Clopixol 10 mg filmsko obložene tablete

Akutna in kronična shizofrenija in druge psihoze, zlasti s simptomi, kot so halucinacije, blodnje in motnje mišljenja ter agitiranost, nemir, sovražnost in agresivnost.

Manična faza manično-depresivne bolezni.

Agitiranost ali druge vedenjske motnje pri duševno manj razvitih bolnikih.

Odmerjanje

Odrasli

Odmerjanje individualno prilagajamo bolnikovemu stanju. Na splošno naj bi zdravljenje začeli z nizkimi odmerki in jih glede na terapevtsko odzivanje kar najhitreje zvišali do optimalno učinkovitih odmerkov. Vzdrževalni odmerek lahko bolniki jemljejo kot enkratni odmerek pred spanjem.

Akutna shizofrenija in druge akutne psihoze. Huda akutna stanja agitiranosti. Manija

Običajno od 10 do 50 mg dnevno.

Pri zmernih do hudih stanjih je začetni odmerek 20 mg dnevno, nato ga po potrebi zvišujemo po 10 do 20 mg vsaka 2 do 3 dni, do 80 mg ali več dnevno. Najvišji enkratni odmerek je 40 mg, najvišji skupni dnevni odmerek pa 150 mg.

Kronična shizofrenija in druge kronične psihoze

Običajni vzdrževalni odmerek je od 20 do 40 mg dnevno.

Agitiranost pri duševno manj razvitih osebah

Od 10 do 20 mg dnevno; po potrebi lahko odmerek zvišamo na 30 do 40 mg dnevno.

Starejši bolniki

Starejši bolniki naj dobivajo odmerke na spodnjem robu obsega odmerkov.

Pediatrična populacija

Zaradi pomanjkanja kliničnih izkušenj uporaba zdravila Clopixol pri otrocih in mladostnikih ni

priporočljiva.

Zmanjšana ledvična funkcija

Bolniki z oslabljenim ledvičnim delovanjem lahko jemljejo običajne odmerke zdravila Clopixol.

Zmanjšana jetrna funkcija

Priporočljivo je previdno odmerjanje in po možnosti določanje plazemskih ravni.

Način uporabe

Tablete se pogoltnejo z vodo.

• Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

• Cirkulatorni kolaps.

• Motnje zavesti ne glede na vzrok (npr. zastrupitev z alkoholom, barbiturati ali opiati).

• Koma.

Pri vseh nevroleptikih obstaja možnost razvoja malignega nevroleptičnega sindroma (hipertermija, rigidnost, nihanje zavesti, nestabilnost avtonomnega živčnega sistema). Tveganje je verjetno večje pri močnejših učinkovinah. Bolniki z organskim možganskim sindromom, duševno manj razviti bolniki in bolniki za katere je bila ugotovljena zloraba opiatov in alkohola, predstavljajo večino primerov s smrtnim izidom.

Zdravljenje: ukinitev nevroleptika. Simptomatično zdravljenje in splošni podporni ukrepi.

Ugodno lahko delujeta dantrolen in bromokriptin.

Po ukinitvi peroralnega nevroleptika lahko trajajo simptomi več kot teden dni, pri zdravljenju z depo pripravki pa še nekoliko dlje.

Enako kot druge nevroleptike moramo tudi zuklopentiksol previdno uporabljati pri bolnikih z organskim možganskim sindromom, bolezenskimi stanji s konvulzijami ali z napredovano boleznijo jeter.

Zlasti na začetku zdravljenja se lahko pojavijo ekstrapiramidne reakcije. V večini primerov lahko te neželene učinke zadovoljivo obvladujemo z zmanjšanjem odmerka zdravila in/ali z uporabo

antiparkinsonikov. Rutinska profilaktična uporaba antiparkinsonikov ni priporočljiva.

Antiparkinsoniki ne ublažijo tardivne diskinezije in jo lahko celo poslabšajo. Priporočljivo je

zmanjšanje odmerka ali, če je mogoče, prenehanje zdravljenja s zuklopentiksolom. Pri trdovratni

akatiziji lahko koristita benzodiazepin ali propranolol.

Disfagija se lahko pojavi kot posledica ekstrapiramidnih simptomov ter tudi salivacije, sedacije in nevroleptičnega malignega sindroma in lahko povzroči življenjsko nevarne zaplete, kot sta

aspiracijska pljučnica in zadušitev.

Enako kot druga psihotropna zdravila lahko tudi zuklopentiksol spremeni odzivanje na inzulin in glukozo, zato moramo bolnikom s sladkorno boleznijo prilagoditi antidiabetično zdravljenje.

Med dolgotrajnim zdravljenjem, zlasti z visokimi odmerki, moramo bolnika skrbno spremljati in

njegovo stanje občasno ponovno oceniti, da bi ugotovili, ali lahko vzdrževalni odmerek znižamo.

