Revestive 1,25 mg prašek in vehikel za raztopino za injiciranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
- ▼
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
voda za injekcije 0,5 ml / 1 viala
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Revestive 1,25 mg
Zdravilo Revestive je indicirano za zdravljenje bolnikov od 4 mesecev korigirane gestacijske starosti naprej s sindromom kratkega črevesa (SKČ). Bolniki morajo biti stabilni po obdobju prilagajanja črevesa po operaciji.
Zdravljenje se mora začeti pod nadzorom zdravstvenega delavca, ki ima izkušnje z zdravljenjem SKČ.
Zdravljenja se ne sme začeti, dokler ni mogoče sklepati, da je bolnik stabilen po obdobju prilagajanja črevesa. Pred začetkom zdravljenja je treba optimizirati in stabilizirati vnos intravenskih tekočin in prehransko podporo.
Zdravnikova klinična ocena mora upoštevati posamezne cilje zdravljenja in želje bolnika. Če ne pride do splošnega izboljšanja bolnikovega stanja, je treba zdravljenje prekiniti. Pri vseh bolnikih je treba učinkovitost in varnost redno skrbno spremljati skladno s smernicami kliničnega zdravljenja.
Odmerjanje
Pediatrična populacija (≥ 4 mesece)
Zdravljenje se mora začeti pod nadzorom zdravnika, ki ima izkušnje z zdravljenjem SKČ pri otrocih.
Priporočeni odmerek zdravila Revestive za otroke in mladostnike (od 4 mesecev korigirane gestacijske starosti do 17 let) je 0,05 mg/kg telesne mase enkrat na dan. Injicirani volumen na telesno maso pri
uporabi viale z jakostjo 1,25 mg je naveden v preglednici 1 v nadaljevanju. Za pediatrične bolnike s telesno maso > 20 kg uporabljajte viale z jakostjo 5 mg.
Če bolnik odmerek izpusti, mora prejeti injekcijo takoj, ko je to mogoče, v istem dnevu. Priporočeno obdobje zdravljenja je 6 mesecev, po katerem je treba oceniti učinek zdravljenja. Pri otrocih, mlajših od dveh let, je treba zdravljenje oceniti po 12 tednih.
Preglednica 1: Prostornina injiciranja glede na telesno maso pri pediatrični populaciji (≥ 4 mesece)
| Telesna masa | Jakost 1,25 mgVolumen, ki ga je treba injicirati |
| 5-6 kg | 0,10 ml |
| 7-8 kg | 0,14 ml |
| 9-10 kg | 0,18 ml |
| 11-12 kg | 0,22 ml |
| 13-14 kg | 0,26 ml |
| 15-16 kg | 0,30 ml |
| 17-18 kg | 0,34 ml |
| 19-20 kg | 0,38 ml |
| > 20 kg | uporabljajte viale z jakostjo 5 mg* |
*Pri pediatričnih bolnikih, ki tehtajo več kot 20 kg, je treba uporabiti vialo z jakostjo 5 mg. Za informacije o odmerjanju glejte Povzetek glavnih značilnosti zdravila Revestive 5 mg prašek in vehikel za raztopino za injiciranje.
Odrasli
Priporočeni odmerek zdravila Revestive za odrasle je 0,05 mg/kg telesne mase enkrat na dan. Pri odraslih bolnikih je treba uporabiti vialo z jakostjo 5 mg. Za informacije o odmerjanju glejte Povzetek glavnih značilnosti zdravila Revestive 5 mg prašek in vehikel za raztopino za injiciranje.
Posebne populacije Okvara ledvic
Pri pediatričnih bolnikih z blago ledvično okvaro odmerka ni treba prilagajati. Pri pediatričnih bolnikih z zmerno ali težko ledvično okvaro (očistek kreatinina manj kot 50 ml/min) ali z ledvično boleznijo v končni fazi je treba zmanjšati dnevni odmerek za 50 % (glejte poglavje 5.2).
Okvara jeter
Pri pediatričnih bolnikih z blago ali zmerno okvaro jeter na osnovi študije, izvedene na odraslih preiskovancih z jetrno okvaro stopnje B po lestvici Child-Pugh, prilagajanje odmerka ni potrebno. Zdravilo Revestive ni bilo raziskano na bolnikih s težko okvaro jeter (glejte poglavji 4.4 in 5.2).
Pediatrična populacija (< 4 mesece)
Trenutno ni na voljo podatkov za otroke, mlajše od 4 mesecev korigirane gestacijske starosti. Način uporabe
Rekonstituirano raztopino je treba dati v obliki subkutane injekcije enkrat na dan, pri čemer je treba menjati mesta injiciranja in injicirati v enega od 4 kvadrantov trebuha. Če injekcija v trebuh ni izvedljiva zaradi bolečine, brazgotin ali zatrdlin tkiva, se lahko uporabi tudi stegno. Zdravila Revestive se ne sme dati intravensko ali intramuskularno.
Za navodila glede rekonstitucije zdravila pred dajanjem glejte poglavje 6.6.
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1 ali na sledi ostankov tetraciklina.
Aktivna maligna bolezen ali sum na maligno bolezen.
Bolniki z anamnezo maligne bolezni prebavil, vključno z jetri, žolčnikom, žolčevodi in trebušno slinavko, v zadnjih petih letih.
Zelo priporočljivo je, da vsakokrat, ko bolniku date zdravilo Revestive, zabeležite ime in številko serije zdravila, s čimer ohranjate povezavo med bolnikom in serijo zdravila.
Odrasli
Kolorektalni polipi
Kolonoskopijo z odstranitvijo polipov je treba opraviti ob začetku zdravljenja z zdravilom Revestive. Prvi dve leti zdravljenja z zdravilom Revestive je priporočljiva kontrolna kolonoskopija (ali druga vrsta slikovne preiskave) enkrat na leto. Nadaljnje kolonoskopije so priporočljive v razmikih po najmanj pet let. Potrebo po povečani pogostnosti preiskav je treba presoditi pri vsakem bolniku posebej glede na njegove značilnosti (npr. starost, osnovna bolezen). Glejte tudi poglavje 5.1. Če se ugotovi prisotnost polipa, je treba upoštevati veljavne smernice za spremljanje polipov. V primeru maligne bolezni se mora zdravljenje z zdravilom Revestive prekiniti (glejte poglavje 4.3).
