Azibiot 500 mg filmsko obložene tablete

Zdravilo Azibiot je indicirano za zdravljenje naslednjih okužb pri odraslih in mladostnikih s telesno maso vsaj 45 kg (glejte poglavji 4.4 in 5.1):

• akutni streptokokni tonzilitis in faringitis;

• akutni bakterijski sinusitis;

• akutni bakterijski otitis media;

• zunajbolnišnična pljučnica (CAP – community-acquired pneumonia);

• akutne bakterijske okužbe kože in kožnih struktur (ABSSSI – acute bacterial skin and skin structure infections);

• migrirajoči eritem (zgodnja lokalizirana lymska borelioza);

• uretritis in cervicitis, ki ju povzroča Chlamydia trachomatis;

• uretritis in cervicitis, ki ju povzroča Neisseria gonorrhoeae, v kombinaciji z drugim ustreznim protibakterijskim zdravilom (npr. ceftriakson);

• mehki čankar.

  Zdravilo Azibiot je indicirano za zdravljenje odraslih bolnikov z akutnim poslabšanjem kroničnega

  bronhitisa.

  Upoštevati je treba uradne smernice za ustrezno uporabo protibakterijskih zdravil.

Odmerjanje

Odrasli in mladostniki s telesno maso vsaj 45 kg

Azitromicin je treba dati v obliki enkratnega dnevnega odmerka.

Preglednica 1: Priporočila za odmerjanje pri odraslih in mladostnikih s telesno maso vsaj 45 kg

Pozabljeni odmerek

Če je od pozabljenega odmerka minilo 12 ur ali manj, je treba bolniku svetovati, naj ga vzame čim prej in nato naslednji odmerek vzame ob običajnem času. Če je od časa, ko bolnik običajno vzame odmerek, minilo več kot 12 ur, mu je treba svetovati, naj počaka do naslednjega načrtovanega odmerka.

Posebne skupine bolnikov

Okvara ledvic
Pri bolnikih s hitrostjo glomerulne filtracije (GFR – glomerular filtration rate) ≥ 10 ml/min prilagajanje odmerka ni potrebno. Pri bolnikih z GFR < 10 ml/min je treba azitromicin dajati previdno (glejte poglavje 5.2).

Okvara jeter
Pri bolnikih z blago (razred A po Child-Pughu) ali zmerno okvaro jeter (razred B po Child-Pughu) prilagajanje odmerka ni potrebno (glejte poglavje 5.2). Podatkov pri bolnikih s hudo okvaro jeter (razred C po Child-Pughu) ni na voljo. Zato je treba pri teh bolnikih azitromicin dajati previdno (glejte poglavje 4.4).

Starejši
Pri starejših bolnikih prilagajanje odmerka ni potrebno (glejte poglavje 5.2). Ker je pri starejših bolnikih večja možnost za pojav proaritmičnih stanj, je zaradi tveganja za pojav srčne aritmije in torsades de pointes priporočljiva posebna previdnost (glejte poglavje 4.4).

Pediatrična populacija

Zdravilo Azibiot ni namenjeno za zdravljenje akutnih poslabšanj kroničnega bronhitisa pri pediatričnih bolnikih.
Na voljo so druge farmacevtske oblike, ki so morda primernejše za zdravljenje bolnikov, ki ne morejo pogoltniti tablet, in pediatričnih bolnikov s telesno maso manj kot 45 kg.

Način uporabe
za peroralno uporabo
Tablete je mogoče jemati z obrokom ali brez njega. Dajanje tik pred obrokom lahko izboljša gastrointestinalno prenašanje zdravila.
Tablete se lahko delijo na dve enaki polovici za prilagoditev odmerka. Celo tableto ali polovico tablete je treba vzeti kot enkratni dnevni odmerek v skladu s priporočili za odmerjanje.

Preobčutljivost na učinkovino, eritromicin, kateri koli makrolidni ali ketolidni antibiotik ali katero koli

pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Potencial za odpornost

Pri uporabi azitromicina bi lahko prišlo do razvoja odpornosti, povezanega z dolgotrajno prisotnostjo in zniževanjem ravni v plazmi in tkivih po koncu zdravljenja (glejte poglavje 5.2). Zdravljenje z azitromicinom se sme uvesti šele po skrbni oceni koristi in tveganj, z upoštevanjem lokalne prevalence odpornosti, in kadar prednostni režimi zdravljenja niso indicirani.