Tako kot druga zdravila, ki sodijo v terapevtski razred antipsihotikov, lahko tudi zuklopentiksol povzroči podaljšanje intervala QT. Trajno podaljšanje intervala QT lahko poveča tveganje za maligne aritmije, zato je treba zuklopentiksol previdno uporabljati pri občutljivih osebah (s hipokaliemijo,

hipomagnezijo ali z genetsko nagnjenostjo k temu) in pri bolnikih s srčno-žilnimi motnjami v

anamnezi, npr. s podaljšanim intervalom QT, z izrazito bradikardijo (<50 utripov v minuti), nedavnim akutnim infarktom srčne mišice, nekompenzirano odpovedjo srca ali s srčno aritmijo. Sočasnemu zdravljenju z drugimi antipsihotiki se je treba izogibati (glejte poglavje 4.5).

Pri uporabi antipsihotičnih zdravil so poročali o venskem tromboembolizmu (VTE – venous tromboembolism). Pri bolnikih, zdravljenih z antipsihotiki, so pogosto prisotni pridobljeni dejavniki tveganja za VTE, zato je pred in med zdravljenjem z zdravilom Clopixol treba ugotoviti vse možne dejavnike tveganja za VTE in uvesti preventivne ukrepe.

Starejši bolniki

Možgansko-žilni neželeni dogodki

V randomiziranih, s placebom kontroliranih kliničnih preskušanjih, opravljenih pri populaciji bolnikov z demenco, so pri uporabi nekaterih atipičnih antipsihotikov opazili približno trikrat večje tveganje za možgansko-žilne neželene dogodke. Mehanizem tega povečanja ni znan. Povečanega tveganja ne moremo izključiti tudi pri drugih antipsihotikih oziroma drugih skupinah bolnikov. Pri bolnikih z dejavniki tveganja za kap je treba zuklopentiksol previdno uporabljati.

Povečana umrljivost pri starejših bolnikih z demenco

Podatki dveh obsežnih ne-intervencijskih kliničnih preskušanj so pokazali, da je pri starejših bolnikih z demenco, zdravljenih z antipsihotiki, prisotno rahlo povečano tveganje za smrt v primerjavi s tistimi, ki ne dobivajo antipsihotikov. Za zanesljivo oceno natančnega obsega tveganja in vzroka povečanega tveganja umrljivosti ni na voljo dovolj podatkov.

Zdravilo Clopixol ni odobreno za zdravljenje vedenjskih motenj, povezanih z demenco.

Pomožne snovi

Tablete vsebujejo laktozo monohidrat. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, odsotnostjo encima laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

Kombinacije, ki terjajo pri uporabi posebno previdnost

Zuklopentiksol lahko okrepi sedativni učinek alkohola ter učinke barbituratov in drugih depresorjev centralnega živčnega sistema.

Nevroleptiki lahko okrepijo ali oslabijo učinek antihipertenzivov; antihipertenzivni učinek gvanetidina in učinkovin s podobnim delovanjem se zmanjša.

Sočasna uporaba nevroleptikov in litija poveča tveganje nevrotoksičnih učinkov.

Pri sočasnem jemanju tricikličnih antidepresivov in nevroleptikov prihaja do medsebojnega zaviranja presnove.

Zuklopentiksol lahko oslabi učinek levodope in adrenergičnih zdravil.

Sočasna uporaba metoklopramida in piperazina poveča tveganje ekstrapiramidnih simptomov.

Ker se zuklopentiksol deloma presnavlja s pomočjo CYP2D6, lahko sočasna uporaba zdravil za katere je znano, da zavirajo ta encim, privede do zmanjšanja očistka zuklopentiksola.

Podaljšanje intervala QT, povezanega z antipsihotičnim zdravljenem, lahko še dodatno poslabša

sočasna uporaba zdravil za katera je znano, da pomembno podaljšajo interval QT. Sočasni uporabi

takih zdravil se je treba izogibati. Mednje sodijo:

• antiaritmiki razreda Ia in III (npr. kvinidin, amiodaron, sotalol, dofetilid),

• nekateri antipsihotiki (npt. tioridazin),

• nekateri makrolidi (npr. eritromicin),

• nekateri antihistaminiki (npr. terfenadin, astemizol),

• nekateri kvinolonski antibiotiki (npr. gatifloksacin, moksifloksacin).

Zgornji seznam ni izčrpen; potrebno se je izogibati tudi uporabi nekaterih drugih zdravil za katera je

znano, da pomembno podaljšajo interval QT (npr. cisaprid, litij).

Previdno je treba uporabljati tudi zdravila za katera je znano, da povzročajo motnje elektrolitov, kot so tiazidni diuretiki (hipokaliemija), in zdravil za katera je znano, da povečajo plazemsko koncentracijo zuklopentiksola, saj lahko povečajo tveganje za podaljšanje intervala QT in maligne aritmije (glejte poglavje 4.4).

Nosečnost

Zuklopentiksola ne predpisujemo med nosečnostjo, razen kadar je pričakovana korist zdravljenja večja od teoretičnega tveganja za plod.