Novotvorbe prebavil, vključno z jetri, žolčnikom in žolčevodi
V študiji kancerogenosti na podganah so ugotovili pojav benignih tumorjev v tankem črevesu in ekstrahepatičnih žolčevodih. Razvoj polipov v tankem črevesu so po več mesecih po začetku zdravljenja s teduglutidom opazili tudi pti bolnikih s SKČ. Zato se pred in med zdravljenjem s teduglutidom priporoča endoskopija zgornjih prebavil ali drugo slikanje. Če odkrijemo novotvorbe, jih je treba odstraniti. V primeru maligne bolezni se mora zdravljenje z teduglutidom prekiniti (glejte poglavji 4.3 in 5.3).
Žolčnik in žolčevodi
V kliničnih študijah so zabeležili primere holecistitisa, holangitisa in žolčnih kamnov. Če se pojavijo simptomi v zvezi z žolčnikom ali žolčevodi, je treba ponovno pretehtati potrebo po nadaljevanju zdravljenja z zdravilom Revestive.
Bolezni trebušne slinavke
V kliničnih študijah so poročali o neželenih dogodkih v zvezi s trebušno slinavko, na primer kronični ali akutni pankreatitis, stenozo voda trebušne slinavke, okužbo trebušne slinavke ter zvišane koncentracije amilaze in lipaze v krvi. Če pride do neželenih dogodkov v zvezi s trebušno slinavko, je treba ponovno pretehtati potrebo po nadaljevanju zdravljenja z zdravilom Revestive.
Spremljanje tankega črevesa, žolčnika in žolčevodov ter trebušne slinavke
Bolnike s SKČ je treba skrbno spremljati v skladu s smernicami kliničnega zdravljenja. To običajno vključuje nadzorovanje delovanja tankega črevesa, žolčnika in žolčevodov ter trebušne slinavke glede znakov in simptomov ter po potrebi izvajanje dodatnih laboratorijskih preiskav in ustreznih slikovnih preiskav.
Zapora črevesa
V kliničnih študijah so poročali o primerih zapore črevesa. Če se zapore črevesa ponavljajo, je treba ponovno pretehtati potrebo po nadaljevanju zdravljenja z zdravilom Revestive.
Preobremenitev s tekočino in ravnovesje elektrolitov
Da bi se izognili preobremenitvi s tekočino ali dehidraciji, je potrebna pazljiva prilagoditev parenteralne podpore pri bolnikih, ki jemljejo zdravilo Revestive. Ves čas zdravljenja je treba skrbno spremljati ravnovesje elektrolitov in stanje tekočin, zlasti med začetnim terapevtskim odzivom in prekinitvijo zdravljenja z zdravilom Revestive.
Preobremenitev s tekočino
V kliničnih preskušanjih so opažali preobremenitev s tekočino. Neželeni dogodki preobremenitve s tekočino so se najpogosteje pojavljali prve 4 tedne zdravljenja, nato so sčasoma postajali redkejši.
Zaradi povečane absorpcije tekočin je treba bolnike z boleznimi srca in ožilja, na primer s srčnim popuščanjem ali hipertenzijo, nadzorovati glede preobremenitve s tekočinami, zlasti ob začetku zdravljenja. Bolnikom je treba svetovati, naj se posvetujejo s svojim zdravnikom v primeru nenadnega povečanja telesne mase, otekanje obraza, otekanja gležnjev in/ali dispneje. Preobremenitev s tekočinami lahko preprečimo z ustreznim in pravočasnim ocenjevanjem potrebe po parenteralni prehrani. Takšne ocene je treba pogosteje opravljati v prvih mesecih zdravljenja.
V kliničnih preskušanjih so opažali kongestivno srčno popuščanje. Če pride do pomembnega poslabšanja bolezni srca in ožilja, je treba ponovno pretehtati potrebo po nadaljevanju zdravljenja z zdravilom Revestive.
Dehidracija
Bolniki s SKČ so dovzetni za dehidracijo, ki lahko privede do akutne ledvične odpovedi.
Pri bolnikih, ki prejemajo zdravilo Revestive, je treba parenteralno podporo zmanjševati previdno in je ne smemo nenadoma prekiniti. Tekočinsko stanje bolnika je treba oceniti po zmanjšanju parenteralne podpore in po potrebi opraviti ustrezno prilagoditev.
Sočasna zdravila
Bolnike, ki sočasno prejemajo peroralna zdravila, ki zahtevajo titracijo ali imajo ozek terapevtski indeks, je treba skrbno nadzorovati zaradi možnosti povečane absorpcije (glejte poglavje 4.5).
Posebna klinična stanja
Zdravila Revestive niso raziskovali na bolnikih s težkimi klinično nestabilnimi pridruženimi boleznimi (npr. bolezni srca in ožilja, respiratorne, ledvične, infekcijske, endokrine, jetrne bolezni ali bolezni centralnega živčevja) ali na bolnikih z malignimi boleznimi v zadnjih petih letih (glejte poglavje 4.3). Ob predpisovanju zdravila Revestive je potrebna previdnost.
Okvara jeter
Zdravila Revestive niso raziskovali na bolnikih s težko okvaro jeter. Podatki o uporabi pri preiskovancih z zmerno okvaro jeter ne kažejo potrebe po omejevanju uporabe.
Prekinitev zdravljenja
Prekinitev zdravljenja z zdravilom Revestive je treba skrbno spremljati zaradi tveganja za dehidracijo.
Pediatrična populacija
Glejte tudi splošne previdnostne ukrepe za odrasle v tem poglavju.
Kolorektalni polipi/novotvorbe
Pred začetkom zdravljenja z zdravilom Revestive je treba pri vseh otrocih in mladostnikih opraviti test okultne krvi v blatu. Če je v blatu prisotna nepojasnjena kri, je potrebna kolonoskopija/ sigmoidoskopija. Poznejše testiranje na okultno kri v blatu pri otrocih in mladostnikih med prejemanjem zdravila Revestive moramo opravljati enkrat na leto.
Kolonoskopijo/sigmoidoskopijo priporočajo za vse otroke in mladostnike po enem letu zdravljenja, nato enkrat na 5 let neprekinjenega zdravljenja z zdravilom Revestive in če imajo novo ali nepojasnjeno krvavitev v prebavila.
Pomožne snovi
Zdravilo Revestive vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na odmerek, kar v bistvu pomeni 'brez natrija'.
Previdnost je potrebna pri dajanju zdravila Revestive osebam z znano preobčutljivostjo na tetracikline (glejte poglavje 4.3).
Kliničnih farmakokinetičnih študij medsebojnega delovanja niso izvedli. Študija in vitro je pokazala, da teduglutid ne zavira encimov za presnovo zdravil s citokromom P450. Na podlagi farmakodinamičnega učinka teduglutida obstaja možnost povečane absorpcije sočasno uporabljenih zdravil (glejte poglavje 4.4).
