Memantin Teva 10 mg filmsko obložene tablete

Zdravljenje bolnikov z zmerno do hudo Alzheimerjevo boleznijo.

Zdravljenje naj prične in nadzoruje zdravnik, ki ima izkušnje z diagnozo in zdravljenjem Alzheimerjeve demence.

Zdravljenje naj se začne le v primeru, če je na voljo ustrezna oseba, ki za bolnika skrbi in ki lahko nadzoruje bolnikovo redno jemanje zdravila. Diagnozo je treba postaviti v skladu z veljavnimi smernicami. Prenašanje in odmerjanje memantina je treba redno ocenjevati, najbolje v prvih treh mesecih po začetku zdravljenja. Potem je treba klinično korist in prenašanje zdravljenja z memantinom redno ocenjevati v skladu s trenutno veljavnimi kliničnimi smernicami. Z vzdrževalnim zdravljenjem lahko nadaljujemo, dokler obstaja korist za bolnika in dokler bolnik zdravljenje prenaša. O prekinitvi zdravljenja z memantinom je treba razmisliti, ko ni več dokazov o terapevtskem učinku ali če bolnik zdravljenja ne prenaša.

Odmerjanje

Memantin Teva 10 mg filmsko obložene tablete

Odrasli

Prilagajanje odmerka

Največji dnevni odmerek je 20 mg. Da bi zmanjšali tveganje za pojav neželenih učinkov, je v prvih treh tednih zdravljenja potrebno postopno povečevanje odmerka po 5 mg na teden, dokler ne dosežemo vzdrževalnega odmerka, in sicer:

1. teden (1.-7. dan): Bolnik mora sedem dni jemati polovico 10 mg filmsko obložene tablete (5 mg) na dan.

2. teden (8.-14. dan): Bolnik mora sedem dni jemati eno 10 mg filmsko obloženo tableto (10 mg) na dan.

3. teden (15.-21. dan): Bolnik mora sedem dni jemati eno in pol 10 mg filmsko obloženo tableto (15 mg) na dan.

Od 4. tedna dalje: Bolnik mora jemati dve 10 mg filmsko obloženi tableti (20 mg) na dan.

Memantin Teva 20 mg filmsko obložene tablete

Odrasli

Prilagajanje odmerka

Največji dnevni odmerek je 20 mg. Da bi zmanjšali tveganje za pojav neželenih učinkov, je v prvih treh tednih zdravljenja potrebno postopno povečevanje odmerka po 5 mg na teden, dokler ne dosežemo vzdrževalnega odmerka, kot sledi. Za povečevanje odmerka so na voljo tudi druge jakosti zdravila.

1. teden (1.-7. dan): Bolnik mora sedem dni jemati 5 mg na dan.

2. teden (8.-14. dan): Bolnik mora sedem dni jemati 10 mg na dan.

3. teden (15.-21. dan): Bolnik mora sedem dni jemati 15 mg na dan.

Od 4.tedna dalje: Bolnik mora jemati eno 20 mg filmsko obloženo tableto na dan.

Vzdrževalni odmerek

Priporočeni vzdrževalni odmerek je 20 mg na dan. Posebne skupine bolnikov

Starejši bolniki

Na podlagi kliničnih študij je priporočeni odmerek za bolnike starejše od 65 let, 20 mg na dan (20 mg enkrat na dan), kot je opisano zgoraj.

Ledvična okvara

Pri bolnikih z blago okvaro delovanja ledvic (kreatininski očistek 50-80 ml/min) prilagoditev odmerka ni potrebna. Pri bolnikih z zmerno okvaro delovanja ledvic (kreatininski očistek 30-49 ml/min) naj bo dnevni odmerek 10 mg. Če bolnik zdravljenje dobro prenaša, se lahko odmerek po najmanj 7 dneh zdravljenja zviša na največ 20 mg na dan, skladno z običajno titracijsko shemo. Pri bolnikih s hudo okvaro delovanja ledvic (kreatininski očistek 5–29 ml/min) naj bo dnevni odmerek 10 mg.

Jetrna okvara

Pri bolnikih z blago ali zmerno jetrno okvaro (Child-Pugh A in Child-Pugh B) prilagoditev odmerka ni potrebna. Podatkov o uporabi memantina pri bolnikih s hudo jetrno okvaro ni na voljo. Dajanje zdravila Memantin Teva bolnikom s hudo jetrno okvaro ni priporočljivo.

Pediatrična populacija

Podatkov ni na voljo.

