Zdravilo CYSTAGON je indicirano za zdravljenje dokazane nefropatske cistinoze. Cisteamin zmanjšuje nabiranje cistina v nekaterih celicah (npr. levkocitih, mišičnih in jetrnih celicah) pri bolnikih s cistinozo in, če se zdravljenje začne dovolj zgodaj, zavira nastanek ledvične odpovedi.

Zdravljenje z zdravilom CYSTAGON se sme uvesti le pod nadzorom zdravnika, ki ima izkušnje z zdravljenjem cistinoze.

Cilj zdravljenja je vzdrževati koncentracijo cistina v levkocitih pod vrednostjo 1 nmol hemicistina/mg beljakovin. Zaradi prilagajanja odmerka je zato treba spremljati koncentracijo cistina v belih krvničkah – levkocitih (L). Koncentracijo v L je treba določati 5 do 6 ur po odmerjanju ter jo v začetnem obdobju zdravljenja pogosto preverjati (npr. enkrat mesečno), ob že ustaljenem odmerjanju pa vsake 3 – 4 mesece.

• Pri otrocih do 12. leta starosti je treba zdravilo CYSTAGON odmerjati na podlagi telesne površine (g/m²/dan). Priporočeni odmerek je 1,30 g/m²/dan proste baze, porazdeljeno v 4 odmerke na dan.

• Pri bolnikih starejših od 12 let in telesno maso nad 50 kg znaša priporočeni odmerek zdravila CYSTAGON 2 g/dan, porazdeljen v 4 odmerke na dan.

  Začetni odmerki znašajo 1/4 do 1/6 pričakovanega vzdrževalnega odmerka, povečujejo pa se postopoma skozi 4 do 6 tednov, da ne bi prišlo do neprenašanja. Odmerek je treba povečati, če je prenašanje primerno dobro in koncentracija cistina v levkocitih vztraja pri vrednosti

  > 1 nmol hemicistina/mg beljakovin. Maksimalni odmerek zdravila CYSTAGON v kliničnih študijah je znašal 1,95 g/m²/dan.

  Uporabe odmerkov, večjih od 1,95 g/m²/dan, ne priporočajo (glejte poglavje 4.4).

  Toleranca prebavil za cisteamin se izboljša, če bolnik zdravilo jemlje neposredno po jedi ali med

  jedjo.

  Pri otrocih do 6. leta starosti, pri katerih obstaja nevarnost aspiracije, je treba trde kapsule odpreti in vsebino stresti na obrok pripravljene hrane. Po izkušnjah sodeč so mleko, krompir in druge jedi na

  osnovi škroba primerni za mešanje s praškom. Odsvetujejo pa uporabo kislih pijač, npr. pomarančnega soka, ker se slabo mešajo s praškom, ki lahko zato precipitira.

  Bolniki na dializi ali po presaditvi ledvic:

  Občasne izkušnje kažejo, da bolniki na dializi slabše prenašajo nekatere oblike cisteamina (t.j., nekatere oblike pri njih povzročajo več neželenih učinkov kot druge). Pri teh bolnikih je priporočljivo še bolj skrbno spremljati koncentracijo cistina v levkocitih.

  Bolniki z oslabljenim delovanjem jeter:

  Prilagajanje odmerka običajno ni potrebno; kljub temu pa je treba nadzorovati koncentracijo cistina v

  levkocitih.

Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Uporaba zdravila CYSTAGON med dojenjem je kontraindicirana. Zdravilo CYSTAGON se ne sme uporabljati med nosečnostjo, zlasti pa ne v prvem trimesečju, razen če to ni absolutno nujno (glejte poglavje 4.6 ter poglavje 5.3), ker se je pri živalih izkazal kot teratogen.

Zdravilo CYSTAGON je kontraindicirano pri bolnikih, ki so razvili preobčutljivost za penicilamin.

Za dosego maksimalnega učinka je treba zdravljenje s CYSTAGONom uvesti takoj po potrditvi

diagnoze nefropatske cistinoze.

Diagnozo nefropatske cistinoze je treba ugotavljati ob upoštevanju kliničnih znakov kot tudi s

pomočjo biokemičnih preiskav (merjenje cistina v levkocitih).

Pri otrocih, zdravljenih z velikimi odmerki različnih pripravkov cisteamina (cisteaminijev klorhidrat ali cistamin ali cisteaminijev bitartrat), večinoma večjimi od največjega odmerka 1,95 g/m²/dan, so poročali o primerih Ehlers-Danlosovemu podobnega sindroma in vaskularnih motnajh na komolcih. Te kožne lezije so bile povezane z vaskularno proliferacijo, kožnimi strijami in lezijami kosti.

Zato priporočajo redno spremljanje kože in po potrebi rentgensko slikanje kosti. Bolniku ali staršem je treba priporočiti tudi samopregledovanje kože. Če se pojavijo kakšne podobne nenormalnosti kože ali kosti, priporočamo, da zmanjšate odmerek zdravila CYSTAGON.

Uporabe odmerkov, večjih od 1,95 g/m²/dan, ne priporočajo (glejte poglavji 4.2 in 4.8). Priporočljivo je redno kontroliranje krvne slike.