Nosečnost
Podatkov o uporabi zdravila Revestive pri nosečnicah ni. Študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Iz previdnostnih razlogov se je med nosečnostjo uporabi zdravila Revestive bolje izogibati.
Dojenje
Ni znano, ali se teduglutid izloča v materino mleko. Pri podganah je po enkratni podkožni injekciji 25 mg/kg teduglutida povprečna koncentracija teduglutida v mleku znašala manj kot 3 % koncentracije v materini plazmi. Tveganja za dojenega novorojenca/otroka ne moremo izključiti. Iz previdnostnih razlogov se je v času dojenja uporabi zdravila Revestive bolje izogibati.
Plodnost
Podatkov o vplivu teduglutida na plodnost pri človeku ni. Študije na živalih ne kažejo na vpliv na sposobnost razmnoževanja.
Zdravilo Revestive ima blag vpliv na sposobnost vožnje, kolesarjenja in upravljanja strojev. V kliničnih študijah so poročali o primerih sinkope (glejte poglavje 4.8). Takšni dogodki bi lahko vplivali na sposobnost vožnje, kolesarjenja ali upravljanja strojev.
Povzetek varnostnega profila
Neželene učinke so analizirali v 2 kliničnih s placebom kontroliranih študijah teduglutida pri
109 odraslih bolnikih s SKČ, ki so bili zdravljeni z odmerki 0,05 mg/kg/dan in 0,10/mg/kg/dan do 24 tednov. Pri približno 52 % bolnikov, zdravljenih s teduglutidom, so se pojavile neželeni učinki (v primerjavi s 36 % bolnikov s placebom). Najpogosteje poročani neželeni učinki so bili bolečine v trebuhu in napetost (45 %), okužbe dihal (28 %) (vključno z nazofaringitisom, gripo, okužbami zgornjih dihal in okužbami spodnjih dihal), navzea (26 %), reakcije na mestu injiciranja (26 %), glavobol (16 %) in bruhanje (14 %). Približno 38 % zdravljenih bolnikov s stomo je imelo zaplete v zvezi z gastrointestinalno stomo. Večina teh reakcij je bila blage ali zmerne stopnje.
Pri bolnikih, ki so bili do 30 mesecev vključeni v dolgoročno odprto podaljšano študijo in so prejemali odmerek 0,05 mg/kg/dan teduglutida, niso opazili nobenih novih varnostnih signalov.
Tabelarični seznam neželenih učinkov
Spodaj so navedeni neželeni učinki po klasifikaciji organskih sistemov MedDRA in po pogostnosti. Pogostnosti so opredeljene kot zelo pogosti (≥ 1/10); pogosti (≥ 1/100 do < 1/10); občasni (≥ 1/1000 do < 1/100); redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000); zelo redki (< 1/10 000); neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov). V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti. Vsi neželeni učinki, ki so jih ugotovili po prihodu zdravila na trg, so napisani v poševnem tisku.
| PogostnostOrganski sistem | Zelo pogosti | Pogosti | Občasni | Neznana |
| Infekcijske in parazitske bolezni | okužba dihal* | gripi podobna bolezen | ||
| Bolezni imunskega sistema | preobčutljivost | |||
| Presnovne in prehranske motnje | zmanjšan apetit preobremenitev s tekočino | |||
| Psihiatrične motnje | tesnoba nespečnost | |||
| Bolezni živčevja | glavobol | |||
| Srčne bolezni | kongestivno srčno popuščanje | |||
| Žilne bolezni | sinkopa | |||
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora | kašelj dispnea | |||
| Bolezni prebavil | napetost trebuha bolečine v trebuhu navzeabruhanje | kolorektalni polip stenoza debelega črevesavetrovi zapora črevesa stenoza izvodila trebušne slinavke vnetje trebušneslinavke† stenoza tankega črevesa | polip v tankem črevesu‡ | polip želodca |
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | holecistitis akutni holecistitis | |||
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | reakcija na mestu injiciranja§ | periferni edemi | retenca tekočine |
| PogostnostOrganski sistem | Zelo pogosti | Pogosti | Občasni | Neznana |
| Poškodbe in zastrupitve in zapleti pri posegih | zapleti v zvezi z gastrointestinalno stomo | |||
| *Vključuje naslednje prednostne izraze: nazofaringitis, gripa, okužba zgornjih dihal in okužba spodnjih dihal.†Vključuje naslednje prednostne izraze: pankreatitis, akutni pankreatitis in kronični pankreatitis.‡Mesta vključujejo dvanajstnik, jejunum in ileum.§Vključuje naslednje prednostne izraze: hematom na mestu injiciranja, eritem na mestu injiciranja, bolečina na mestu injiciranja, oteklina na mestu injiciranja in krvavitev na mestu injiciranja. | ||||
Opis izbranih neželenih učinkov
Imunogenost
Uporaba zdravila Revestive lahko potencialno sproži razvoj protiteles, kar je skladno s potencialnimi imunogenimi lastnostmi zdravil, ki vsebujejo peptide. Na podlagi združenih podatkov iz dveh preskušanj pri odraslih s SKČ (6-mesečno randomizirano preskušanje, kontrolirano s placebom, ki mu je sledilo 24-mesečno odprto preskušanje), je bil razvoj anti-teduglutidnih protiteles pri preiskovancih, ki so prejemali po 0,05 mg/kg teduglutida subkutano enkrat na dan, 3 % (2/60) po 3 mesecih,
17 % (13/77) po 6 mesecih, 24 % (16/67) po 12 mesecih, 33 % (11/33) po 24 mesecih in 48 % (14/29) po 30 mesecih. V študijah 3. faze z bolniki z SKČ, ki so prejemali teduglutid ≥ 2 leti, so se pri 28 % bolnikov razvila protitelesa proti beljakovini E. coli (rezidualna beljakovina gostiteljske celice iz izdelave). Tvorba protiteles ni bila povezana s klinično pomembnimi varnostnimi ugotovitvami, zmanjšano učinkovitostjo ali spremenjeno farmakokinetiko zdravila Revestive.
Reakcije na mestu injiciranja
Reakcije na mestu injiciranja so se pojavile pri 26 % bolnikov s SKČ, zdravljenih s teduglutidom, pri bolnikih v skupini s placebom pa pri 5 %. Reakcije so vključevale hematom na mestu injiciranja, rdečino na mestu injiciranja, bolečino na mestu injiciranja, oteklino na mestu injiciranja in krvavitev na mestu injiciranja (glejte tudi poglavje 5.3). Večina reakcij je bila po izraženosti zmerna in v nobenem primeru ni povzročila prekinitve dajanja zdravila.
