikih in odraslih.

• Kot dodatek k specifičnemu zdravljenju osteoporoze pri odraslih s pomanjkanjem vitamina D ali

  prepoznanim visokim tveganjem za pomanjkanje vitamina D.

Odmerjanje

Preprečevanje pomanjkanja vitamina D pri otrocih, starih 6 let ali več, mladostnikih in odraslih s prepoznanim visokim tveganjem

Odrasli

Priporočen dnevni odmerek za odrasle je 500 do 1000 i.e. vitamina D (12,5–25 µg holekalciferola). To ustreza 1 tableti do 2 tabletama zdravila Vitamin D3 Krka 500 i.e. ali 1 tableti zdravila Vitamin D3 Krka 1000 i.e. na dan.

Pediatrična populacija

Priporočen dnevni odmerek za otroke, stare 6 let ali več, in mladostnike je 500 do 1000 i.e. vitamina D (12,5–25 µg holekalciferola). To ustreza 1 tableti do 2 tabletama zdravila Vitamin D3 Krka 500 i.e. ali 1 tableti zdravila Vitamin D3 Krka 1000 i.e. na dan.

Zdravljenje pomanjkanja vitamina D pri mladostnikih in odraslih

Pri tej indikaciji ni primerno samozdravljenje. Zdravljenje mora potekati pod zdravniškim nadzorom. Odmerek je treba določiti na podlagi resnosti bolezni, želene koncentracije 25-hidroksivitamina D in odziva posameznega bolnika na zdravljenje.

Na splošno veljajo naslednje smernice za odmerjanje:

- Začetno zdravljenje (6 do 12 tednov)

- Vzdrževalni odmerek

Kot dodatek k specifičnemu zdravljenju osteoporoze pri odraslih s pomanjkanjem vitamina D ali prepoznanim visokim tveganjem za pomanjkanje vitamina D

Priporočen dnevni odmerek je 1000 i.e. vitamina D (25 µg holekalciferola), kar ustreza 2 tabletama zdravila Vitamin D3 Krka 500 i.e. ali 1 tableti zdravila Vitamin D3 Krka 1000 i.e. na dan.

Pri nezadostnem vnosu kalcija s hrano morajo bolniki prejemati dodatke kalcija.

Posebne populacije

Starejši

Pri starejših ni treba prilagajati odmerka, upoštevati pa je treba delovanje ledvic.

Okvara ledvic

Zdravilo Vitamin D3 Krka je treba uporabljati previdno pri bolnikih z blago do zmerno okvaro ledvic.

Uporaba je kontraindicirana pri bolnikih s hudo okvaro ledvic (glejte poglavji 4.3 in 4.4).

Okvara jeter

Prilagajanje odmerka ni potrebno.

Med dolgotrajnim zdravljenjem z odmerki, večjimi od 1.000 i.e. vitamina D (25 µg holekalciferola), je treba spremljati koncentracijo kalcija v serumu in urinu ter delovanje ledvic. Odmerek bo morda treba prilagoditi glede na koncentracijo kalcija v serumu (glejte poglavje 4.4).

Način uporabe

Tableto(e) je treba pogoltniti z nekaj vode.

Zdravilo Vitamin D3 Krka se lahko jemlje ne glede na hrano.

Pediatrična populacija

Previdnost je priporočljiva pri otrocih, starih od 6 do 11 let, saj morda ne morejo pogoltniti cele

tablete.

• Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1;

• hiperkalciemija in/ali hiperkalciurija;

• huda okvara ledvic;

• hipervitaminoza D;

• nefrolitiaza/nefrokalcinoza.

Kadar se bolniku predpiše druga zdravila, ki vsebujejo vitamin D, je treba upoštevati odmerek vitamina D v zdravilu Vitamin D3 Krka. Dodatni odmerki vitamina D ali kalcija se lahko uporabljajo

samo pod zdravniškim nadzorom. V takih primerih je treba spremljati koncentracijo kalcija v serumu in urinu.

Priporočeni odmerki se ne smejo preseči, ker lahko pride do hipervitaminoze.

Pri bolnikih s hudo okvaro ledvic se holekalciferol ne presnavlja normalno, zato je lahko potrebna

druga oblika vitamina D.

Pri uporabi zdravila Vitamin D3 Krka pri bolnikih z blago do zmerno okvaro ledvic je priporočljivo spremljanje koncentracije kalcija in fosfatov. Upoštevati je treba tveganje za pojav kalcifikacije mehkih tkiv.

Zdravila Vitamin D3 Krka ne smejo jemati bolniki, ki so nagnjeni k nastajanju ledvičnih kamnov, ki

vsebujejo kalcij.

