Odprava rezidualne nedepolarizirajoče (kompetitivne) živčno-mišične blokade.

Odmerjanje

Odmerek:

Odrasli in starejši bolniki: 1-2 ml intravensko v času 10 do 30 sekund (kar ustreza 2,5 mg neostigminijevega metilsulfata z 0,5 mg glikopironijevega bromida do 5 mg neostigminijevega metilsulfata z 1 mg glikopironijevega bromida). Alternativno se lahko uporabi tudi 0,02 ml/kg intravensko v času 10 do 30 sekund (kar ustreza 0,05 mg/kg neostigminijevega metilsulfata z 0,01 mg/kg glikopironijevega bromida).

Če zadostna odprava živčno-mišične blokade ni dosežena, je te odmerke mogoče ponoviti. Celokupni odmerki, večji od 2 ml, niso priporočljivi, saj tak odmerek neostigmina lahko povzroči depolarizirajočo živčno-mišično blokado.

Pediatrična populacija

0,02 ml/kg intravensko v času 10 do 30 sekund (kar ustreza 0,05 mg/kg neostigminijevega metilsulfata z 0,01 mg/kg glikopironijevega bromida).

Zdravilo se lahko alternativno tudi razredči z 10 ml vode za injekcije in uporabi 1 ml na 5 kg telesne mase.

AT/H/1030/001/DC, Novistig SmPC 1

Način uporabe

Za intravensko injiciranje.

• Preobčutljivost na učinkovini ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

• Zdravilo Novistig 0,5 mg/2,5 mg v 1 ml raztopina za injiciranje se ne sme dajati bolnikom z mehansko obstrukcijo prebavil ali sečil.

• Zdravilo Novistig 0,5 mg/2,5 mg v 1 ml raztopina za injiciranje se ne sme dajati v kombinaciji s suksametonijem, saj neostigmin stopnjuje učinke depolarizirajoče živčno-mišične blokade tega zdravila.

Uporabljajte previdno pri bolnikih z bronhospazmom ali hudo bradikardijo.

Uporaba antiholinesteraz pri bolnikih z intestinalnimi anastomozami lahko povzroči rupturo anastomoze ali iztekanje črevesne vsebine.

Čeprav je bilo za kombinacijo glikopironijev bromid/neostigminijev metilsulfat, dano v odmerku 0,5 mg/2,5 mg v 1 ml, v obliki raztopine za injiciranje, dokazano, da manj vpliva na srčno-žilni sistem kot atropin uporabljen skupaj z neostigminijevim metilsulfatom, je potrebna previdnost, kadar se uporablja pri bolnikih z boleznijo koronarnih arterij, kongestivnim srčnim popuščanjem, motnjami srčnega ritma, hipertenzijo, hipertirozo in srčnim popuščanjem.

Uporabljajte previdno pri bolnikih z epilepsijo ali Parkinsonovo boleznijo.

To zdravilo je treba uporabljati previdno pri bolnikih s pireksijo (še zlasti otrocih), saj zavira potenje.

Tako kot pri drugih antimuskarinskih učinkovinah je priporočljiva previdnost pri bolnikih s hipertrofijo prostate, paralitičnim ileusom, stenozo pilorusa in glavkomom zaprtega zakotja.

Antiholinergiki lahko povzročijo ventrikularne aritmije, če se dajejo med inhalacijsko anestezijo, še zlasti v povezavi s halogeniranimi ogljikovodiki.

Za velike odmerke učinkovin s kvarterno amonijevo skupino (kot je glikopironium) je bilo dokazano, da blokirajo nikotinske receptorje v motorični ploščici. To je treba oceniti pred uporabo pri bolnikih z miastenijo gravis.

Za razliko od atropina je glikopironij učinkovina s kvarterno amonijevo skupino in ne prehaja skozi krvno-možgansko pregrado. Zato je manj verjetno, da bi povzročil pooperativno zmedenost, kar je še posebej pomembno pri starejših bolnikih. V primerjavi z atropinom ima glikopirolat manjši vpliv na obtočila in oči. Neostigminijev metilsulfat: glikopironij ali alternativno atropin, dana pred neostigminom ali hkrati z njim, preprečujeta bradikardijo, preveliko izločanje sline in druge muskarinske učinke neostigmina.

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na ampulo, kar v bistvu pomeni »brez natrija«.

Neostigminijev metilsulfat se ne sme dajati s suksametonijem (glejte poglavje »Kontraindikacije« zgoraj). Pri bolnikih, ki jemljejo zdravila z antimuskarinskimi učinki, kot so MAOI (zaviralci monoaminooksidaze), amantadin, klozapin, triciklični antidepresivi in nefopam, je tveganje za pojav antimuskarinskih neželenih učinkov zvečano.

Nosečnost

Podatkov o uporabi glikopironijevega bromida ali neostigminijevega metilsulfata pri nosečnicah ni. Študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na sposobnost razmnoževanja in razvoja (glejte poglavje 5.3).