C-reaktivni protein
Zmerno zvišanje koncentracije C-reaktivnega proteina za približno 25 mg/l so opazili v prvih sedmih dneh zdravljenja s teduglutidom, nato se je koncentracija ob vsakodnevnih injekcijah postopoma nižala. Po 24 tednih zdravljenja s teduglutidom so pri bolnikih ugotovili blago zvišano koncentracijo C-reaktivnega proteina, v povprečju za približno 1,5 mg/l. Te spremembe niso bile povezane s spremembami drugih laboratorijskih parametrov in tudi ne s kakršnimi koli zabeleženimi kliničnimi simptomi. Po dolgotrajnem zdravljenju s teduglutidom do največ 30 mesecev niso opazili nobenega klinično relevantnega povprečnega zvišanja koncentracije C-reaktivnega proteina glede na izhodiščno raven.
Pediatrična populacija
V dve dokončani klinični študiji so vključili 87 pediatričnih preiskovancev (starih od 1 do 17 let) in jih za obdobje do 6 mesecev izpostavili teduglutidu. Noben preiskovanec ni prekinil študije zaradi kakega neželenega dogodka. V celoti gledano je bil varnostni profil teduglutida (vključno z vrsto in pogostnostjo neželenih učinkov in imunogenostjo) pri otrocih in mladostnikih (starih 1-17 let) podoben kot pri odraslih.
V treh dokončanih kliničnih študijah pri pediatričnih preiskovancih (starih od 4 do < 12 mesecev s korigirano gestacijsko starostjo) je bil varnostni profil, o katerem so poročali v teh študijah, skladen z
varnostnim profilom, ugotovljenim v prejšnjih pediatričnih študijah. Ugotovili niso nobenih novih težav glede varnosti.
Za pediatrično populacijo so na voljo omejeni dolgoročni podatki o varnosti. Za otroke, mlajše od 4 mesecev, podatki niso na voljo.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
Največji odmerek tedulgutida, raziskan v okviru kliničnega razvoja, je znašal 86 mg/dan za 8 dni. Pri tem niso opazili nobenih nepričakovanih sistemskih neželenih učinkov (glejte poglavje 4.8).
V primeru prevelikega odmerjanja mora bolnika skrbno nadzorovati zdravstveni delavec.
Farmakološke lastnosti - Revestive 1,25 mg
Farmakoterapevtska skupina: Druga zdravila za bolezni prebavil in presnove, razna zdravila za bolezni prebavil in presnove, oznaka ATC: A16AX08.
Mehanizem delovanja
Naravni človeški glukagonu podoben peptid-2 (GLP-2) je peptid, ki ga izločajo celice L v črevesu. Zanj je značilno, da poveča črevesni in portalni pretok krvi, zavira izločanje želodčne kisline ter zmanjša motiliteto črevesa. Teduglutid je analog GLP-2. V številnih predkliničnih raziskavah je bilo ugotovljeno, da teduglutid ohrani celovitost sluznice s pospeševanjem popravljanja in normalne rasti črevesa preko zvečanja višine resic in globine kript.
Farmakodinamični učinki
Teduglutid je sestavljen iz 33 aminokislin, podobno kot GLP-2, le da ima substitucijo alanina z glicinom na drugem mestu glede na N-konec. Zamenjava ene aminokisline v primerjavi z naravno prisotnim GLP-2 ima za posledico odpornost na razgradnjo z encimom dipeptidil peptidaza-IV (DPP-IV) in vivo in zato podaljšan razpolovni čas. Teduglutid zveča višino resic in globino kript v črevesnem epiteliju.
Zaradi ugotovitev, ki izhajajo iz predkliničnih študij (glejte poglavji 4.4 in 5.3), in zaradi predlaganega mehanizma delovanja s trofičnim učinkom na črevesno sluznico obstaja tveganje za pospeševanje novotvorb v tankem črevesu in/ali kolonu. Opravljene klinične študije niso mogle niti ovreči niti potrditi takšnega povečanega tveganja. V preskušanjih so zabeležili več primerov benignih kolorektalnih polipov, vendar njihova pogostnost ni bila povečana v primerjavi z bolniki na placebu. Poleg potrebe po kolonoskopiji z odstranitvijo polipov ob začetku zdravljenja (glejte poglavje 4.4) je treba pri vsakem bolniku pretehtati potrebo po poostrenem nadzoru, odvisno od bolnikovih značilnosti (npr. starost in osnovna bolezen, predhodno pojavljanje polipov itd.).
Klinična učinkovitost
Pediatrična populacija
Pediatrična populacija, stara od 4 mesecev do manj kot 12 mesecev
Predstavljeni podatki o učinkovitosti izhajajo iz ene nadzorovane in ene nenadzorovane osnovne študije, ki sta trajali 28 tednov, ter dveh podaljšanih študij z do 9 cikli (24 tednov na cikel) zdravljenja s teduglutidom. Te študije so vključevale dojenčke v starosti od 4 mesecev do < 12 mesecev s korigirano gestacijsko starostjo: 10 dojenčkov (2 dojenčka v starosti od 4 do < 6 mesecev, 8 dojenčkov v starosti od 6 do < 12 mesecev) v nadzorovani študiji (5 v skupini zdravljenja s teduglutidom in
-
v skupini standardnega zdravljenja), 2 dojenčka v nenadzorovani študiji (oba zdravljena). Iz osnovne nadzorovane študije je 6 od 10 dojenčkov zaključilo študijo in jo nadaljevalo v razširjeni študiji
(5 zdravljenih in 1 nezdravljen). Iz osnovne nenadzorovane študije sta 2 dojenčka zaključila študijo in jo nadaljevala v drugi podaljšani študiji (oba zdravljena). Dojenčki v teh študijah so bili zdravljeni s teduglutidom 0,05 mg/kg/dan. Kljub omejeni velikosti vzorca v osnovni in podaljšani študiji so opazili klinično pomembna številčna zmanjšanja potrebe po parenteralni podpori.
Nadzorovana osnovna študija
Popolna ukinitev parenteralne prehrane
Noben preiskovanec med osnovno ali razširjeno študijo ni dosegel enteralne avtonomije, tj. popolne ukinitve parenteralne prehrane brez PS (Parenteral Support – parenteralna podpora).
Zmanjšanje volumna parenteralne prehrane
V nadzorovani osnovni študiji je na podlagi podatkov iz dnevnika preiskovanca pri 3 (60,0 %) preiskovancih, ki so bili vključeni v skupino TED, in 1 (20,0 %) preiskovancu v skupini SOC ob koncu zdravljenja prišlo do vsaj 20-odstotnega zmanjšanja volumna PS glede na izhodiščno vrednost (pri 2 preiskovancih v skupini SOC podatki manjkajo). V skupini TED je bila povprečna sprememba volumna PS ob koncu zdravljenja glede na izhodiščno vrednost -21,5 ± 28,91 ml/kg/dan (-24,8 %). V skupini SOC je bila povprečna sprememba volumna PS ob koncu zdravljenja glede na izhodiščno vrednost -9,5 ± 7,50 ml/kg/dan (-16,8 %).