Zdravilo Vitamin D3 Krka je treba uporabljati previdno pri:

• bolnikih z okvarjenim izločanjem kalcija in fosfatov preko ledvic,

• bolnikih, ki se sočasno zdravijo s tiazidnimi diuretiki (glejte poglavje 4.5),

• nepokretnih bolnikih.

Pri teh bolnikih obstaja povečano tveganje za pojav hiperkalciemije, zato je treba spremljati

koncentracijo kalcija v serumu in urinu.

Previdnost je priporočljiva pri bolnikih s sarkoidozo zaradi možnosti povečane biotransformacije vitamina D v njegove aktivne presnovke. Priporočljivo je spremljanje koncentracije kalcija v serumu in urinu.

Zdravilo Vitamin D3 Krka se ne sme uporabljati pri bolnikih s psevdohipoparatiroidizmom, saj se lahko

potreba po vitaminu D zmanjša med obdobji normalne občutljivosti za vitamin D. V takih primerih je

priporočljiva uporaba derivatov vitamina D, ki jih je lažje nadzorovati.

Med dolgotrajnim zdravljenjem z dnevnimi odmerki, večjimi od 1000 i.e. vitamina D (25 µg holekalciferola), je treba spremljati koncentracijo kalcija v serumu in urinu ter delovanje ledvic. To je še posebej pomembno pri starejših bolnikih in bolnikih, ki se zdravijo s srčnimi glikozidi ali diuretiki (glejte poglavje 4.5). Če se pojavi hiperkalciemija, znaki zmanjšanega delovanja ledvic ali hiperkalciurija (7,5 mmol (300 mg) kalcija/24 ur), je treba zmanjšati odmerek ali prekiniti zdravljenje.

Pediatrična populacija

Zdravilo Vitamin D3 Krka je treba uporabljati previdno pri otrocih, starih od 6 do 11 let, saj morda ne morejo pogoltniti cele tablete.

Upoštevati je treba vnos vitamina D s hrano, obogateno s tem vitaminom.

Saharoza

Bolniki z redko dedno intoleranco za fruktozo, malabsorpcijo glukoze/galaktoze ali pomanjkanjem

saharoza-izomaltaze ne smejo jemati tega zdravila.

Natrij

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na tableto, kar v bistvu pomeni "brez natrija".

Sočasno zdravljenje s fenitoinom ali barbiturati lahko zaradi indukcije jetrnih encimov zmanjša serumsko koncentracijo 25-hidroksivitamina D in poveča njegovo biotransformacijo v neaktivne presnovke. Terapevtski učinek vitamina D se lahko zmanjša.

Sočasno zdravljenje z glukokortikoidi lahko zmanjša učinek vitamina D zaradi povečane presnove. Rifampicin in izoniazid lahko povečata presnovo vitamina D in tako zmanjšata njegov učinek.

Pri sočasni uporabi zdravil, ki vplivajo na absorpcijo maščob, npr. orlistata ali ionsko izmenjevalnih smol, kot je holestiramin, ali odvajal, kot je mineralno olje, se lahko absorpcija vitamina D v črevesju zmanjša.

Tiazidni diuretiki lahko zmanjšajo izločanje kalcija preko ledvic in povzročijo hiperkalciemijo. Med dolgotrajnim sočasnim zdravljenjem je treba spremljati koncentracijo kalcija v serumu in urinu.

Zdravljenje z vitaminom D lahko poveča terapevtski in toksični učinek digitalisa in drugih srčnih glikozidov zaradi povečane serumske koncentracije kalcija (tveganje za pojav srčne aritmije). Spremljati je treba parametre EKG ter koncentracijo kalcija v serumu in urinu. Lahko je potrebno tudi spremljanje plazemske koncentracije digoksina in digitoksina.

Sočasna uporaba zdravila Vitamin D3 Krka in presnovkov ali analogov vitamina D (npr. kalcitriola) je priporočljiva samo v izjemnih primerih. Spremljati je treba koncentracijo kalcija v serumu.

Sočasna uporaba z zdravili, ki vsebujejo velike odmerke kalcija ali fosforja, lahko poveča tveganje za pojav hiperkalciemije. Priporočljivo je redno spremljanje koncentracije kalcija v serumu.

Vitamin D lahko poveča absorpcijo aluminija v črevesju in tako poveča njegovo serumsko koncentracijo. Izogibati se je treba dolgotrajni ali čezmerni uporabi antacidov, ki vsebujejo aluminij.

Nosečnost

Podatki o uporabi holekalciferola pri nosečnicah so omejeni.

