Bikalutamid Lek 50 mg filmsko obložene tablete
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Bikalutamid 50 mg
Kombinirana terapija z zdravilom Bikalutamid Lek 50 mg filmsko obložene tablete:
Zdravljenje napredovalega raka prostate v kombinaciji z analogi luteotropin
sproščajočega hormona (LHRH) ali kirurško kastracijo.
Samostojna terapija s 3 filmsko obloženimi tabletami zdravila Bikalutamid Lek 50 mg (150 mg bikalutamida):
Zdravilo Bikalutamid Lek 50 mg filmsko obložene tablete v odmerku 150 mg je namenjeno tako za samostojno kot za adjuvantno zdravljenje po radikalni prostatektomiji oziroma radioterapiji pri bolnikih z lokalno napredovalim rakom prostate in z visokim tveganjem za napredovanje bolezni (glejte poglavje 5.1).
Kombinirana terapija z zdravilom Bikalutamid Lek 50 mg filmsko obložene tablete:
Odrasli moški, vključno s starejšimi bolniki: ena tableta (50 mg) enkrat na dan s hrano ali brez nje.
Zdravljenje z bikalutamidom se lahko začne 3 dni prej ali istočasno z uvedbo
analoga LHRH ali kirurško kastracijo.
Okvara ledvic: pri bolnikih z okvaro ledvic odmerka ni treba prilagoditi.
Okvara jeter: pri bolnikih z blago okvaro jeter odmerka ni treba prilagoditi. Pri bolnikih z zmerno do hudo okvaro jeter se lahko pojavi kopičenje (glejte poglavje 4.4).
Samostojna terapija s 3 filmsko obloženimi tabletami zdravila Bikalutamid Lek 50 mg (150 mg bikalutamida):
Odrasli moški, vključno s starejšimi bolniki: tri tablete (150 mg) enkrat na dan s hrano ali brez nje.
Bikalutamid v odmerku 150 mg je treba jemati neprekinjeno najmanj 2 leti oziroma do napredovanja bolezni.
Okvara ledvic: pri bolnikih z okvaro ledvic odmerka ni treba prilagoditi.
Okvara jeter: pri bolnikih z blago okvaro jeter odmerka ni treba prilagoditi. Pri bolnikih z zmerno do hudo okvaro jeter se lahko pojavi kopičenje (glejte poglavje 4.4).
Uvedba zdravljenja mora biti nadzorovana z zdravnikom specialistom. Bikalutamid se v veliki meri presnovi v jetrih. Podatki kažejo, da se lahko pri
osebah s hudo okvaro jeter eliminira počasneje, kar lahko poveča njegovo
kopičenje. Pri bolnikih z zmerno do hudo okvaro jeter je zato treba bikalutamid
uporabljati previdno.
Zaradi možnih jetrnih sprememb so priporočljive redne kontrole delovanja jeter. Spremembe jetrnega delovanja se večinoma pojavljajo v prvih 6 mesecih zdravljenja z bikalutamidom.
Hude jetrne spremembe in jetrne odpovedi so med zdravljenjem z bikalutamidom redko zasledili in poročali so tudi o smrtnih primerih (glejte poglavje 4.8). Če se pojavijo hude spremembe, je treba zdravljenje z bikalutamidom prekiniti.
Bikalutamid zavira citokrom P450 (CYP3A4). Zaradi tega je potrebna previdnost pri sočasni uporabi z zdravili, ki se pretežno presnavljajo s pomočjo CYP3A4 (glejte poglavji 4.3 in 4.5).
Zdravljenje z deprivacijo androgenov lahko podaljša interval QT. Pri bolnikih z anamnezo ali dejavniki tveganja za podaljšanje intervala QT in pri bolnikih, ki sočasno jemljejo zdravila, ki lahko podaljšajo interval QT (glejte poglavje 4.5), mora zdravnik oceniti razmerje med tveganjem in koristjo, vključno z možnostjo Torsade de pointes pred začetkom terapije z bikalutamidom.
Antiandrogeno zdravljenje lahko povzroči morfološke spremembe spermatozojev. Čeprav vpliv bikalutamida na morfologijo spermijev ni bil ovrednoten in poročil o tovrstnih spremembah pri bolnikih, ki so prejemali bikalutamid ni bilo, morajo bolniki in/ali njihovi partnerji upoštevati ustrezne kontracepcijske ukrepe med zdravljenjem in še 130 dni po zaključenem zdravljenju z bikalutamidom.