Zmanjšanje kalorij parenteralne prehrane
V nadzorovani osnovni študiji je bila na podlagi podatkov iz dnevnika preiskovanca povprečna odstotna sprememba vnosa kalorij PS ob koncu zdravljenja glede na izhodiščno vrednost
-27,0 ± 29,47 % za preiskovance v skupini TED in -13,7 ± 21,87 % v skupini SOC.
Skrajšanje infuzijskega časa
V nadzorovani osnovni študiji je bila na podlagi dnevnika v skupini TED ob koncu zdravljenja sprememba infuzijskega časa PS glede na izhodiščno vrednost -3,1 ± 3,31 ure/dan (-28,9 %) in
-1,9 ± 2,01 dneva/teden (-28,5 %). V skupini SOC je bila sprememba infuzijskega časa PS v dnevniku ob koncu zdravljenja glede na izhodiščno vrednost -0,3 ± 0,63 ure/dan (-1,9 %), pri dnevih na teden pa ni bilo opaziti sprememb infuzijskega časa PS.
Nenadzorovana osnovna študija Popolna ukinitev parenteralne prehrane
Noben preiskovan dojenček ni dosegel popolne ukinitve parenteralne prehrane.
Zmanjšanje volumna parenteralne prehrane
Od dveh dojenčkov, ki sta bila vključena v študijo in jo zaključila, so pri enem dojenčku med zdravljenjem s teduglutidom zabeležili ≥ 20-odstotno zmanjšanje volumna PS. Povprečna sprememba volumna PS ob koncu zdravljenja glede na izhodiščno vrednost je bila -26,2 ± 13,61 ml/kg/dan
(-26,7 %).
Zmanjšanje kalorij parenteralne prehrane
Pri dojenčkih je bila povprečna sprememba vnosa kalorij PS ob koncu zdravljenja glede na izhodiščno vrednost -13,8 ± 3,17 kcal/kg/dan (-25,7 %).
Skrajšanje infuzijskega časa
Pri dveh dojenčkih med študijo ni prišlo do sprememb števila ur uporabe PS na dan.
Pediatrična populacija od 1 do 17 let
Predstavljeni podatki o učinkovitosti so pridobljeni iz dveh nadzorovanih študij pri pediatričnih bolnikih, v trajanju do 24 tednov. V teh študijah je bil vključen 101 bolnik v naslednjih starostnih skupinah: 5 bolnikov od 1 do 2 leti, 56 bolnikov od 2 do < 6 let, 32 bolnikov od 6 do < 12 let,
7 bolnikov od 12 do < 17 let in 1 bolnik od 17 do < 18 let. Kljub omejeni velikosti vzorca, ki ni omogočala pomembnih statističnih primerjav, so v vseh starostnih skupinah opazili klinično pomembna številčna zmanjšanja v potrebi po parenteralni podpori.
Teduglutid so proučevali v 12-tedenski odprti klinični študiji pri 42 pediatričnih preiskovancih s SKČ, starih od 1 do 14 let, ki so bili odvisni od parenteralne prehrane. Cilji študije so bili oceniti varnost, prenašanje in učinkovitost teduglutida v primerjavi s standardnim zdravljenjem. Dvanajst tednov so raziskovali tri (3) odmerke teduglutida, 0,0125 mg/kg/dan (n=8), 0,025 mg/kg/dan (n=14) in
0,05 mg/kg/dan (n=15). Pet (5) preiskovancev so vključili v kohorto s standardnim zdravljenjem.
Popolna ukinitev parenteralne prehrane
Trem preiskovancem (3/15, 20 %) na priporočenem odmerku teduglutida so do 12. tedna popolnoma ukinili parenteralno prehrano. Po štiritedenskem obdobju spiranja sta dva od teh bolnikov spet začela s parenteralno prehransko podporo.
Zmanjšanje volumna parenteralne prehrane
Srednja sprememba volumna parenteralne prehrane od izhodišča v 12. tednu v populaciji ITT (Intention to treat – populacija z namenom zdravljenja) na podlagi podatkov o parenteralni prehrani, ki jo je predpisal zdravnik, je bila -2,57 (±3,56) l/teden, kar je bilo 39,11-odstotno (±40,79) povprečno zmanjšanje, v primerjavi z 0,43 (±0,75) l/teden, kar je bilo 7,38-odstotno (±12,76) zvečanje, v kohorti s standardnim zdravljenjem. V 16. tednu (4 tedne po koncu zdravljenja) so bila zmanjšanja volumna parenteralne prehrane še vedno očitna, vendar manjša od tistih v 12. tednu, ko so bili preiskovanci še vedno na teduglutidu (srednje zmanjšanje -31,80 % (±39,26), v primerjavi s 3,92 % (±16,62) zvečanjem v skupini s standardnim zdravljenjem).
Zmanjšanje kalorij parenteralne prehrane
V 12. tednu je bila srednja sprememba od izhodišča porabe kalorij parenteralne prehrane v populaciji ITT na podlagi podatkov o parenteralni prehrani, ki jo je predpisal zdravnik, -35,11 % (±53,04).
Ustrezna sprememba v kohorti s standardnim zdravljenjem je bila 4,31 % (±5,36). V 16. tednu se je poraba kalorij parenteralne prehrane še naprej zmanjševala s srednjimi spremembami v odstotkih od izhodišča -39,15 % (±39,08), v primerjavi z -0,87 % (±9,25) za kohorto s standardnim zdravljenjem.
Zvečanja volumna enteralne prehrane in enteralnih kalorij
Na podlagi podatkov o predpisovanju je bila srednja sprememba enteralnega volumna v odstotkih od izhodišča v 12. tednu v populaciji ITT 25,82 % (±41,59), v primerjavi s 53,65 % (±57,01) v kohorti s standardnim zdravljenjem. Ustrezno zvečanje enteralnih kalorij je bilo 58,80 % (±64,20), v primerjavi s 57,02 % (±55,25) v kohorti s standardnim zdravljenjem.