Tveganja pri dnevnih odmerkih do 600 i.e. (kar ustreza 15 µg holekalciferola) zaenkrat niso znana. Kljub temu se lahko vitamin D med nosečnostjo uporablja samo v primeru pomanjkanja vitamina D. Dnevni odmerek 500 i.e. se ne sme preseči brez zdravniškega nadzora.

V nosečnosti se je treba izogibati dolgotrajnemu jemanju prevelikih odmerkov vitamina D, saj lahko posledično daljša hiperkalciemija povzroči zaostanek v telesnem in duševnem razvoju, supravalvularno aortno stenozo in retinopatijo pri otroku.

Dojenje

Vitamin D in njegovi presnovki se izločajo v materino mleko. To je treba upoštevati, če dojenček

prejema dodatke vitamina D.

Pri otrocih doječih mater, ki so jemale dodatke vitamina D, niso opazili znakov prevelikega odmerjanja vitamina D.

Plodnost

V študijah vpliva na sposobnost razmnoževanja niso opazili učinkov uporabe holekalciferola na plodnost. Razmerje med možnimi koristmi in tveganjem za človeka ni znano.

Zdravilo Vitamin D3 Krka nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja

strojev.

Neželeni učinki so navedeni po organskih sistemih in pogostnosti, ki je opredeljena, kot sledi:

• zelo pogosti (≥ 1/10)

  - pogosti (≥ 1/100 to < 1/10)

  - občasni (≥ 1/1.000 to < 1/100)

  - redki (≥ 1/10.000 to < 1/1.000)

  - zelo redki (< 1/10,000)

• neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov)

  Pogostnost neželenih učinkov ni znana, ker niso bile opravljene večje klinične študije, ki bi omogočile

  oceno pogostnosti. Poročali so o naslednjih neželenih učinkih:

  Presnovne in prehranske motnje

  Neznana pogostnost: hiperkalciemija, hiperkalciurija.

  Bolezni prebavil

  Neznana pogostnost: zaprtje, flatulenca, navzea, bolečine v trebuhu, driska.

  Bolezni kože in podkožja

  Neznana pogostnost: preobčutljivostne reakcije, kot so pruritus, izpuščaj ali urtikarija.

  Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

  Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:

  Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

  Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

  SI-1000 Ljubljana

  Tel: +386 (0)8 2000 500

  Faks: +386 (0)8 2000 510

  e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Preveliko odmerjanje vitamina D lahko povzroči hiperkalciemijo, vendar so za to potrebni visoki odmerki. Če zaužiti odmerek presega potrebe telesa, se serumska koncentracija aktivnega presnovka ne poveča, saj negativna povratna zanka omeji presnovno aktivacijo pri vnosu, večjem od potreb telesa.

Simptomi

Veliki odmerki vitamina D lahko povzročijo hiperkalciemijo v razponu od asimptomatskega povečanja serumske koncentracije kalcija do smrtno nevarnega sindroma hiperkalciemije. Simptomi zastrupitve niso specifični in lahko vključujejo utrujenost, šibkost mišic, anoreksijo, navzejo, bruhanje, zaprtje, drisko, poliurijo, nokturijo, potenje, glavobol, žejo, somnolenco in vrtoglavico. Tipične biokemične ugotovitve vključujejo hiperkalciemijo, hiperkalciurijo in povečano koncentracijo

25-hidroksivitamina D. V hudih primerih lahko pride do aritmije, posledici ekstremne hiperkalciemije pa sta lahko tudi koma ali smrt. Posledice trajne hiperkalciemije so nefrolitiaza, nefrokalcinoza, zmanjšano delovanje ledvic in kalcifikacija mehkih tkiv. Toleranca za vitamin D se med posamezniki precej razlikuje. Dojenčki in otroci so bolj dovzetni za njegove toksične učinke.

Bolnike, ki se dolgo časa zdravijo z visokimi odmerki, je priporočljivo poučiti o simptomih

morebitnega prevelikega odmerjanja.

Zdravljenje

Specifičnega antidota ni.

V primeru prevelikega odmerjanja je treba prekiniti vnos vitamina D iz vseh virov. Priporočljiva je rehidracija bolnika in prehrana z nizko vsebnostjo kalcija in fosforja. Glede na resnost hiperkalciemije je treba razmisliti o zdravljenju z glukokortikoidi, diuretiki zanke, kalcitoninom ali bisfosfonati.

Peroralni ali intravenski bisfosfonati so se izkazali za učinkovite pri zdravljenju prevelikega odmerjanja vitamina D.

Po prevelikem odmerjanju vitamina D lahko hiperkalciemija vztraja dalj časa. Bolnike je treba

spremljati zaradi tveganja za ponovitev zastrupitve.