Azitromicin Lek 200 mg/5 ml prašek za peroralno suspenzijo

Zdravilo Azitromicin Lek prašek za peroralno suspenzijo je indicirano za zdravljenje naslednjih infekcij, kadar jih povzročajo mikroorganizmi, ki so občutljivi za azitromicin (glejte poglavji 4.4 in 5.1):

• infekcije zgornjih dihalnih poti: sinuzitis, faringitis, tonzilitis

• akutno vnetje srednjega ušesa

• infekcije spodnjih dihalnih poti, akutni bronhitis in blaga do zmerna izvenbolnišnična pljučnica

• infekcije kože in mehkih tkiv

• nezapleten uretritis in cervicitis, ki ju povzroča Chlamydia trachomatis

Upoštevati je potrebno uradne smernice o pravilni uporabi antimikrobnih zdravil. Zdravilo Azitromicin Lek ni zdravilo prvega izbora za empirično zdravljenje infekcij na področjih, kjer je prevalenca rezistentnih sevov 10 % ali več (glejte poglavje 5.1).

Odrasli

Za zdravljenje nezapletenega uretritisa in cervitisia, ki ju povzroča Chlamydia trachomatis, je odmerjanje 1000 mg v enkratnem peroralnem odmerku.

Pri vseh drugih indikacijah je celotni odmerek 1500 mg, ki ga bolnik jemlje po 500 mg na dan, tri dni zaporedoma. Enak celotni odmerek (1500 mg) se alternativno lahko jemlje tudi 5 dni, in sicer 500 mg prvi dan in nato po 250 mg od 2. do 5. dne.

Za zdravljenje teh bolnikov so na voljo tudi druge farmacevtske oblike.

Starejši bolniki

Starejšim bolnikom se lahko daje enak odmerek kot odraslim.

Otroci in mladostniki (< 18 let)

Pri otrocih, starejših od enega leta, je celotni odmerek 30 mg/kg, ki se ga jemlje enkrat na dan po 10 mg/kg tri ali pet dni, in sicer prvi dan enkratni odmerek 10 mg/kg, nato pa naslednje 4 dni po 5 mg/kg na dan, kot to prikazujejo spodnje preglednice. O uporabi pri otrocih, mlajših od 1 leta, je podatkov malo.

Pri zdravljenju faringitisa, ki ga povzroča Streptococcus pyogenes, je odmerjanje specifično: v teh primerih je bil azitromicin učinkovit, kadar so ga otroci dobivali v enkratnem odmerku 10 mg/kg ali 20 mg/kg 3 dni, največji dnevni odmerek pa je bil 500 mg. Pri teh dveh odmerjanjih so opazovali primerljiv klinični učinek, četudi je bila eradikacija bakterij pomembnejša pri dnevnem odmerjanju 20 mg/kg.

Vendar pa je penicilin za zdravljenje faringitisa, ki ga povzroča Streptococcus pyogenes, in za preprečevanje revmatske vročice, ki je njegova posledica, zdravilo prvega izbora.

Bolniki z ledvično insuficienco

Pri bolnikih z blago do zmerno ledvično insuficienco (GFR 10–80 ml/min (0,17–1,33 ml/s)) odmerka ni potrebno prilagajati (glejte poglavje 4.4).

Bolniki z jetrno insuficienco

Pri bolnikih z blago do zmerno jetrno insuficienco odmerka ni potrebno prilagajati (glejte poglavje 4.4).

Način uporabe

Pred uporabo je treba prašek pripraviti z vodo, tako da nastane bela do zmerno bela homogena suspenzija (glejte poglavje 6.6). Po pripravi se zdravilo lahko daje s pomočjo PE/PP brizge za peroralno uporabo.

Grenak priokus po zaužitju suspenzije lahko preprečimo tako, da takoj zatem popijemo sadni sok. Zdravilo Azitromicin prašek za peroralno suspenzijo se daje v enkratnem dnevnem odmerku. Suspenzijo se lahko jemlje skupaj s hrano.

Uporaba zdravila je kontraindicirana pri bolnikih s preobčutljivostjo za azitromicin, eritromicin, vse makrolidne ali ketolidne antibiotike ali katerokoli pomožno snov (glejte poglavje 4.4 in 6.1).