Ni dokazano, da bi peroralna aplikacija cisteamina preprečevala nalaganje cistinskih kristalov v očesu. Kadar se v ta namen uporablja raztopina cisteamina za oči, je zato treba s to terapijo nadaljevati.

V nasprotju s fosfocisteaminom CYSTAGON ne vsebuje fosfata. Večina bolnikov bo že prejemala fosfatne dodatke in bo zato morda potrebno ob nadomestitvi fosfocisteamina s CYSTAGONom njihovo odmerjanje ustrezno spremeniti.

Otrokom, mlajšim od 6 let, ne smete dajati celih trdih kapsul CYSTAGONa zaradi tveganja aspiracije

(glejte poglavje 4.2).

Ne zaužijte vsebnika s sušilnim sredstvom, ki je v plastenki.

Študij medsebojnega delovanja niso izvedli.

CYSTAGON se lahko daje skupaj s terapijo za nadomeščanje elektrolitov in mineralov, ki je potrebna za obvladovanje Fanconijevega sindroma, kot tudi z vitaminom D in ščitničnimi hormoni. Pri

nekaterih bolnikih sta bila sočasno uporabljena indometacin in CYSTAGON. V primeru bolnikov s presajenimi ledvicami so se skupaj s cisteaminom uporabljala tudi zdravila za preprečevanje zavrnitvene reakcije.

Nosečnost

Ni ustreznih podatkov o uporabi cisteaminijevega bitartrata pri nosečnicah. V študijah na živalih je bila ugotovljena reproduktivna toksičnost vključno s teratogenezo (glejte poglavje 5.3). Potencialno tveganje za človeka pa ni znano. Vpliv nezdravljene cistinoze na nosečnost tudi ni znan.

Torej se CYSTAGON ne sme uporabljati med nosečnostjo, zlasti pa ne v prvem trimesečju, razen če

to ni absolutno nujno.

Ob ugotovljeni ali načrtovani nosečnosti je treba ponovno skrbno pretehtati odločitev za zdravljenje, bolnico pa seznaniti z možnim tveganjem teratogenosti cisteamina.

Dojenje

Ni znano, če se CYSTAGON izloča v materino mleko. Vendar pa je - glede na rezultate študij na živalih pri doječih materah in novorojenih mladičih (glejte poglavje 5.3) – dojenje pri ženskah, ki jemljejo CYSTAGON, kontraindicirano.

CYSTAGON ima blag ali zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. CYSTAGON lahko povzroča zaspanost. Ob uvedbi terapije se bolniki ne bi smeli ukvarjati s potencialno nevarnimi dejavnostmi, vse dokler ni pojasnjen učinek, ki ga ima zdravilo na posameznega bolnika.

Pri približno 35 % bolnikov lahko pričakujemo pojav neželenih učinkov. Ti običajno prizadenejo prebavni trakt in osrednji živčni sistem. Kadar se ti učinki pojavijo ob uvedbi zdravljenja s cisteaminom, lahko začasna prekinitev in ponovno postopno uvajanje terapije učinkovito izboljša toleranco.

V nadaljevanju so navedeni do sedaj opaženi neželeni učinki glede na prizadeti organski sistem in pogostnost. Pogostnost je opredeljena kot: zelo pogosto ((≥ 1/10); pogosto (≥1/100 to <1/10) in občasno (≥1/1,000 to <1/100).

V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

V 6 mesecih od začetka terapije poročajo o primerih nefrotskega sindroma, kjer je po ukinitvi terapije prišlo do progresivnega izboljšanja. S histološko preiskavo sta bila v nekaj primerih ugotovljena glomerulonefritis presajene ledvice in preobčutljivostni intersticijski nefritis.

Pri otrocih, kronično zdravljenih z velikimi odmerki različnih pripravkov cisteamina (cisteaminijev klorhidrat ali cistamin ali cisteaminijev bitartrat), večinoma večjimi od največjega odmerka 1,95 g/m²/dan, so poročali o primerih Ehlers-Danlosovemu podobnega sindroma in vaskularnih motnjah na komolcih.

V nekaterih primerih so bile te kožne lezije povezane z vaskularno proliferacijo, kožnimi strijami in lezijami kosti, ki so jih najprej opazili pri rentgenskem slikanju. Kostne bolezni, o katerih so poročali, so bile genu valgum, bolečine v spodnjih udih in hiperekstenzija sklepov, osteopenija, kompresijske frakture in skolioza.

V nekaj primerih, pri katerih so opravili histopatološko preiskavo kože, so rezultati kazali na

angioendoteliomatozo.

En bolnik je pozneje umrl zaradi akutne možganske ishemije z izrazito vaskulopatijo.

Pri nekaterih bolnikih so kožne lezije na komolcih po zmanjšanju odmerka zdravila CYSTAGON regredirale.

Postulirali so cisteaminski mehanizem delovanja z oviranjem nastajanja prečnih vezi med

kolagenskimi vlakni (glejte poglavje 4.4).

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

Preveliko odmerjanje cisteamina lahko povzroči progresivno letargijo.

Če pride do prevelikega odmerjanja, je treba uvesti ustrezno respiratorno in kardiovaskularno podporno zdravljenje. Specifično protisredstvo ni znano. Ni znano, če se cisteamin odstrani s hemodializo.