Način uporabe

Zdravilo Memantin Teva je treba jemati peroralno enkrat na dan in ga je treba zaužiti vsak dan ob

istem času. Filmsko obložene tablete lahko bolnik zaužije s hrano ali brez nje.

Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Previdnost se priporoča pri bolnikih z epilepsijo, s konvulzijami v anamnezi ali pri bolnikih s predispozicijskimi faktorji za epilepsijo.

Sočasni uporabi antagonistov N-metil-D-aspartata (NMDA), kot so amantadin, ketamin ali dekstrometorfan, se je treba izogniti. Te učinkovine delujejo na isti receptorski sistem kot memantin, zato so lahko neželeni učinki (zlasti na centralni živčni sistem - CŽS) pogostejši in bolj izraženi (glejte tudi poglavje 4.5).

Kadar so prisotni nekateri dejavniki, ki lahko zvišajo pH urina (glejte poglavje 5.2 »Izločanje«), bo morda potreben skrben nadzor bolnika. Med te dejavnike spadajo izrazite spremembe v prehranjevanju, npr. prehod z običajne prehrane na vegetarijansko ali čezmerno zaužitje alkalno delujočih snovi proti želodčni kislini. Prav tako se pH urina lahko zviša pri ledvični tubularni acidozi (RTA) ali pri hudi okužbi mehurja, ki jo povzročajo bakterije vrste Proteus.

Iz večine kliničnih preskušanj so bili bolniki z nedavnim srčnim infarktom, dekompenziranim kongestivnim srčnim popuščanjem (NYHA III–IV) ali neurejeno hipertenzijo izključeni. Posledično so na voljo le omejeni podatki, zato se mora izvajati skrben nadzor bolnikov z omenjenimi obolenji.

Glede na farmakološke učinke in mehanizem delovanja memantina se lahko pojavijo naslednje

interakcije:

• Na podlagi mehanizma delovanja je pričakovati, da se učinki L-dope, dopaminergičnih agonistov in antiholinergikov lahko okrepijo ob sočasnem zdravljenju z antagonisti NMDA kot je memantin. Učinki barbituratov in nevroleptikov so lahko zmanjšani. Sočasno dajanje memantina in spazmolitikov, dantrolena ali baklofena, lahko spremeni njihove učinke, zato bo morda treba prilagoditi odmerke.

• Sočasni uporabi memantina in amantadina se je treba izogniti zaradi tveganja za pojav farmakotoksične psihoze. Obe učinkovini sta kemijsko sorodna antagonista NMDA. Podobno velja za ketamin in dekstrometorfan (glejte tudi poglavje 4.4). Objavljeno je poročilo o kliničnem primeru, ki kaže na možno tveganje tudi ob sočasni uporabi memantina in fenitoina.

• Ostale učinkovine, kot so cimetidin, ranitidin, prokainamid, kinidin, kinin in nikotin, ki uporabljajo isti ledvični kationski transportni sistem kot amantadin, prav tako lahko medsebojno delujejo z memantinom, kar lahko vodi do potencialnega tveganja za porast plazemskih vrednosti.

• Lahko pride do zmanjšane serumske koncentracije hidroklorotiazida (HCT), če se memantin uporablja sočasno s HCT oziroma zdravili, ki vsebujejo HCT.

• V okviru izkušenj v obdobju trženja so poročali o osamljenih primerih povečanja mednarodnega umerjenega razmerja (international normalized ratio - INR) pri bolnikih, ki so bili sočasno zdravljeni z varfarinom. Čeprav vzročna povezanost ni bila ugotovljena, je pri bolnikih, ki se sočasno zdravijo s peroralnimi antikoagulanti, priporočljivo natančno spremljanje protrombinskega časa ali INR.

  V raziskavah farmakokinetike (PK) posameznega odmerka pri mladih zdravih osebah niso opazili interakcij memantina z gliburidom/metforminom ali donepezilom.

  V klinični raziskavi pri mladih zdravih posameznikih niso opazili pomembnega vpliva memantina na farmakokinetiko galantamina.

  Memantin in vitro ni zaviral CYP 1A2, 2A6, 2C9, 2D6, 2E1, 3A, monooksigenaze, ki vsebuje flavin, epoksidne hidroksilaze ali sulfatacije.

Nosečnost

Podatkov o uporabi memantina pri nosečnicah ni oziroma so omejeni. V študijah na živalih so ugotovili, da memantin lahko zavira intrauterino rast pri izpostavljenosti, ki je enaka ali le malo višja od izpostavljenosti pri ljudeh (glejte poglavje 5.3). Možno tveganje za ljudi ni znano. Memantina se ne sme uporabljati med nosečnostjo, razen če je nujno potrebno.