Tako kot pri eritromicinu in drugih makrolidih so tudi pri azitromicinu opazili redke resne alergijske reakcije, vključno z angioedemom in anafilakso (redko s smrtnim izidom). Pri nekaterih izmed teh reakcij na azitromicin je prišlo do ponovitve simptomov, zato je bilo potrebno daljše opazovanje in zdravljenje.

Ker so jetra glavna pot izločanja azitromicina, je potrebna pozornost pri uporabi azitromicina pri bolnikih z znatnim obolenjem jeter. Pri azitromicinu so poročali o primerih fulminantnega hepatitisa, ki lahko vodi do smrtno nevarne odpovedi jeter (glejte poglavje 4.8). Če se pojavijo znaki in simptomi jetrne disfunkcije, kot je hitro razvijajoča astenija v povezavi z zlatenico, temnim urinom, nagnjenostjo h krvavitvam ali jetrno encefalopatijo, je potrebno izvesti teste/preiskave delovanja jeter.

Pri bolnikih, ki prejemajo derivate ergotamina in sočasno jemljejo tudi nekatere makrolidne antibiotike, se lahko pojavi ergotizem. Podatkov o možnih interakcijah med derivati ergotamina in azitromicina ni. Zaradi teoretične možnosti ergotizma bolnik ne sme sočasno jemati azitromicina in derivatov ergotamine (glejte poglavje 4.5).

Kot pri pripravi kateregakoli antibiotika se priporoča opazovanje znakov superinfekcije z neobčutljivimi organizmi, vključno z glivicami.

Pri uporabi skoraj vseh antibiotikov, vključno z azitromicinom, so poročali o driski, ki jo povzroča Clostridium difficile (CDAD), njena stopnja izraženosti pa lahko sega od blage driske do usodnega kolitisa. Zdravljenje z antibiotiki spremeni normalno floro debelega črevesa, kar lahko vodi v razrast C. difficile.

C. difficile proizvaja toksine A in B, ki pripomorejo k razvoju CDAD. Sevi C. difficile, ki proizvajajo hipertoksine, povzročajo povečano obolevnost in smrtnost, saj so te okužbe odporne na zdravljenje z antibiotiki in lahko zahtevajo kolektomijo. Pri vseh bolnikih, pri katerih se po uporabi antibiotikov pojavi driska, je potrebno pomisliti na CDAD. Poznati

moramo natačno zgodovino zdravljenja, saj so o pojavu CDAD poročali tudi dva meseca po antibiotičnem zdravljenju..

Pri bolnikih s hudo ledvično okvaro (GFR < 10 ml/min), so opazili 33% povečanje sistemske izpostavljenosti na azitromicin (glejte poglavje 5.2).

Pri zdravljenju z drugimi makrolidi so opazili podaljšano repolarizacijo in QT interval, kar je imelo za posledico tveganje pojava srčnih aritmij in torsade de pointes. Primerljivega učinka z azitromicinom ne moremo v celoti izključiti pri bolnikih, pri katerih je tveganje podaljšane

repolarizacije srca večje (glejte pogavlje 4.8). Zaradi tega je potrebna previdnost pri zdravljenju z azitromicinom pri bolnikih:

• s kongenitalno ali dokumentirano pridobljeno QT prolongacijo,

• ki se trenutno zdravijo skupaj z drugimi zdravilnimi učinkovinami, ki so znane po tem, da podaljšujejo QT interval, kot so antiaritmiki razreda IA in III, cisaprid in terfenadin,

• z elektrolitnimi motnjami, posebno v primerih hipokaliemije in hipomagneziemije,

• s klinično relevantno bradikardijo, srčno aritmijo ali hudo srčno insuficienco.

Pri bolnikih, ki so se zdravili z azitromicinom, so poročali o poslabšanju simptomov miastenije gravis in novem nastopu sindroma miastenije (glejte poglavje 4.8).

Varnost in učinkovitost uporabe zdravila Azitromicin Lek za preprečevanje ali zdravljenje okužbe z mikobakterijo (MAC) pri otrocih ni bila ugotovljena.