Skrajšanje infuzijskega časa
Srednje zmanjšanje števila dni/tednov na parenteralni prehrani od izhodišča v 12. tednu v populaciji ITT na podlagi podatkov o parenteralni prehrani, ki jo je predpisal zdravnik, je bilo -1,36 (±2,37) dni/teden, kar je ustrezalo odstotnemu zmanjšanju -24,49 % (±42,46). V kohorti s standardnim zdravljenjem ni bilo sprememb od izhodišča. Štirje preiskovanci (26,7 %) na priporočenem odmerku teduglutida so dosegli vsaj tridnevno zmanjšanje potreb po parenteralni prehrani.
V 12. tednu so preiskovanci na podlagi dnevniških podatkov kazali povprečno zmanjšanje v odstotkih za 35,55 % (±35,23) ur na dan v primerjavi z izhodiščem, kar je ustrezalo zmanjšanju uporabe parenteralne prehrane za -4,18 (±4,08) ur/dan, medtem ko so preiskovanci v kohorti s standardnim zdravljenjem kazali minimalno spremembo tega parametra v isti časovni točki.
Dodatno 24-tedensko randomizirano, dvojno slepo multicentrično študijo so opravili pri
59 pediatričnih bolnikih, starih od 1 do 17 let, ki so bili odvisni od parenteralne podpore. Cilj je bil ovrednotiti varnost/prenašanje, farmakokinetiko in učinkovitost teduglutida. Proučili so dva odmerka teduglutida: 0,025 mg/kg/dan (n=24) in 0,05 mg/kg/dan (n=26); 9 bolnikov so vključili v skupino s standardnim zdravljenjem (standard of care - SOC). Randomizacijo so v vseh odmernih skupinah stratificirali po starosti. Rezultati v nadaljevanju ustrezajo populaciji ITT pri priporočenem odmerku 0,05 mg/kg/dan.
Popolna ukinitev parenteralne prehrane
Trije (3) pediatrični bolniki v skupini z 0,05 mg/kg so do 24. tedna dosegli dodatni cilj študije, avtonomnost na enteralni prehrani.
Zmanjšanje volumna parenteralne prehrane
Na podlagi podatkov v dnevnikih bolnikov je 18 (69,2 %) bolnikov v skupini z odmerkom 0,05 mg/kg/dan doseglo glavni cilj, ki je bil ≥ 20-odstotno zmanjšanje volumna
parenteralne/intravenske (PN/IV) prehrane ob koncu zdravljenja v primerjavi z izhodiščem; v skupini s SOC je dosegel ta cilj 1 (11,1 %) bolnik.
Povprečna sprememba volumna parenteralne prehrane od izhodišča do 24. tedna na podlagi podatkov v dnevnikih bolnikov je bila -23,30 (±17,50) ml/kg/dan, kar ustreza -41,57 % (±28,90); povprečna sprememba v skupini s SOC je bila -6,03 (±4,5) ml/kg/dan (kar ustreza -10,21 % [±13,59]).
Skrajšanje infuzijskega časa
V 24. tednu se je infuzijski čas skrajšal za -3,03 (±3,84) ure/dan v skupini z odmerkom
0,05 mg/kg/dan, kar ustreza odstotni spremembi -26,09 % (±36,14). Sprememba od izhodišča v kohorti s SOC je bila -0,21 (±0,69) ure/dan (-1,75 % [±5,89]).
Povprečno zmanjšanje števila dni/teden na parenteralni prehrani od izhodišča do 24. tedna na podlagi podatkov v dnevnikih bolnikov je bilo -1,34 (±2,24) dni/teden, kar ustreza odstotnemu zmanjšanju
-21,33 % (±34,09). V skupini s SOC se število dni z infuzijami PN/IV na teden ni zmanjšalo.
Odrasli
Teduglutid so preučevali pri 17 bolnikih s SKČ, ki so bili razporejeni v pet skupin zdravljenja z uporabo odmerkov po 0,03, 0,10 ali 0,15 mg/kg teduglutida enkrat na dan ali 0,05 ali 0,075 mg/kg dvakrat na dan v 21 dni trajajoči odprti multicentrični študiji različnih odmerkov. Zdravljenje je povzročilo povečano absorpcijo tekočine iz prebavil za približno 750–1000 ml/dan z izboljšanjem absorpcije makrohranil in elektrolitov, zmanjšalo se je izločanje stomalne ali fekalne tekočine ter makrohranil, močneje so se izrazile ključne strukturne in funkcionalne prilagoditve črevesne sluznice. Strukturne prilagoditve so bile prehodne narave in so se vrnile na izhodiščno raven v treh tednih po ukinitvi zdravljenja.
V ključni dvojno-slepi, s placebom kontrolirani študiji 3. faze pri bolnikih s SKČ, ki so potrebovali parenteralno prehrano, je bilo 43 bolnikov randomiziranih v skupino z 0,05 mg/kg/dan teduglutida, in 43 bolnikov v skupino s placebom za čas zdravljenja do 24 tednov.
Delež preiskovancev, zdravljenih s teduglutidom, ki so dosegli od 20 % do 100 % zmanjšanje parenteralne prehrane po 20 in 24 tednih, je bil statistično pomembno različen od placeba (27 od
43 preiskovancev, 62,8 %, v primerjavi s 13 od 43 preiskovancev, 30,2 %; p = 0,002). Zdravljenje s teduglutidom je imelo po 24 tednih za posledico zmanjšanje potrebe po parenteralni prehrani za 4,4 l/teden (glede na izhodiščno vrednost 12,9 litrov pred zdravljenjem) v primerjavi z 2,3 l/teden (glede na izhodiščno vrednost 13,2 litrov pred zdravljenjem) za placebo skupino. Enaindvajset (21) bolnikov,
zdravljenih s teduglutidom (48,8 %), je doseglo skrajšanje prejemanja parenteralne prehrane za vsaj en dan v primerjavi z 9 bolniki na placebu (20,9 %) (p = 0,008).
Sedemindevetdeset odstotkov (97 %) bolnikov (37 od 39 bolnikov, zdravljenih s teduglutidom), ki so zaključili s placebom kontrolirano študijo, je vstopilo v dolgoročno podaljšano študijo, v kateri so vsi bolniki prejemali 0,05 mg/kg teduglutida dnevno do 2 dodatni leti. V tej podaljšani študiji je sodelovalo skupno 88 bolnikov, od tega še 39 predhodno zdravljenih s placebom in 12 vključenih v predhodno študijo brez randomizacije, 65 od 88 bolnikov pa je zaključilo podaljšano študijo. V vseh skupinah bolnikov, ki so prejemali teduglutid, se je do 2,5 let dolgo kazal večji odziv na zdravljenje v smislu znižanja volumna parenteralne prehrane, povečanja števila dni na teden brez parenteralne prehrane in prenehanja parenteralne prehrane.