Dojenje

Ni znano ali se memantin izloča v materino mleko, vendar bi iz njegove lipofilnosti lahko sklepali, da najverjetneje se. Ženske, ki prejemajo memantin ne smejo dojiti.

Plodnost

Neželenih učinkov memantina v zvezi s plodnostjo pri moških ali ženskah niso opazili.

Zmerna do huda Alzheimerjeva bolezen je običajno sama vzrok za nesposobnost za vožnjo in upravljanje strojev. Prav tako lahko zdravilo Memantin Teva blago ali zmerno vpliva na sposobnost za vožnjo in upravljanje strojev, zato je treba bolnike opozoriti, da morajo biti posebno previdni.

Povzetek varnostnega profila

V kliničnih preskušanjih bolnikov z zmerno do hudo demenco, ki so zajela 1784 bolnikov, zdravljenih z memantinom in 1595 bolnikov, ki so prejemali placebo, se skupna pojavnost neželenih učinkov pri memantinu ni razlikovala od placeba, neželeni učinki pa so bili po resnosti večinoma blagi do zmerni. Najpogostejši neželeni učinki, ki so se pogosteje pojavili pri skupini bolnikov, ki je jemala memantin, kot pri skupini, ki je jemala placebo, so bili omotica (6,3 % proti 5,6 %), glavobol (5,2 % proti 3,9 %), zaprtje (4,6 % proti 2,6 %), zaspanost (3,4 % proti 2,2 %) in hipertenzija (4,1 % proti 2,8 %).

Tabelarični pregled neželenih učinkov

V spodnji preglednici so navedeni podatki o neželenih učinkih, ki so bili zbrani v kliničnih študijah z

memantinom in od začetka trženja dalje.

Neželeni učinki so razporejeni glede na organske sisteme ob uporabi naslednjega dogovora: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000), neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov). V razvrstitvah pogostosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

1 Halucinacije so bile večinoma opažene pri bolnikih s hudo Alzheimerjevo boleznijo.

2 Poročali so o osamljenih primerih v okviru izkušenj v obdobju trženja.

Alzheimerjeva bolezen je povezana z depresijo, samomorilnimi mislimi in samomorom. Pri bolnikih, zdravljenih z memantinom, so o teh učinkih poročali v obdobju trženja zdravila.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o kateremkoli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Iz kliničnih študij in izkušenj po prihodu zdravila na trg so na voljo le omejene izkušnje s prevelikim odmerjanjem.

Simptomi

Sorazmerno veliki preveliki odmerki (200 mg na dan oziroma 105 mg na dan, tri dni) so bili povezani samo s simptomi utrujenosti, šibkosti in/ali driske ali pa simptomov sploh ni bilo. Pri prevelikih odmerkih do 140 mg in pri neznanih odmerkih so se pri bolnikih pokazali simptomi, povezani s centralnim živčnim sistemom (zmedenost, dremavost, zaspanost, vrtoglavica, vznemirjenost, agresivnost, halucinacije in motnje hoje) in/ali prebavili (bruhanje in driska).

V najhujšem primeru prevelikega odmerjanja je bolnik preživel peroralni vnos 2000 mg memantina, pri katerem so se pojavili učinki na centralni živčni sistem (desetdnevna koma, kasneje diplopija in vznemirjenost). Bolnik je bil deležen simptomatskega zdravljenja in plazmafereze. Okreval je brez trajnih posledic.

V nekem drugem primeru velikega prekomernega odmerjanja je bolnik prav tako preživel in okreval. Bolnik je peroralno dobil 400 mg memantina. Pri bolniku so se pojavili simptomi, povezani s

centralnim živčnim sistemom, kot so nemir, psihoza, vidne halucinacije, nagnjenost h konvulzijam,

zaspanost, stupor in nezavest.

Zdravljenje

V primeru prevelikega odmerjanja je potrebno simptomatsko zdravljenje. Specifičnega antidota za zastrupitev ali preveliko odmerjanje ni. Pri odstranjevanju učinkovine se uporablja ustrezne standardne klinične postopke, kot so izpiranje želodca, medicinsko oglje (preprečevanje morebitne enterohepatične recirkulacije), nakisanje urina in prisilna diureza.

Pri znakih in simptomih splošne čezmerne stimulacije centralnega živčnega sistema (CŽS) je treba razmisliti o previdnem simptomatskem kliničnem zdravljenju.