Pri novorojenčkih, ki so bili med tretjim trimesečjem nosečnosti izpostavljeni antipsihotikom (vključno z zdravilom Clopixol), obstaja tveganje za pojav neželenih učinkov, vključno z ekstrapiramidnimi in/ali odtegnitvenimi simptomi, katerih jakost in čas trajanja po porodu sta lahko različna. Pri novorojenčkih so poročali o agitaciji, hipertoniji, hipotoniji, tremorju, somnolenci, respiratorni stiski in motnjah hranjenja. Posledično je treba takšne novorojenčke skrbno nadzirati.

Študije na živalih so pokazale vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3).

Dojenje

V materino mleko se izloča majhna količina zuklopentiksola, zato ni verjetno, da bi imeli terapevtski odmerki zdravila škodljive posledice za dojenčka. Odmerek, ki ga dojenček med dojenjem zaužije je nižji od 1 % na telesno maso preračunanega odmerka za mater (v mg/kg). Kadar je klinična korist zdravljenja za mater velika, lahko z dojenjem med zdravljenjem z zuklopentiksolom nadaljuje, zdravstveno stanje dojenčka pa je priporočljivo opazovati zlasti prve 4 tedne po rojstvu.

Plodnost

Pri ljudeh so poročali o neželenih učinkih, kot so hiperprolaktinemija, galaktoreja, amenoreja, erektilna disfunkcija in nezmožnost ejakulacije (glejte poglavje 4.8). Ti neželeni učinki lahko imajo negativni vpliv na spolno delovanje in plodnost pri ženskah in/ali moških.

Potrebno je razmisliti o zmanjšanju odmerka (če je mogoče) ali o prekinitvi zdravljenja, če se pojavijo hiperprolaktinemija, galaktoreja, amenoreja ali spolne disfunkcije, ki so klinično pomembne. Po prekinitvi zdravljenja so učinki reverzibilni.

Uporaba zuklopentiksola pri samcih in samicah podgan je bila povezana z rahlo zamudo pri parjenju. V eksperimentu, kjer je bil zuklopentiksol vnesen s hrano, je bila opažena oslabljena uspešnost parjenja in znižana stopnja brejosti.

Zuklopentiksol je sedativno zdravilo. Bolniki, ki jemljejo psihotropna zdravila, imajo lahko slabšo splošno pozornost in koncentracijo, zato jih moramo opozoriti, da je lahko njihova sposobnost vožnje in upravljanja s stroji zmanjšana.

Neželeni učinki so večinoma odvisni od višine odmerka. Najpogostnejši in najresnejši so v zgodnjem

obdobju zdravljenja, med njegovim nadaljevanjem pa pojenjajo.

Pogostnost je povzeta po strokovni literaturi in spontanem poročanju. Pogostnost je opredeljena kot:

zelo pogosti (≥1/10); pogosti (≥1/100 do <1/10); občasni (≥1/1.000 do <1/100); redki (≥1/10.000 do

<1/1.000); zelo redki (<1/10.000), neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

*Disfagija se lahko pojavi kot posledica ekstrapiramidnih simptomov ter tudi sialoreje, sedacije in nevroleptičnega malignega sindroma in lahko povzroči življenjsko nevarne zaplete, kot sta

aspiracijska pljučnica in zadušitev.

Kot pri drugih zdravilih, ki sodijo v terapevtski razred antipsihotikov, so tudi pri zuklopentiksolu poročali o redkih primerih podaljšanja intervala QT, ventrikularne aritmije – ventrikularne fibrilacije, ventrikularne tahikardije, srčnega zastoja, torsade de pointes in nenadne nepojasnjene smrti (glejte poglavje 4.4).

Nenadno ukinitev zuklopentiksola lahko spremljajo odtegnitveni simptomi. Najpogostejši simptomi so siljenje na bruhanje, bruhanje, anoreksija, driska, izcedek iz nosu, potenje, mialgija, parestezije,

nespečnost, nemir, tesnobnost in vznemirjenost. Bolniki lahko občutijo tudi vrtoglavico, izmenične

občutke toplote in mraza ter tremor. Simptomi se na splošno pojavijo med 1. in 4. dnevom od ukinitve

zdravila, izzvenijo pa v 7 do 14 dnevih.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravljenja na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (8) 2000 500

Faks: +386 (8) 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Simptomi

Zaspanost, koma, motnje gibanja, konvulzije, šok, hipertermija ali hipotermija.

Pri prekomernem odmerku zdravila Clopixol, ob sočasni uporabi zdravil za katera je znano, da

vplivajo na srce, so opazili spremembe EKG, podaljšanje intervala QT, torsade de pointes, zastoj srca in ventrikularno aritmijo.

V kliničnih preskušanjih je bil najvišji peroralni dnevni odmerek 450 mg zuklopentiksola.

Zdravljenje

Zdravljenje je simptomatično in podporno. Uvedemo postopke za vzdrževanje delovanja dihal, srca in ožilja. Epinefrina (adrenalina) ne smemo uporabiti, ker lahko dodatno zniža krvni tlak. Konvulzije lahko zdravimo z diazepamom, simptome motnenj gibanja pa z biperidenom.