Popolna ali delna nevtralizacija zaviralnih učinkov na osrednje živčevje, predvsem respiratorne depresije, ki jo povzročijo naravni ali sintetični opioidi in delni opioidni agonisti/antagonisti.

Diagnostika pri sumu na akutno preveliko odmerjanje opioidov ali akutno zastrupitev z opioidi.

Način uporabe

Zdravilo se lahko injicira intravensko (i.v.), intramuskularno (i.m.) ali se daje z intravensko infuzijo. Za inkompatibilnosti in navodilo za razredčitev zdravila pred uporabo glejte poglavji 6.2. in 6.6.

Naloksonijev klorid se daje intramuskularno samo v primerih, ko intravenska uporaba ni mogoča.

Najhitrejši učinek se doseže z i.v. uporabo, zato je ta način uporabe priporočljiv za akutne primere. Kadar se naloksonijev klorid daje i.m., je treba upoštevati, da učinek nastopi pozneje, vendar traja dlje kot po i.v. dajanju. Trajanje učinka, ki je med 45 minutami in 4 urami, je odvisno od odmerka in poti uporabe naloksonijevega klorida.

Poleg tega je treba upoštevati, da so ustrezni i.m. odmerki večinoma večji od i.v. odmerkov, in da je treba odmerjanje prilagoditi posameznemu bolniku.

Ker je mogoče, da je trajanje učinka nekaterih opioidov daljše od učinka naloksonijevega klorida, je treba bolnike nepretrgoma nadzorovati in, če je potrebno, odmerke ponoviti.

Odmerjanje

Popolna ali delna nevtralizacija zaviralnih učinkov na osrednje živčevje, predvsem respiratorne depresije, ki jo povzročijo naravni ali sintetični opioidi in delni opioidni agonisti/antagonisti.

Odrasli

Odmerjanje se določi za vsakega bolnika posebej z namenom, da se doseže optimalni respiratorni odziv med vzdrževanjem ustrezne analgezije. Običajno zadostuje odmerek od 0,1 do 0,2 mg naloksonijevega klorida intravensko. Če je potrebno, se dodatno uporabi odmerek 0,1 mg intravensko, ki se ponavlja v od 2- do 3-minutnih časovnih presledkih, dokler nista dosežena

zadovoljivo dihanje in zavest. V 1 do 2 urah bo morda potrebna dodatna injekcija, odvisno od vrste učinkovine, ki jo je treba antagonizirati (učinkovina s kratkotrajnim učinkom ali počasnim sproščanjem), uporabljenega odmerka, ter časa in načina uporabe.

Zdravilo Nexodal 0,4 mg/ml se lahko daje tudi z i.v. infuzijo, če je trajanje učinka nekaterih opioidov daljše od i.v. bolusa naloksonijevega klorida.

Hitrost infuzije se določi za posameznega bolnika glede na njegovo odzivnost na i.v. bolus oziroma reakcijo na i.v. infuzijo (glejte poglavje 6.6).

Otroci in mladostniki

Začetni odmerek je 0,01–0,02 mg naloksonijevega klorida na kilogram telesne mase i.v. v od 2- do 3- minutnih časovnih presledkih, dokler nista doseženi zadovoljiva raven dihanja in zavest. Morda bo potrebno dajanje dodatnih odmerkov v od 1- do 2-urnih časovnih presledkih, odvisno od odzivnosti bolnika, odmerka in trajanja delovanja uporabljenega opioida.

Odmerek pri otrocih in mladostnikih se lahko razlikuje glede na lokalna priporočila.

Starostniki

Pri starostnikih z obstoječo boleznijo srca in ožilja ali pri tistih, ki jemljejo zdravila, ki so lahko škodljiva za srce, je treba naloksonijev klorid uporabljati previdno, ker so se pri nekaterih bolnikih po operaciji po dajanju naloksonijevega klorida pojavili resni srčno-žilni neželeni učinki kot sta ventrikularna tahikardija in fibrilacija.

Diagnostika in zdravljenje pri sumu na akutno preveliko odmerjanje opioidov ali akutno zastrupitev z opioidi

Odrasli

Običajni začetni odmerek za odrasle je 0,4–2 mg naloksonijevega klorida intravensko. Če želena raven nevtralizacije in izboljšanja dihalne funkcije ni dosežena neposredno po intravenski injekciji, se lahko odmerjanje ponavlja v od 2- do 3-minutnih časovnih presledkih. Naloksonijev klorid se lahko injicira tudi intramuskularno, če ga ni mogoče injicirati intravensko.