Pri bolnikih, ki so sočasno prejemali bikalutamid in kumarinske antikoagulante, so opazili okrepitev učinka kumarinskih antikoagulantov, kar se lahko kaže kot zvečanje protrombinskega časa (PT) in mednarodnega umerjenega razmerja (International Normalised Ratio - INR). Nekateri od teh primerov so bili povezani s tveganjem za krvavitve. Priporočeno je skrbno spremljanje PT/INR pri bolnikih, ki sočasno prejemajo kumarinske antikoagulante in bikalutamid. Morda bo potrebna prilagoditev odmerka antikoagulanta (glejte poglavji 4.5 in 4.8).
Kombinirana terapija z zdravilom Bikalutamid Lek 50 mg filmsko obložene tablete:
Pri moških, ki so prejemali agoniste LHRH, so opazili zmanjšano toleranco za glukozo. To se lahko kaže kot sladkorna bolezen ali izguba glikemičnega nadzora pri osebah s predobstoječo sladkorno boleznijo. Pri bolnikih, ki prejemajo bikalutamid v kombinaciji z agonisti LHRH, je zato treba spremljati vrednosti krvnega sladkorja.
Samostojna terapija s 3 filmsko obloženimi tabletami zdravila Bikalutamid Lek 50 mg (150 mg bikalutamida):
Pri bolnikih z objektivnimi znaki napredovanja bolezni, ki jih spremljajo tudi povišane vrednosti PSA, je treba razmisliti o prenehanju zdravljenja z bikalutamidom.
To zdravilo vsebuje laktozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, odsotnostjo encima laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.
To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na enoto odmerka, kar v bistvu pomeni »brez natrija«.
Med bikalutamidom in analogi LHRH ni znakov farmakokinetičnega ali farmakodinamičnega medsebojnega delovanja.
Študije in vitro so pokazale, da R-bikalutamid zavira CYP3A4, manj pa zavira CYP2C9, 2C19 in 2D6.
Klinične študije, v katerih so kot označevalec aktivnosti citokroma P450 (CYP) uporabili antipirin, sicer niso odkrile znakov možnega medsebojnega delovanja midazolama in bikalutamida, toda povprečna izpostavljenost midazolamu (AUC) se je po 28-dnevni sočasni uporabi z bikalutamidom povečala za vse do 80 %. Takšen porast bi lahko bil pomemben za zdravila z nizkim terapevtskim indeksom. Zato je kontraindicirana sočasna uporaba s terfenadinom, astemizolom in cisapridom (glejte poglavje 4.3), potrebna pa je tudi previdnost med sočasno uporabo bikalutamida in zdravil, kot so ciklosporin in zaviralci kalcijevih kanalčkov. Potrebno utegne biti zmanjšanje odmerka teh zdravil, zlasti če obstajajo znaki močnejših ali neželenih učinkov zdravila. Med uporabo ciklosporina je priporočljivo po uvedbi ali opustitvi bikalutamida natančno nadzirati koncentracijo ciklosporina v plazmi in bolnikovo klinično stanje.
Previdnost je potrebna pri predpisovanju bikalutamida z drugimi zdravili, ki lahko zavrejo oksidacijo zdravila, npr. s cimetidinom ali ketokonazolom. Teoretično bi to lahko povečalo koncentracijo bikalutamida v plazmi, to pa bi lahko teoretično povzročilo več neželenih učinkov.
Pri sočasni uporabi varfarina in ostalih kumarinskih antikoagulantov z bikalutamidom, so poročali o povečanem učinku varfarina in drugih kumarinskih antikoagulantov.
Ker lahko zdravljenje z deprivacijo androgenov podaljša interval QT, je treba previdno oceniti sočasno jemanje bikalutamida z zdravili, za katere je znano, da podaljšajo interval QT ali zdravili, ki lahko povzročijo Torsade de pointes, kot so razred IA (npr. kinidin, dizopiramid) ali razred III (npr. amiodaron, sotalol,
dofetilid, ibutilid) antiaritmična zdravila, metadon, moksifloksacin, antipsihotiki,
itd. (glejte poglavje 4.4).
Nosečnost
Bikalutamid je kontraindiciran pri ženskah, zato se ga nosečnicam ne sme dajati.
Dojenje
Bikalutamid je kontraindiciran v obdobju dojenja.
Plodnost
Pri študijah na živalih so opazili reverzibilno poslabšanje plodnosti pri samcih (glejte poglavje 5.3). Pri moških je treba predpostaviti pojav obdobja zmanjšane poldnosti ali neplodnosti.
Bikalutamid naj ne bi vplival na bolnikovo sposobnost vožnje in upravljanja s stroji.