Preden predpišemo azitromicin, moramo upoštevati sledeče:

Zdravilo Azitromicin Lek prašek za peroralno raztopino ni primerno za zdravljenje hudih okužb, kjer je hitro potrebna visoka koncentracija antibiotika v krvi.

Na področjih z visoko incidenco rezistence na eritromicin A je še posebej pomembno upoštevati evolucijo vzorca občutljivosti za azitromicin in druge antibiotike.

Tako kot za druge makrolide obstajajo v nekaterih evropskih državah poročila o visokem nivoju rezistence Streptococcusa pneumoniae (> 30 %) na azitromicin (glejte poglavje 5.1). To je treba upoštevati pri zdravljenju infekcij, ki jih povzroča Streptococcus pneumoniae.

Faringitis/tonzilitis

Azitromicin ni zdravilo prvega izbora za zdravljenje faringitisa in tonzilitisa, ki ju povzroča Streptococcus pyogenes. Za zdravljenje omenjenih obolenj in profilakso revmatske vročice je zdravilo prvega izbora penicilin.

Sinusitis

Pogosto azitromicin ni učinkovina prvega izbora za zdravljenje sinusitisa.

Akutni otitis media

Pogosto azitromicin ni učinkovina prvega izbora za zdravljenje akutnega vnetja srednjega ušesa.

Inficirane opekline

Azitromicin ni indiciran za zdravljenje inficiranih opeklin.

Spolno prenosljive bolezni

V primeru spolno prenosljivih bolezni je potrebno izključiti sočasno infekcijo s T. palladium.

Azitromicin moramo uporabljati previdno pri bolnikih z nevrološkimi ali psihiatričnimi motnjami.

Previdnost pri bolnikih z diabetesom: 5 ml rekonstituirane suspenzije vsebuje 3,7 g saharoze.

Zdravilo vsebuje saharozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za fruktozo, malabsorpcijo glukoze/galaktoze ali s pomanjkanjem saharaza-izomaltaze ne smejo uporabljati tega zdravila.

Antacidi

V farmakokinetični raziskavi učinka sočasnega jemanja antacidov in azitromicina ni bilo

opaziti učinka na celotno biološko razpoložljivost, čeprav so se maksimalne koncentracije v serumu zmanjšale za približno 25 %. Azitromicin je treba zaužiti vsaj 1 uro pred ali 2 uri po antacidih.

Cetirizin

Petdnevna sočasna uporaba azitromicina in 20 mg cetirizina pri zdravih prostovoljcih v stanju dinamičnega ravnovesja ni pokazala farmakokinetičnih interakcij in signifikantnih sprememb v QT intervalu.

Didanozini (Dideoksiinozin)

Sočasna uporaba 1200 mg azitromicina na dan s 400 mg didanozina na dan pri 6, HIV pozitivnih, preiskovancih v primerjavi s placebom ni imela vpliva na farmakokinetiko didanozina v stanju dnamičnega ravnovesja.

Digoksin

Znano je, da nekateri makrolidni antibiotiki poslabšajo presnovo digoksina v črevesju. Pri

bolnikih, ki se sočasno zdravijo z azitromicinom in digoksinom, je treba upoštevati možnost povečanja koncentracije.

Zidovudin

Enkratni odmerki 1000 mg azitromicina in večkratni odmerki 600 mg ali 1200 mg azitromicina niso vplivali na plazemsko farmakokinetiko ali izločanje zidovudina ali njegovega presnovka glukuronida z urinom. Vendar pa se je ob jemanju azitromicina

koncentracija fosforiliranega zidovudina, klinično aktivnega presnovka, povečala v perifernih mononuklearnih krvnih celicah. Klinični pomen te ugotovitve še ni znan, vendar pa bi utegnila za bolnike predstavljati prednost.

Azitromicin nima pomemnih interakcij s sistemom citokromov P450 v jetrih. Najverjetneje ni podvržen enakim farmakokinetičnim interakcijam, kot jih poznamo pri eritromicinu in drugih makrolidih. Do indukcije ali inaktivacije jetrnih citokromov P450 preko kompleksa citokrom-metabolit pri azitromicinu ne pride.