Če odmerek 10 mg naloksonijevega klorida ne privede do pomembnega izboljšanja, to nakazuje, da je stanje v celoti ali delno posledica drugih bolezenskih procesov ali učinkovin, ki niso opioidnega izvora.

Otroci in mladostniki

Običajni začetni odmerek je 0,01 mg naloksonijevega klorida na kg telesne mase intravensko. Če ni zadovoljivega kliničnega odziva, se lahko dodatno injicira povečan odmerek, 0,1 mg/kg. Morda bo potrebna i.v. infuzija, odvisno od posameznega bolnika. Zdravilo Nexodal 0,4 mg/ml se lahko injicira intramuskularno (začetni odmerek 0,01 mg/kg) razdeljeno na več odmerkov, če intravenska uporaba ni mogoča. Odmerek pri otrocih in mladostnikih se lahko razlikuje glede na lokalna priporočila.

Novorojenčki mater, ki so jemale opioide

Običajni odmerek je 0,01 mg naloksonijevega klorida na kg telesne mase intravensko. Če se s tem odmerkom ne doseže zadovoljive ravni dihalne funkcije, se odmerki lahko ponovijo v od 2- do 3- minutnih časovnih presledkih. Zdravilo Nexodal 0,4 mg/ml se lahko injicira tudi intramuskularno (začetni odmerek 0,01 mg/kg), če intravenska uporaba ni mogoča.

Odmerek pri novorojenčkih se lahko razlikuje glede na lokalna priporočila.

Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1

Zdravilo Nexodal 0,4 mg/ml je treba previdno dajati bolnikom, ki so prejeli velike odmerke opioidov ali so telesno odvisni od opioidov (vključno z novorojenčki, ki se rodijo ženskam, odvisnim od opioidov). V takih primerih lahko hitra in popolna nevtralizacija opioidnih učinkov s prevelikim odmerkom zdravila Nexodal povzroči akutne odtegnitvene simptome. Opisani so visok krvni tlak,

srčna aritmija, pljučni edem in srčni zastoj. To velja tudi za novorojenčke mater, ki so zasvojene z opioidi.

Bolnike, ki so se zadovoljivo odzvali na zdravljenje z naloksonijevim kloridom, je treba skrbno spremljati. Ker je trajanje delovanja nekaterih opioidov lahko daljše od trajanja delovanja naloksonijevega klorida, bo injiciranje morda treba ponoviti.

Preveliki odmerki naloksonijevega klorida pri bolnikih po operaciji imajo lahko za posledico izrazito nevtralizacijo analgezije, razburjenje in povišanje krvnega tlaka. Prehitro dosežena nevtralizacija opioidnega učinka utegne povzročiti navzeo, bruhanje, potenje ali tahikardijo.

Naloksonijev klorid ni učinkovit pri zaviranju osrednjega živčevja, ki ga povzročijo učinkovine neopioidnega izvora. Nevtralizacija respiratorne depresije, ki jo povzroči buprenorfin, je lahko nepopolna. Če je odziv nepopoln, je treba dihanje vzdrževati mehansko.

Nalokson je treba previdno uporabljati pri bolnikih z obstoječo boleznijo srca in/ali ožilja in/ali pri tistih, ki jemljejo zdravila, ki so sorazmerno škodljiva za srce (na primer zaviralce kalcijevih kanalčkov, zaviralce adrenergičnih receptorjev beta, digoksin) (glejte poglavje 4.8).

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na ampulo (1 ml), kar v bistvu pomeni ‘brez natrija’. Ena ampula z 1 ml raztopine vsebuje 3,54 mg natrija.

Učinek naloksona temelji na medsebojnem delovanju z opioidi in opioidnimi agonisti. Pri običajnem odmerku naloksona ni nobenega medsebojnega delovanja z barbiturati in pomirjevali. Podatki o medsebojnem delovanju z alkoholom niso enotni. Pri bolnikih, pri katerih je prišlo do zastrupitve z več snovmi, to je z opioidi in sedativi ali alkoholom, je učinek dajanja naloksona lahko zapoznel, kar je odvisno od vzroka zastrupitve.

Pri dajanju naloksona bolnikom, ki so jemali buprenorfin kot analgetik, je mogoče ponovno vzpostaviti popolno analgetično delovanje. Domneva se, da je ta učinek posledica krivulje odziva na odmerek buprenorfina, ki ima obliko loka, pri katerem se analgezija s (prevelikim) povečanjem odmerka zmanjšuje. Nevtralizacija respiratorne depresije, ki jo povzroči buprenorfin, je omejena.