Trideset (30) od 43 bolnikov, ki so bili zdravljeni s teduglutidom iz ključne študije,ki so bili vključeni v podaljšano študijo, je zaključilo skupno 30 mesecev zdravljenja. Od teh jih je 28 (93 %) doseglo 20- ali več-odstotno znižanje parenteralne prehranske podpore. Pri 21 bolnikih od 22 (96 %) odzivnih bolnikov v ključni študiji, ki so zaključili podaljšano študijo, je bil ohranjen odziv na teduglutid po dodatnih dveh letih neprekinjenega zdravljenja.
Povprečno zmanjšanje parenteralne prehrane (n = 30) je bilo 7,55 l/teden (65,6-odstotno zmanjšanje glede na izhodiščno raven). Pri desetih (10) preiskovancih je bila parenteralna prehrana med
30-mesečnim zdravljenjem s teduglutidom ukinjena. Preiskovanci so teduglutid prejemali še naprej, tudi če pri njih parenteralna prehrana ni bila več potrebna. Teh 10 preiskovancev je parenteralno prehransko podporo potrebovalo od 1,2 do 15,5 let, pred zdravljenjem s teduglutidom so potrebovali parenteralno prehransko podporo med 3,5 l/teden in 13,4 l/teden. Po koncu študije je 21 (70 %) bolnikov od 30 bolnikov, ki je zaključilo študijo, doseglo skrajšanje prejemanja parenteralne prehranske podpore za 1 dan na teden, 18 (60 %) za 2 dni na teden in 18 (60 %) za 3 dni na teden.
Od 39 preiskovancev, ki so prejemali placebo, jih je 29 zaključilo 24-mesečno zdravljenje s teduglutidom. Povprečno znižanje parenteralne prehrane je bilo 3,11 l/teden (dodatno 28,3-odstotno zmanjšanje). Šestnajst (16, 55,2 %) od 29 preiskovancev, ki je zaključilo študijo, je doseglo 20- ali večodstotno znižanje parenteralne prehrane. Ob koncu študije je 14 (48,3 %) bolnikov doseglo skrajšanje prejemanja parenteralne prehranske podpore za 1 dan na teden, 7 (24,1 %) za 2 dni na teden in 5 (17,2 %) za 3 dni na teden. Pri dveh (2) preiskovancih je bila parenteralna prehranska podpora med zdravljenjem s teduglutidom ukinjena.
Od 12 preiskovancev, ki v ključni študiji niso bili randomizirani, jih je 6 zaključilo 24-mesečno zdravljenje s teduglutidom. Povprečno znižanje parenteralne prehrane je bilo 4,01 l/teden
(39,4-odstotno zmanjšanje glede na izhodiščno raven – začetek podaljšane študije), 4 od
-
preiskovancev (66,7 %), ki so zaključili študijo, so dosegli 20- ali večodstotno znižanje parenteralne prehrane. Po koncu študije so 3 (50 %) bolniki dosegli skrajšanje prejemanja parenteralne prehrane za 1 dan na teden, 2 (33 %) za 2 dni na teden in 2 (33 %) za 3 dni na teden. Pri enem preiskovancu je bila parenteralna prehranska podpora med zdravljenjem s teduglutidom ukinjena.
V drugi dvojno slepi, s placebom kontrolirani študiji 3. faze pri bolnikih s SKČ, ki so potrebovali parenteralno prehrano, so bolniki prejemali odmerek teduglutida 0,05 mg/kg/dan
(n=35), odmerek teduglutida 0,10 mg/kg/dan (n=32) ali placebo (n=16) do 24 tednov.
Analiza osnovne učinkovitosti rezultatov študije ni pokazala statistično pomembnih razlik med skupino s teduglutidom 0,10 mg/kg/dan in placebo skupino, medtem ko je bil delež preiskovancev s priporočenim odmerkom teduglutida 0,05 mg/kg/dan, ki so dosegli vsaj 20 % zmanjšanje potrebe po parenteralni prehrani, po 20 in 24 tednih statistično pomembno različen od placeba (46 % v primerjavi s 6,3 %; p < 0,01). Zdravljenje s teduglutidom je imelo po 24 tednih za posledico zmanjšanje potrebe po parenteralni prehrani za 2,5 l/teden (glede na izhodiščno vrednost 9,6 litrov pred zdravljenjem) v primerjavi z 0,9 l/teden (glede na izhodiščno vrednost 10,7 litrov pred zdravljenjem) za placebo skupino.
Zdravljenje s teduglutidom je povzročilo povečanje absorpcijskega epitelija s pomembnim zvečanjem višine resic v tankem črevesu.
Petinšestdeset (65) bolnikov se je vključilo v spremljevalno študijo SKČ, ki je obsegala do 28 dodatnih tednov zdravljenja. Bolniki na teduglutidu so tudi v podaljšani fazi prejemali svoj prejšnji odmerek, medtem ko so bili bolniki s placebom randomizirani v dve skupini z aktivnim zdravljenjem, bodisi po 0,05 ali po 0,10 mg/kg/dan.
Od bolnikov, ki so dosegli vsaj 20 % zmanjšanje parenteralne prehrane po 20 in 24 tednih začetne študije, jih je 75 % vzdrževalo takšen odziv ob neprekinjenem zdravljenju s teduglutidom do 1 leto.
Povprečno zmanjšanje tedenskega volumna parenteralne prehrane je znašalo 4,9 l/teden (52 % zmanjšanje glede na izhodiščno vrednost) po enem letu neprekinjenega zdravljenja s teduglutidom.
Dvema (2) bolnikoma na priporočenem odmerku teduglutida je bilo mogoče ukiniti parenteralno prehrano po 24 tednih. V okviru spremljevalne študije so parenteralno prehrano ukinili še enemu dodatnemu bolniku.
Evropska agencija za zdravila je začasno odložila zahtevo za predložitev rezultatov študij z zdravilom Revestive za eno ali več podskupin pediatrične populacije pri zdravljenju SKČ (za podatke o uporabi pri pediatrični populaciji glejte poglavje 4.2).
Absorpcija
Teduglutid se je hitro absorbiral iz podkožnih vbodnih mest in najvišje plazemske vrednosti so bile dosežene približno 3-5 ur po dajanju odmerka pri vseh velikostih odmerkov. Absolutna biološka razpoložljivost podkožnega teduglutida je visoka (88 %). Ob ponovljenem vnosu v podkožje niso zabeležili akumulacije teduglutida.
Porazdelitev
Po subkutani uporabi ima teduglutid pri bolnikih s SKČ navidezni volumen porazdelitve 26 litrov. Biotransformacija
Presnova teduglutida ni popolnoma poznana. Ker je teduglutid peptid, verjetno sledi osnovnim mehanizmom presnove peptidov.