Opozoriti pa je treba, da se občasno lahko pojavita omotica ali zaspanost. Bolniki, ki se jim pojavi kaj takšnega, morajo biti previdni.
V tem poglavju so neželeni učinki opredeljeni na naslednji način:
zelo pogosti (≥ 1/10 bolnikov), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10 bolnikov), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100 bolnikov), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000 bolnikov), zelo redki (< 1/10.000 bolnikov), neznana pogostnost (pogostnosti iz razpoložljivih podatkov ni mogoče oceniti).
| Organski sistem | Pogostnost | Bikalutamid 150 mg filmsko obložene tablete - samostojna terapija | Bikalutamid 50 mg filmsko obložene tablete – kombinirana terapija |
| Bolezni krvi in limfatičnega sistema | zelo pogosto | anemija | |
| pogosto | anemija | ||
| Bolezni imunskega sistema | občasno | preobčutljivost, angioedem in urtikarija | preobčutljivost,angioedem in urtikarija |
| Presnovne in prehranske motnje | pogosto | zmanjšan tek | zmanjšan tek |
| Psihiatrične motnje | pogosto | zmanjšan libido, depresija | zmanjšan libido, depresija |
| Bolezni živčevja | zelo pogosto | omotičnost | |
| pogosto | omotičnost, somnolenca | somnolenca | |
| Bolezni srca | pogosto | miokardni infarkt (poročali so o smrtnih primerih)1, srčno popuščanje1 | |
| Neznana pogostnost | podaljšanje QT intervala (glejte poglavji 4.4 in 4.5) | podaljšanje QT intervala (glejte poglavji 4.4 in 4.5) | |
| Žilne bolezni | zelo pogosto | navali vročine | |
| pogosto | navali vročine | ||
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora | občasno | intersticijska bolezen pljuč2 (poročali so o smrtnih primerih) | intersticijska bolezen pljuč2 (poročali so o smrtnih primerih) |
| Bolezni prebavil | zelo pogosto | bolečine v trebuhu, zaprtje, navzea | |
| pogosto | bolečine v trebuhu, zaprtje, dispepsija, flatulenca, navzea | dispepsija, flatulenca | |
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | pogosto | hepatotoksičnost, zlatenica, zvišane vrednosti transaminaz3 | hepatotoksičnost, zlatenica, zvišane vrednosti transaminaz3 |
| redko | odpoved jeter4 (poročali so o smrtnih primerih) | odpoved jeter4 (poročaliso o smrtnih primerih) | |
| Bolezni kože in podkožja | zelo pogosto | izpuščaj | |
| pogosto | alopecija, hirzutizem/ponovna rast dlak, suha koža5, srbenje | alopecija, hirzutizem/ ponovna rast dlak, suha koža, srbenje, izpuščaj | |
| redko | fotosenzitivnostne reakcije | fotosenzitivnostne reakcije | |
| Bolezni sečil | zelo pogosto | hematurija | |
| pogosto | hematurija | ||
| Motnje reprodukcije in dojk | zelo pogosto | ginekomastija inobčutljivost dojk6 | ginekomastija inobčutljivost dojk7 |
| pogosto | erektilna disfunkcija | erektilna disfunkcija | |
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | zelo pogosto | astenija | astenija, edemi |
| pogosto | bolečine v prsnem košu, edemi | bolečine v prsnem košu |
| Preiskave | pogosto | povečanje telesnemase | povečanje telesne mase |
1 Opazili so ga v farmakoepidemiološki študiji zdravljenja raka prostate z LHRH agonisti in antiandrogeni. Tveganje se je povečalo, če je bilo zdravilo bikalutamid 50 mg uporabljeno sočasno z LHRH agonisti, nasprotno niso opazili tveganja, če je bilo zdravilo bikalutamid 150 mg uporabljeno samostojno za zdravljenje raka prostate.
2 Naveden kot neželeni učinek glede na postmarketinške podatke. Frekvenca je bila določena glede na pogostnost poročanih neželenih dogodkov intersticijske pljučnice bolnikov, ki so prejemali 150 mg bikalutamida v randomiziranem obdobju zdravljenja v EPC študijih.
3 Jetrne spremembe so redko hude in so bile ponavadi prehodne; minile ali izboljšale so se med nadaljevanjem zdravljenja ali po njegovi prekinitvi (glejte poglavje 4.4).
4 Naveden kot neželeni učinek glede na postmarketinške podatke.Frekvenca je bila določena glede na pogostnost poročanih neželenih dogodkov jetrne odpovedi pri bolnikih, ki so prejemali 150 mg bikalutamida v odprtih EPC študijah.