Hude kožne in preobčutljivostne reakcije

V povezavi z zdravljenjem z azitromicinom so poročali o redkih resnih alergijskih reakcijah, vključno z angioedemom in anafilaksijo (redko s smrtnim izidom), hudih kožnih neželenih učinkih (SCAR – severe cutaneous adverse reaction), vključno s Stevens-Johnsonovim sindromom (SJS), toksično epidermalno nekrolizo (TEN), reakcijo na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS – drug reaction with eosinophilia and systemic symptoms) in akutno generalizirano eksantemsko pustulozo (AGEP), ki so lahko življenje ogrožajoči ali smrtni (glejte poglavje 4.8). Pri predpisovanju zdravila je treba bolnike opozoriti na znake in simptome ter jih skrbno spremljati glede kožnih reakcij. Nekatere od teh reakcij pri uporabi azitromicina so povzročile ponavljajoče se simptome ter so zahtevale daljše obdobje opazovanja in zdravljenja. Ob pojavu alergijske reakcije je treba zdravljenje z azitromicinom prekiniti in uvesti ustrezno zdravljenje. Zdravniki se morajo zavedati, da po prekinitvi simptomatskega zdravljenja lahko pride do ponovnega pojava simptomov alergije.

Podaljšanje intervala QT

Pri zdravljenju z drugimi makrolidi, vključno z azitromicinom, so opazili podaljšano srčno repolarizacijo in podaljšanje intervala QT, ki pomenita tveganje za pojav srčne aritmije in torsades de pointes (glejte poglavje 4.8). Ker naslednje situacije lahko povzročijo povečano tveganje za ventrikularne aritmije (vključno s torsades de pointes), ki lahko privedejo do srčnega zastoja, je treba azitromicin uporabljati previdno pri bolnikih z obstoječimi proaritmičnimi stanji (zlasti pri ženskah in starejših bolnikih), kot so bolniki:

• s prirojenim ali dokumentiranim podaljšanjem intervala QT;

• ki trenutno prejemajo zdravljenje z drugimi učinkovinami, za katere je znano, da podaljšajo

  interval QT (glejte poglavje 4.5);

• z motnjami elektrolitov, zlasti v primeru hipokaliemije in hipomagneziemije;

• s klinično pomembno bradikardijo, srčno aritmijo ali hudo srčno insuficienco;

• starejši bolniki: starejši bolniki so lahko dovzetnejši za učinke na interval QT, povezane z zdravilom.

Hepatotoksičnost

Ker so jetra glavna pot izločanja azitromicina, je treba azitromicin pri bolnikih s pomembno boleznijo jeter uporabljati previdno. Pri uporabi azitromicina so poročali o primerih fulminantnega hepatitisa, ki lahko privede do življenje ogrožajoče odpovedi jeter. Pri uporabi azitromicina so poročali tudi o hepatitisu, holestatski zlatenici, nekrozi jeter in odpovedi jeter; nekateri med njimi so bili smrtni (glejte poglavje 4.8). Nekateri bolniki imajo lahko obstoječo bolezen jeter ali jemljejo druga hepatotoksična zdravila. Bolnikom je treba svetovati, naj ob pojavu znakov in simptomov disfunkcije jeter, kot je hitro razvijajoča se astenija v povezavi z zlatenico, temnim urinom, dovzetnostjo za krvavitve ali encefalopatijo jeter, prenehajo z uporabo azitromicina in se posvetujejo z zdravnikom. V takšnih primerih je treba nemudoma opraviti teste/preiskave delovanja jeter.

Driska, povezana s Clostridioides difficile (CDAD – Clostridioides difficile associated diarrhoea), in psevdomembranski kolitis

Pri uporabi azitromicina so poročali o CDAD in psevdomembranskem kolitisu, ki sta lahko v razponu od blage driske do kolitisa s smrtnim izidom (glejte poglavje 4.8). Pri bolnikih, ki se jim med dajanjem azitromicina ali po tem pojavi driska, je treba pomisliti na CDAD in psevdomembranski kolitis. Treba je razmisliti o prekinitvi zdravljenja z azitromicinom in uporabi podpornih ukrepov, skupaj z dajanjem specifičnega zdravljenja za C. difficile. Zdravil, ki zavirajo peristaltiko, se ne sme dajati.

Spolno prenosljive okužbe

Verjetnost za odpornost Neisseria gonorrhoeae proti makrolidom, vključno z azalidom azitromicinom, je zelo velika (glejte poglavje 5.1). Zato azitromicin ni priporočljiv za zdravljenje nezapletene gonoreje in medenične vnetne bolezni, razen če laboratorijski izvidi potrjujejo občutljivost organizma na azitromicin. Če tega stanja ne zdravimo ali ga zdravimo suboptimalno, lahko pride do poznega pojava zapletov, kot sta neplodnost in ektopična nosečnost.