Derivati ergotamina

Ker obstaja teoretična možnost pojava ergotizma, sočasna uporaba azitromicina in ergot derivatov ni priporočljiva (glejte poglavje 4.4).

Izvedene so bile farmakokinetične študije azitromicina in spodaj naštetih učinkovin, za katere je znano, da so podvržene znatni presnovi preko sistema citokrom P450.

Astemizol, alfentanil

O medsebojnem delovanju z astemizolom ali alfentanilom ni znanih podatkov. Pri sočasni uporabi teh dveh zdravil z azitromicinom je kljub temu potrebna previdnost, saj je znano, da se učinek teh dveh zdravil ob sočasnem jemanju z makrolidnim antibiotikom eritromicinom okrepi.

Atorvastatin

Ob sočasni uporabi atorvastatina (10 mg dnevno) in azitromicina (500 mg dnevno) se plazemska koncentracija atorvastatina ne spremeni (na podlagi testa inhibicije HMG CoA-reduktaze).

Karbamazepin

V študiji farmakokinetičnih interakcij na zdravih prostovoljcih niso opazili pomembnega učinka na farmakokinetiko karbamazepina ali aktivni presnovek karbamazepina.

Cimetidin

V farmakokinetični študiji, kjer so preiskovali učinek enkratnega odmerka cimetidina, vzetega 2 uri pred azitromicinom, niso opazili vpliva na farmakokinetiko azitromicina.

Peroralni kumarinski antikoagulanti

V študiji farmakokinetičnih interakcij na zdravih prostovoljcih azitromicin ni spremenil antikoagulacijskega učinka enega odmerka 15 mg varfarina. V postmarketinškem obdobju poročajo o povečani antikoagulaciji pri sočasnem jemanju azitromicina in peroralnih kumarinskih antikoagulantov. Čeprav vzročne povezanosti niso potrdili, je treba pogosto meriti protrombinski čas pri bolnikih, ki jemljejo peroralne kumarinske antikoagulante.

Ciklosporin

V farmakokinetični študiji na zdravih prostovoljcih, ki so 3 dni peroralno prejemali 500 mg azitromicina na dan, po tem pa še peroralni odmerek 10 mg/kg ciklosporina, sta se vrednosti C^max in AUC^0-5 ciklosporina znatno povečali. Zato je potrebna previdnost pri sočasni uporabi teh učinkovin. Če je sočasna uporaba potrebna, je treba nadzorovati koncentracijo ciklosporina in po potrebi odmerke ustrezno prilagoditi.

Efavirenz

Pri sočasni uporabi enkratnega odmerka 600 mg azitromicina in 400 mg efavirenza dnevno, 7 dni, niso poročali o nobenih klinično pomembnih farmakokinetičnih interakcijah.

Flukonazol

Sočasna uporaba enkratnega odmerka 1200 mg azitromicina ni vplivala na farmakokinetiko enkratnega odmerka 800 mg flukonazola. Celokupna izpostavljenost in razpolovni čas

azitromicina sta ostala nespremenjena po sočasni uporabi z flukonazolom, vendar pa so poročali o nesignifikantnem zmanjšanju C^max (18 %) azitromicina.

Indinavir

Sočasna uporaba enkratnega odmerka 1200 mg azitromicina ni imela statistično pomembnega učinka na farmakokinetiko indinavirja, danega v odmerku 800 mg trikrat dnevno, 5 dni zapored.

Metilprednizolon

V farmakokinetični študiji medsebojnega delovanja pri zdravih prostovoljcih azitromicin ni imel pomembnejšega učinka na farmakokinetiko metilprednizolona.

Midazolam

Pri zdravih prostovoljcih sočasna uporaba 500 mg azitromicina dnevno, 3 dni, ni povzročila klinično signifikantnih sprememb v farmakokinetiki in farmakodinamiki enkratnega odmerka 15 mg midazolama.

Nelfinavir

Sočasna uporaba 1200 mg azitromicina in nelfinavirja v stanju dinamičnega ravnovesja (750 mg trikrat dnevno) se je odražala v zvišanju koncentracije azitromicina. Klinično signifikantni neželeni učinki niso bili opaženi in prilagajanje odmerka ni potrebno.