5 Zaradi uporabe terminološkega dogovora v EPC študji so neželeni učinek “suha koža” označevali kot COSTART termin “izpuščaj”. Za 150 mg odmerek bikalutamida ni ločenega opisa frekvence, posledično se pričakuje enaka pogostnost kot za 50 mg odmerek.
6 Pri večini bolnikov, ki prejemajo samostojno terapijo z bikalutamidom v odmerku 150 mg, se pojavijo ginekomastija in/ali bolečine v prsih. V študijah so bili ti simptomi opredeljeni kot resni pri do petih odstotkih bolnikov. Lahko se zgodi, da ginekomastija po prenehanju zdravljenja ne izgine sama od sebe, še zlasti, če je bilo zdravljenje dolgotrajno.
7 Lahko se zmanjša s sočasno kastracijo.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželem učinku zdravila na Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, Sektor za farmakovigilanco, Nacionalni center za farmakovigilanco, Slovenčeva ulica 22, SI-1000 Ljubljana, Tel: +386 (0) 8 2000 500, Faks: +386 (0) 8 2000 510, e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si, spletna stran: www.jazmp.si
Izkušenj s prevelikim odmerjanjem pri človeku ni. Specifičnega antidota ni; zdravljenje mora biti simptomatsko. Bikalutamid je v veliki meri vezan na beljakovine in se nespremenjen ne pojavlja v urinu, zato dializa predvidoma ne
koristi. Indicirana je splošna podporna oskrba, vključno s pogostim nadziranjem
vitalnih znakov.
Farmakološke lastnosti - Bikalutamid 50 mg
Farmakoterapevtska skupina: Hormonski antagonisti in sorodne učinkovine, antiandrogeni.
ATC oznaka: L02BB03
Mehanizem delovanja
Bikalutamid je nesteroiden antiandrogen, ki nima drugih endokrinih učinkov. Veže se na androgenske receptorje, ne da bi aktiviral izražanje genov, in tako zavre androgenski stimulus. Posledica tega zavrtja je nazadovanje tumorjev prostate. Klinično lahko prekinitev bikalutamida v podskupini bolnikov povzroči antiandrogenski odtegnitveni sindrom.
Bikalutamid je racemat; njegovo antiandrogensko delovanje gre skoraj izključno na račun (R)-enantiomera.
Klinična učinkovitost in varnost
Bikalutamid 150 mg kot zdravilo za bolnike z lokalnim (T1-T2, N0 ali NX, M0) ali lokalno napredovalim (T3-T4, katerikoli N, M0; T1-T2, N+, M0) ne-metastaznim rakom prostate so preučevali v kombinirani analizi treh dvojno slepih, s placebom nadzorovanih raziskav pri 8113 bolnikih, ki so prejemali bikalutamid v odmerku 150 mg kot takojšnje hormonsko zdravljenje ali kot adjuvantno zdravljenje po radikalni prostatektomiji ali radioterapiji (predvsem z zunanjim obsevanjem). V medianem času sledenja (7,4 leta) se je pri 27,4 % oziroma 30,7 % vseh bolnikov, ki so prejemali bikalutamid oziroma placebo, pojavilo objektivno napredovanje bolezni.
Manjše tveganje objektivnega napredovanja bolezni je bilo opaziti v večini skupin bolnikov, najizrazitejše pa je bilo pri bolnikih z najvišjo stopnjo tveganja za poslabšanje bolezni. Iz tega razloga se lahko zdravnik odloči, da je optimalna strategija zdravljenja za bolnika z nizko stopnjo tveganja za poslabšanje bolezni, zlasti pri adjuvantni terapiji po radikalni prostatektomiji, počakati s hormonskim zdravljenjem, dokler se ne pojavijo znaki napredovanja bolezni.
V medianem času sledenja (7,4 leta) z 22,9-odstotno smrtnostjo niso opazili razlike v celokupnem preživetju (razmerje tveganja=0,99; 95-odstotni interval zaupanja 0,91 do 1,09). Vendar pa so bili v raziskovalni analizi podskupin opaženi nekateri trendi.