Če razmišljamo o uporabi enkratnega odmerka azitromicina za zdravljenje uretritisa in cervicitisa, ki ju povzroča N. gonorrhoeae ali C. trachomatis (glejte poglavje 4.2), je treba izključiti sočasno urogenitalno okužbo z Mycoplasma genitalium zaradi velikega tveganja za pojav odpornosti pri tem organizmu.

Izključiti je treba tudi sočasno okužbo s Treponema pallidum, saj so simptomi sifilisa v inkubacijski dobi lahko prikriti, kar zakasni postavitev diagnoze.

Pri vseh bolnikih s spolno prenosljivimi urogenitalnimi okužbami je treba uvesti ustrezno protibakterijsko zdravljenje in opraviti kontrolne mikrobiološke preiskave.

Miastenija gravis

Pri bolnikih, ki so prejemali zdravljenje z azitromicinom, so poročali o poslabšanjih simptomov miastenije gravis in novem pojavu miasteničnega sindroma (glejte poglavje 4.8).

Neobčutljivi organizmi

Uporaba azitromicina lahko povzroči razrast neobčutljivih organizmov. V primeru pojava superinfekcije bodo morda potrebni začasna prekinitev zdravljenja ali drugi ustrezni ukrepi.

Derivati alkaloidov ergot

Pri bolnikih, ki so prejemali derivate alkaloidov ergot, je sočasno dajanje nekaterih makrolidnih antibiotikov povzročilo ergotizem. Podatkov o možnosti medsebojnega delovanja med alkaloidom ergot in azitromicinom ni. Zaradi teoretične možnosti pojava ergotizma, azitromicina ne smemo dajati sočasno z derivati alkaloidov ergot.

Pomožne snovi z znanim učinkom

Laktoza

To zdravilo vsebuje laktozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, odsotnostjo encima laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

Natrij

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na odmerek, kar v bistvu pomeni "brez natrija".

Čeprav je azitromicin šibak zaviralec CYP450 in nima pomembnega medsebojnega delovanja s substrati CYP450, zaviranja CYP3A4 ni mogoče popolnoma izključiti. Zato je v primeru sočasnega dajanja substratov CYP3A4 z ozkim terapevtskim indeksom priporočljiva previdnost.

Azitromicin je zaviralec prenašalca P-glikoproteina (P-gp). Sočasno dajanje azitromicina in substratov P-gp, kot sta digoksin in kolhicin, lahko poveča izpostavljenost tem substratom. Kar zadeva zdravila z ozkim terapevtskim indeksom, so potrebni previdnost ter ustrezno klinično in/ali terapevtsko spremljanje koncentracije zdravila in prilagajanje odmerka. V tem kontekstu je treba upoštevati razmeroma dolg razpolovni čas azitromicina (glejte poglavje 5.2).

Zdravila, za katera je znano, da podaljšajo interval QT

Azitromicin je treba uporabljati previdno pri bolnikih, ki prejemajo zdravila, za katera je znano, da podaljšajo interval QT (glejte poglavje 4.4), kot so antiaritmiki razredov IA (npr. kinidin in prokainamid) in III (npr. dofetilid, amjodaron in sotalol), antipsihotiki (npr. pimozid), antidepresivi (npr. citalopram), fluorokinoloni (npr. moksifloksacin in levofloksacin), cisaprid, klorokin in hidroksiklorokin.

Informacije o medsebojnem delovanju azitromicina in morebitnih sočasnih zdravil so povzete v preglednici in besedilu spodaj. Opisana medsebojna delovanja zdravil temeljijo na kliničnih študijah medsebojnega delovanja zdravil, ki so jih opravili z azitromicinom, ali pa, kjer je navedeno, gre za morebitna medsebojna delovanja zdravil, do katerih lahko pride pri uporabi azitromicina.

Preglednica 2: Klinično pomembna medsebojna delovanja azitromicina in drugih zdravil

V kliničnih študijah, v katerih so ocenjevali morebitna medsebojna delovanja azitromicina in peroralnih antacidov (aluminijev hidroksid/magnezijev hidroksid), karbamazepina, cetirizina, cimetidina, efavirenza, flukonazola, metilprednizolona, midazolama, rifabutina, sildenafila, teofilina, triazolama, trimetoprima/sulfametoksazola in zidovudina, ni bilo klinično pomembnih sprememb v izpostavljenosti azitromicinu ali sočasno danim zdravilom.