Rifabutin

Sočasno jemanje azitromicina in rifabutina ni vplivalo na serumsko koncentracijo enega ali drugega zdravila.

Pri bolnikih, ki so sočasno prejemali azitromicin in rifabutin, so opazili nevtropenijo. Kljub dejstvu, da so nevtropenijo povezovali z uporabo rifabutina, pa niso ugotovili vzročne povezave s kombinacijo z azitromicinom (glejte poglavje 4.8).

Sildenafil

Pri normalnih zdravih moških prostovoljcih niso opazili nobenega učinka azitromicina (500 mg dnevno, 3 dni) na AUC in C^max sildenafila ali njegovega glavnega metabolita v obtoku.

Terfenadin

Iz farmakokinetičnih študij je razvidno, da interakcij med azitromicinom in terfenadinom ni. Poročali so o redkih primerih, ko take interakcije ne moremo v celoti izključiti, vendar pa ni dokaza, da se je taka interakcija zgodila.

Teofilin

Farmakokinetične raziskave na zdravih prostovoljcih niso pokazale klinično signifikantne farmakokinetične interkacije ob sočasni uporabi azitromicina s teofilinom.. Ker poročajo o

medsebojnem delovanju drugih makrolidov s teofilinom, se priporoča natančno spremljanje bolnika, če pride do pojava znakov, ki nakazujejo dvig koncentracije teofilina.

Triazolam

Pri 14 zdravih prostovoljcih sočasno dajanje 500 mg azitromicina prvi dan in 250 mg drugi dan, skupaj z 0,125 mg triazolama drugi dan, ni imelo nobenega pomembnega vpliva na katerikoli farmakokinetični parameter triazolama v primerjavi s triazolamom in placebom.

Trimetopim/sulfametoksazol

Pri 7-dnevnem sočasnem jemanju trimetoprim/sulfametoksazol DS (160 mg/800 mg) in 1200 mg azitromicina na sedmi dan ni bilo signifikantnega učinka na najvišje koncentracije, celokupno izpostavljenost ali izločanje z urinom tako za trimetoprim kot za sulfametoksazol. Serumske koncentracije azitromicina so bile primerljive kot v drugih študijah.

Izvedene so bile študije reprodukcije živali do odmerkov, ki povrožajo toksičnost pri

samičkah. Te študije niso pokazale, da bi azitromicin škodoval zarodku. Vendar pa ustreznih in dobro nadzorovanih študij na nosečnicah ni. Ker pa z reprodukcijskami študijami na živalih ne moremo vedno napovedati učinka na ljudeh, se azitromicin med nosečnostjo lahko uporablja le kadar je to nujno potrebno.

Podatkov o izločanju v materino mleko ni. Ker pa se veliko zdravil izloča v materino mleko, se azitromicina v času dojenja ne sme uporabljati, razen če zdravnik določi, da morebitne

koristi opravičujejo možna tveganja za otroka.

O vplivu azitromicina na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji ni dokazov. Med

izvajanjem teh dejavnosti je treba upoštevati možnost pojava neželenih učinkov, in sicer omotičnosti in konvulzij.

V tem poglavju so neželeni učinki definirani takole:

Zelo pogosti (≥ 1/10); pogosti (≥ 1/100 do < 1/10); občasni (≥ 1/1000 do < 1/100); redki (≥ 1/10.000 do < 1/1000); zelo redki (< 1/10.000); neznana (pogostnosti iz razpoložljivih podatkov ni možno oceniti).

Za vsako skupino so neželeni učinki našteti po padajoči resnosti.

Neželeni učinki, ki so morda ali verjetno povezani z azitromicinom, na podlagi kliničnih preskušanj in postmarketinškega nadzora:

* v redkih primerih s smrtnim izidom

Simptomi, ki so se pojavili pri prevelikem odmerjanju, so bili podobni kot znani neželeni učinki pri običajnem odmerjanju. V primeru prevelikega odmerjanja je potrebno izpiranje želodca ter ustrezno simptomatsko in splošno podporno zdravljenje.