Izločanje
Končni razpolovni čas izločanja teduglutida je približno 2 uri. Po intravenski uporabi teduglutida je plazemski očistek znašal približno 127 ml/hr/kg, kar ustreza hitrosti glomerulne filtracije (GFR).
Izločanje skozi ledvice je bilo potrjeno v študiji, kjer so preučevali farmakokinetiko pri preiskovancih z okvaro ledvic. Ob ponovljenih vnosih v podkožje niso zabeležili akumulacije teduglutida.
Linearnost odmerka
Hitrost in stopnja absorpcije teduglutida sta sorazmerni z velikostjo odmerka pri enkratnem odmerku in pri ponovljenih subkutanih odmerkih do 20 mg.
Farmakokinetika v subpopulacijah
Pediatrična populacija
Po subkutanem dajanju so s populacijskim farmakokinetičnim moduliranjem na podlagi farmakokinetičnih vzorcev, odvzetih pri populaciji z dnevnim odmerkom 0,05 mg/kg subkutano, po starostnih skupinah (od 4 mesecev korigirane gestacijske starosti do 17 let), dokazali podobno Cmax teduglutida, gonilne sile odzivov učinkovitosti. Ugotovili pa so manjšo izpostavljenost (AUC) in krajši razpolovni čas pri pediatričnih bolnikih, starih 4 mesece do 17 let, v primerjavi z odraslimi.
Farmakokinetični profil teduglutida v tej pediatrični populaciji, ocenjen z očistkom in volumnom porazdelitve, se je razlikoval od tistega, ki so ga ugotovili pri odraslih po popravku za telesne mase. Natančneje povedano se očistek zmanjšuje z naraščajočo starostjo od starosti 4 mesecev do odraslih. Podatki za pediatrične bolnike z zmerno do težko okvaro ledvic in boleznijo ledvic v končnem stadiju (ESRD-end stage renal disease) niso na voljo.
Spol
V kliničnih študijah niso opazili klinično pomembnih razlik med spoloma.
Starostniki
V študiji 1. faze niso ugotovili nobene razlike v farmakokinetiki teduglutida med zdravimi preiskovanci do 65 let starosti v primerjavi s starejšimi od 65 let. Izkušenj pri preiskovancih, starih 75 let ali več je malo.
Okvara jeter
V študiji 1. faze so preučevali učinek okvare jeter na farmakokinetiko teduglutida po subkutani uporabi 20 mg teduglutida. Največja izpostavljenost in skupen obseg izpostavljenosti teduglutidu po enkratnem subkutanem odmerku 20 mg sta bila pri preiskovancih z zmerno okvaro jeter nižja
(10 %-15 %) v primerjavi s primerljivimi zdravimi kontrolnimi preiskovanci.
Okvara ledvic
V študiji 1. faze so preučevali učinek okvare ledvic na farmakokinetiko teduglutida po subkutani uporabi 10 mg teduglutida. Ob naraščajoči stopnji ledvične okvare do vključno končne faze ledvične bolezni sta se primarna parametra farmakokinetike teduglutida povečala za količnik 2,6 (AUCinf) in 2,1 (Cmax) v primerjavi z zdravimi preiskovanci.
Farmacevtski podatki - Revestive 1,25 mg
Prašek
L-histidin manitol
natrijev fosfat monohidrat
natrijev hidrogenfosfat heptahidrat Vehikel
voda za injekcije
Zaradi pomanjkanja študij kompatibilnosti zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili.
Neodprte viale
4 leta.
Rekonstituirano zdravilo
Kemijska in fizikalna stabilnost med uporabo je bila dokazana za 24 ur pri do 25 °C.
Če metoda rekonstitucije ne izključuje tveganja kontaminacije z mikrobi, je treba z mikrobiološkega stališča zdravilo uporabiti takoj.
Če se zdravilo ne uporabi takoj, je za trajanje shranjevanja med uporabo in razmere shranjevanja odgovoren uporabnik. Trajanje shranjevanja naj normalno ne bi presegalo 24 ur pri 2 do 8 °C, razen če je bilo zdravilo rekonstituirano v kontroliranih in validiranih aseptičnih razmerah.
Shranjujte v hladilniku (2 °C – 8 °C). Ne zamrzujte.
Za pogoje shranjevanja po rekonstituciji zdravila glejte poglavje 6.3.
Prašek
3-mililitrska viala (steklena) z gumijastim zamaškom (bromobutil), ki vsebuje 1,25 mg teduglutida. Vehikel
Napolnjena injekcijska brizga (steklo) z bati (bromobutil), ki vsebuje 0,5 ml vehikla. Velikost pakiranja 28 vial praška z 28 napolnjenimi injekcijskimi brizgami.
Določitev števila vial, potrebnih za aplikacijo enega odmerka, mora temeljiti na telesni masi posameznega bolnika in na priporočenem odmerku 0,05 mg/kg/dan. Zdravnik mora ob vsakem obisku stehtati bolnika, določiti dnevni odmerek, ki ga bo uporabljal do naslednjega obiska, in o tem seznaniti bolnika.
Preglednica z injiciranimi volumni na podlagi priporočenega odmerka na telesno maso za pediatrične bolnike je navedena v poglavju 4.2.
Napolnjeno injekcijsko brizgo sestavite z rekonstitucijsko iglo.
Nato raztopite prašek v viali tako, da mu dodate celotno količino vehikla iz napolnjene injekcijske brizge.
Viale ne smete stresati, lahko pa jo zavrtite med dlanmi in jo enkrat nežno obrnete navzdol. Ko v viali nastane bistra brezbarvna raztopina, povlecite raztopino v 1 ml injekcijsko brizgo (ali 0,5 ml ali manjšo injekcijsko brizgo za pediatrično uporabo) z merilno lestvico v razmikih po 0,02 ml ali manj (ni vključena v pakiranju).
Če sta potrebni dve viali, ponovite postopek z drugo vialo in dodatno raztopino povlecite v injekcijsko brizgo, ki že vsebuje raztopino iz prve viale. Iztisnite in zavrzite volumen, ki presega predpisani odmerek v ml.
Raztopino injicirajte subkutano v očiščen predel trebuha ali, če to ni mogoče, v stegno (glejte poglavje 4.2 Način uporabe) s pomočjo tanke igle za injiciranje v podkožje, primerne za pediatrično uporabo.
Podrobna navodila za pripravo in injiciranje zdravila Revestive najdete v Navodilu za uporabo. Raztopine ne smete uporabiti, če je motna ali če vsebuje delce.
Samo za enkratno uporabo.
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi. Vse igle in injekcijske brizge je treba zavreči v vsebnik za ostre predmete.