Pediatrična populacija

Študije medsebojnega delovanja so izvedli le pri odraslih.

Nosečnost

Študije vpliva na razmnoževanje pri živalih so izvedli pri koncentracijah odmerkov, ki so bili največ zmerno toksični za mater. V teh študijah ni bilo dokazov o teratogenih učinkih. Ustreznih in dobro nadzorovanih študij pri nosečnicah pa niso opravili.

Iz opazovalnih študij obstaja velika količina podatkov o izpostavljenosti azitromicinu med nosečnostjo (več kot 7000 nosečnosti, izpostavljenih azitromicinu). Večina teh študij ne kaže povečanega tveganja za neželene učinke na plod, kot so večje prirojene malformacije ali srčno-žilne malformacije.

Epidemiološki dokazi, povezani s tveganjem za splav po izpostavljenosti azitromicinu v zgodnji nosečnosti, so nejasni. Študije na živalih ne kažejo škodljivega vpliva na razmnoževanje (glejte poglavje 5.3).

Azitromicin se lahko uporablja med nosečnostjo samo, če je klinično potrebno.

Dojenje

Azitromicin se v veliki meri izloča v materino mleko. Resnih neželenih učinkov azitromicina na dojene otroke niso opazili, vendar pa se pri dojenih novorojenčkih/otrocih tudi pri subterapevtskih odmerkih lahko pojavijo učinki, kot so driska, glivična okužba sluznice in preobčutljivost. Odločiti se je treba med prenehanjem dojenja in prenehanjem/prekinitvijo zdravljenja z azitromicinom, pri čemer je treba pretehtati prednosti dojenja za otroka in prednosti zdravljenja za mater.

Plodnost

V študijah plodnosti, ki so jih izvedli pri podganah, so po dajanju azitromicina opazili zmanjšano število nosečnosti. Pomen te ugotovitve za človeka ni znan.

Zdravilo Azibiot ima zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Pri nekaterih bolnikih, ki so jemali azitromicin, so poročali o omotici, dremavosti in konvulzijah, pri nekaterih bolnikih pa je prišlo do okvare vida in/ali sluha. To je treba upoštevati pri ocenjevanju bolnikove sposobnosti vožnje in upravljanja strojev (glejte poglavje 4.8).

Povzetek varnostnega profila

Neželeni učinki, o katerih so med zdravljenjem najpogosteje poročali, vključujejo drisko, glavobol, bruhanje, bolečino v trebuhu, navzeo in nenormalne vrednosti laboratorijskih preiskav. Drugi pomembni neželeni učinki vključujejo anafilaktične reakcije, torsades de pointes, aritmijo, vključno z ventrikularno tahikardijo, psevdomembranski kolitis in odpoved jeter (glejte poglavje 4.4). V povezavi z zdravljenjem z azitromicinom so poročali o hudih kožnih neželenih učinkih (SCAR), vključno s Stevens-Johnsonovim sindromom (SJS), toksično epidermalno nekrolizo (TEN), reakcijo na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS) in akutno generalizirano eksantemsko pustulozo (AGEP) (glejte poglavje 4.4).

Seznam neželenih učinkov v obliki preglednice

Neželeni učinki, ki so jih ugotovili na podlagi izkušenj iz kliničnih preskušanj in nadzora v obdobju trženja, so navedeni spodaj po organskih sistemih in pogostnosti.

Pogostnosti pojava neželenih učinkov so opredeljene kot zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do

< 1/10), občasni (≥ 1/1000 do < 1/100), redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000), zelo redki (< 1/10 000),

neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

V vsaki skupini pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

Preglednica 3: Seznam neželenih učinkov

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Simptomi

Neželeni učinki, ki so se pojavili pri odmerkih, večjih od priporočenih, so bili podobni tistim, ki so jih opazili pri običajnih odmerkih (glejte poglavje 4.8). Tipični simptomi prevelikega odmerjanja azitromicina vključujejo gastrointestinalne simptome, tj. bruhanje, drisko, bolečino v trebuhu in navzeo.

Zdravljenje

V primeru prevelikega odmerjanja sta indicirana splošno simptomatsko zdravljenje in podpora vitalnih funkcij ter po potrebi dajanje medicinskega oglja ali izpiranje želodca.

Podatkov o učinkih dialize na izločanje azitromicina ni. Zaradi mehanizma izločanja azitromicina pa ni verjetno, da bi se učinkovina z dializo izločila v pomembnem obsegu.