Podatki o preživetju brez napredovanja bolezni in celokupnem preživetju za bolnike z lokalno napredovalim rakom so povzeti v naslednjih preglednicah:
Table 1. Preživetje brez napredovanja bolezni pri lokalno napredovali bolezni v terapevtskih podskupinah
| Analizirana populacija | Dogodki (%) pri bolnikih, ki so prejemali bikalutamid | Dogodki (%) pri bolnikih, ki so prejemali placebo | Razmerje tveganja (95-odstotni interval zaupanja) |
| Nadzorovano opazovanje | 193/335 (57,6) | 222/322 (68,9) | 0,60 (0,49 do0,73) |
| Radioterapija | 66/161 (41,0) | 86/144 (59,7) | 0,56 (0,40 do0,78) |
| Radikalna prostatektomija | 179/870 (20,6) | 213/849 (25,1) | 0,75 (0,61 do0,91) |
Table 2. Celokupno preživetje pri lokalno napredovali bolezni v terapevtskih podskupinah
| Analizirana populacija | Smrti (%) pri bolnikih, ki so prejemali bikalutamid | Smrti (%) pri bolnikih, ki so prejemali placebo | Razmerje tveganja (95-odstotni interval zaupanja) |
| Nadzorovano opazovanje | 164/335 (49,0) | 183/322 (56,8) | 0,81 (0,66 do1,01) |
| Radioterapija | 49/161 (30,4) | 61/144 (42,4) | 0,65 (0,44 do0,95) |
| Radikalna prostatektomija | 137/870 (15,7) | 122/849 (14,4) | 1,09 (0,85 do1,39) |
Pri bolnikih z lokalnim rakom prostate, ki so prejemali samo bikalutamid, niso opazili pomembnejših razlik v preživetju brez napredovanja bolezni. Pri tej skupini bolnikov so zabeležili celo trend zmanjšanega preživetja v primerjavi s skupino bolnikov, ki je prejemala placebo (razmerje tveganja=1,16; 95-odstotni interval zaupanja 0,99 do 1,37). Na podlagi tega se ocenjuje, da razmerje med koristjo in tveganjem uporabe bikalutamida ni v prid tej skupini bolnikov.
Absorpcija
Bikalutamid se po peroralni uporabi dobro absorbira. Ni dokazov, da bi hrana
klinično pomembno vplivala na biološko uporabnost.
Porazdelitev
(S)-enantiomer se v primerjavi z (R)-enantiomerom hitro odstrani; (R)-enantiomer
ima eliminacijski razpolovni čas iz plazme približno 1 teden.
Med vsakodnevno uporabo bikalutamida se (R)-enantiomer zaradi svojega
dolgega razpolovnega časa približno 10-kratno nakopiči v plazmi.
Med vsakodnevno uporabo 50mg odmerkov bikalutamida je ugotovljena koncentracija (R)-enantiomera v plazmi v stanju dinamičnega ravnovesja približno 9 µg/ml. V stanju dinamičnega ravnovesja gre 99 % vseh enantiomerov v obtoku na račun prevladujočega aktivnega (R)-enantiomera.
Na farmakokinetiko (R)-enantiomera ne vplivajo starost, okvara ledvic ali blaga do zmerna okvara jeter. Izsledki pa kažejo, da se pri osebah s hudo okvaro jeter (R)-enantiomer počasneje eliminira iz plazme.
Biotransformacija in izločanje
Bikalutamid je v veliki meri vezan na beljakovine (racemat 96 %, R-bikalutamid 99,6 %) in se izdatno presnovi (z oksidacijo in glukuronidacijo). Njegovi presnovki se odstranijo skozi ledvice in v žolču v približno enakih deležih. Po izločitvi v žolču pride do hidrolize glukuronidov. V urinu se pojavi rahlo spremenjen bikalutamid.
V klinični študiji je bila povprečna koncentracija (R)-bikalutamida v semenski tekočini moških, ki so prejemali 150-miligramski odmerek bikalutamida, 4,9 mikrograma/ml. Količina bikalutamida, ki se med spolnim odnosom lahko prenese na žensko spolno partnerko, je majhna in znaša približno 0,3 mikrograme/kg. To je manj kot količina, ki je povzročila spremembe pri potomcih laboratorijskih živali.
Farmacevtski podatki - Bikalutamid 50 mg
jedro:
laktoza monohihrat
natrijev karboksimetilškrob (vrsta A) Povidon K 30 (E1201)
koruzni škrob
magnezijev stearat (E572)
obloga:
metilceluloza
titanov dioksid (E171) triacetin (E1518)
Pretisni omot (PVC/Aclar//Alu), v škatli je 20, 28, 30, 50, 56, 60, 84, 90, 98 ali 100 filmsko obloženih tablet.
Enoodmerni pretisni omot PVC/Aclar//Alu s 50 ali 100 filmsko obloženimi tabletami.
Pretisni omoti so pakirani v škatle.
Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.