Poročali so, da je ob uporabi naloksona pri komi zaradi prevelikega odmerka klonidina, prišlo do resne hipertenzije.

Nosečnost

Na voljo ni dovolj podatkov o uporabi naloksonijevega klorida pri nosečnicah.

Študije na živalih so pokazale vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Potencialno tveganje za človeka ni znano. Zdravila se ne sme uporabljati med nosečnostjo, razen če je to nujno potrebno.

Naloksonijev klorid lahko povzroči odtegnitvene simptome pri novorojenčkih (glejte poglavje 4.4).

Dojenje

Ni znano, ali se naloksonijev klorid izloča v materino mleko in ni dokazano, ali vpliva na otroke, ki jih matere dojijo. Zato se 24 ur po zdravljenju z naloksonijevim kloridom ne sme dojiti.

Študije o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja strojev niso bile izvedene.

Bolnike, ki so dobili naloksonijev klorid za nevtralizacijo opioidnih učinkov, je treba opozoriti, da najmanj 24 ur po prejetju zdravila ne smejo voziti, upravljati strojev ali opravljati zahtevnih telesnih

in duševnih aktivnosti, ker se opioidni učinek lahko povrne.

Spodaj navedeni neželeni učinki so razvrščeni po organskih sistemih in pogostnosti pojavljanja. V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

Zelo pogosti (≥ 1/10) Pogosti (≥ 1/100 do < 1/10)

Občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100) Redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000) Zelo redki (< 1/10.000)

Neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov)

Bolezni imunskega sistema

Zelo redki: alergijske reakcije (urtikarija, rinitis, dispneja, Quinckejev edem), anafilaktični šok

Bolezni živčevja:

Pogosti: omotica, glavobol

Občasni: tremor, potenje

Redki: epileptični napadi, tenzije

V redkih primerih so se po uporabi naloksonijevega klorida pojavili epileptični napadi, vendar vzročne povezanosti z zdravilom niso dokazali. Pooperativna uporaba večjih odmerkov od priporočenih lahko privede do tenzij.

Srčne bolezni:

Pogosti: tahikardija

Občasni: aritmija, bradikardija

Zelo redki: fibrilacija prekatov, srčni zastoj

Žilne bolezni

Pogosti: hipotenzija, hipertenzija

Hipotenzija, hipertenzija in srčna aritmija (vključno z ventrikularno tahikardijo in fibrilacijo) so se pojavile tudi pri uporabi naloksonijevega klorida po operacijah. Do neželenih učinkov na srce in/ali ožilje je večinoma prišlo po kirurških posegih pri bolnikih z obstoječo boleznijo srca in/ali ožilja ali pri bolnikih, ki so prejemali druga zdravila, ki povzročajo podobne neželene učinke na srce in/ali ožilje.

Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora:

Zelo redki: pljučni edem

Pljučni edem se je pojavil tudi pri uporabi naloksonijevega klorida po operaciji. Bolezni prebavil

Zelo pogosti: navzea

Pogosti: bruhanje

Občasni: diareja, suha usta

O navzei in bruhanju so poročali pri bolnikih po operaciji, ki so prejemali večje odmerke od priporočenih. Vzročna povezanost z zdravilom ni bila dokazana in simptomi so lahko znak prehitrega antagonizma opioidnega učinka.

Bolezni kože in podkožja

Zelo redki: multiformni eritem

V enem primeru je multiformni eritem izzvenel takoj po prekinitvi zdravljenja z naloksonijevim

kloridom.

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije

Pogosti: pooperativna bolečina

Občasni: hiperventilacija, draženje žilne stene (po i.v. uporabi)

Uporaba večjih odmerkov od priporočenih po operativnem posegu lahko privede do ponovnega pojava bolečine.

Hitra nevtralizacija opioidnega učinka lahko povzroči hiperventilacijo.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Glede na indikacijo in velik terapevtski indeks ni pričakovati, da bi prišlo do prevelikega odmerjanja.

Posamezne intravenske odmerke naloksonijevega klorida 10 mg in kumulativne subkutane odmerke do 90 mg/dan so bolniki prenašali brez pojava neželenih učinkov ali sprememb vrednosti laboratorijskih preiskav.

Primeri zastrupitev do sedaj niso znani.