Glikopironij se sme med nosečnostjo uporabljati le, če pričakovana korist za mater upraviči potencialno

tveganje za plod.

Antiholinesteraze vključno z neostigminom lahko povzročijo vzdražljivost maternice in sprožijo prezgodnji porod, če se dajejo nosečnicam blizu predvidenega datuma poroda. Neostigminijev metilsulfat se sme dajati nosečnicam le, če je to nedvomno potrebno.

Dojenje

Ni znano, ali se glikopironijev bromid ali neostigminijev metilsulfat izločata v materino mleko. Vendar pa se je glikopironijev bromid (vključno s presnovki) izločal v mleko podgan med laktacijo (glejte poglavje 5.3). O uporabi glikopironijevega bromida ali neostigminijevega metilsulfata pri doječih materah se sme razmisliti le, če je pričakovana korist za mater večja od vseh potencialnih tveganj za dojenčka.

Plodnost

Študije razmnoževanja in drugi podatki pri živalih ne kažejo na razloge za skrb v zvezi s plodnostjo pri samcih ali samicah (glejte poglavje 5.3). V študiji plodnosti in zgodnjega razvoja zarodka pri podganah so podganje samce 28 dni pred parjenjem in podganje samice 14 dni pred parjenjem zdravili z intravenskim neostigminijevim metilsulfatom (enakovredni odmerki pri človeku na podlagi telesne površine 1,6 mikrograma/kg/dan, 4 mikrogrami/kg/dan in 8,1 mikrograma/kg/dan). Pri nobenem odmerku niso poročali o neželenih učinkih.

Zdravilo Novistig 0,5 mg/2,5 mg v 1 ml raztopina za injiciranje lahko povzroči poslabšanje vida, kar lahko vpliva na sposobnost varne vožnje in upravljanja strojev.

V nadaljevanju so navedeni neželeni učinki, povezani z injiciranjem glikopironijevega bromida/neostigminijevega metilsulfata, razvrščeni po organskem sistemu in pogostnosti.

Pojav neželenih učinkov je še zlasti verjeten ob začetku zdravljenja ali povečanju odmerka. Pogostnost spodaj navedenih neželenih učinkov je opredeljena po naslednjem dogovoru:

zelo pogosti (≥ 1/10); pogosti (≥ 1/100 do < 1/10); občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100); redki (≥ 1/10.000 do

< 1/1.000); zelo redki (< 1/10.000); neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

Preglednica s seznamom neželenih učinkov, ki se lahko pojavijo ob uporabi glikopironijevega bromida (sestavina zdravila Novistig):

* Ki ji sledijo tahikardija, palpitacija in aritmije.

** Še zlasti pri starejših.

Preglednica s seznamom neželenih učinkov, ki se lahko pojavijo ob uporabi neostigminijevega metilsulfata (sestavina zdravila Novistig):

Sestavini raztopine za injiciranje, glikopironij in neostigmin, lahko povzročita preobčutljivost, angioedem in anafilaktično reakcijo.

Če se pojavijo hudi muskarinski neželeni učinki zaradi neostigmina (bradikardija, zvečana orofaringealna sekrecija, zmanjšano srčno prevajanje, bronhospazem ali zvečana aktivnost prebavil itd.), jih je mogoče zdraviti z intravenskim dajanjem 200-600 mikrogramov (0,2-0,6 mg) glikopironijevega bromida ali 400-1.200 mikrogramov (0,4-1,2 mg) atropina.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje:

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Simptomi:

Znake prevelikega odmerjanja neostigmina (vključno z navzeo, bruhanjem, drisko, prevelikim izločanjem sline in potenjem, miozo, bradikardijo ali tahikardijo, kardiospazmom, težavami s koordinacijo, mišičnimi krči, fascikulacijo in paralizo, zvečano orofaringealno sekrecijo in bronhospazmom itd.) je mogoče zdraviti z injiciranjem 0,2-0,6 mg glikopironijevega bromida ali 0,4-1,2 mg atropina. V hudih primerih lahko pride do depresije dihalnega sistema, zaradi česar je lahko potrebna umetna ventilacija.

Znake prevelikega odmerjanja glikopironijevega bromida (tahikardijo, ventrikularno vzdražljivost itd.) je mogoče zdraviti z dajanjem 1,0 mg neostigminijevega metilsulfata za vsak 1,0 mg uporabljenega glikopironijevega bromida.

Oskrba:

Zdravljenje prevelikega odmerjanja je odvisno od tega, ali prevladujejo znaki prevelikega odmerjanja antiholinesteraze ali antiholinergika. Ker je glikopironijev bromid učinkovina s kvarterno amonijevo skupino, so znaki prevelikega odmerjanja periferni in ne centralni. Zato za zdravljenje prevelikega odmerjanja glikopironijevega bromida niso potrebne antiholinesteraze s centralnim delovanjem, kot je fizostigmin.