Karboplatin Hospira 10 mg/ml koncentrat za raztopino za infundiranje

Karboplatin je indiciran za zdravljenje napredovalega ali metastaziranega karcinoma jajčnikov in drobnoceličnega karcinoma pljuč.

Zdravilo Karboplatin Hospira je namenjen le za intravensko uporabo.

Priporočeni odmerek karboplatina pri predhodno nezdravljenih odraslih bolnikih z normalnim delovanjem ledvic je 400 mg/m2 v enkratnem intravenskem odmerku, danem s kratkotrajno (od 15- do 60-minutno) infuzijo. Zdravilo je potrebno pred aplikacijo razredčiti s 50 mg/ml raztopino glukoze za injiciranje ali 9 mg/ml raztopino natrijevega klorida za injiciranje do ustreznega volumna z najmanjšo koncentracijo 0,5 mg/ml (500 μg/ml) (glejte tudi poglavje 6.6). Ciklus kemoterapije s karboplatinom smete ponoviti šele štiri tedne po prejšnjem ciklusu.

Priporočamo zmanjšanje začetnega odmerka za 20 do 25 % pri tistih bolnikih, ki imajo dejavnike tveganja, npr. predhodno mielosupresivno zdravljenje in slabo zdravstveno stanje.

Za kasnejše prilagoditve odmerka priporočamo določanje najnižjih hematoloških vrednosti s tedenskimi kontrolami krvne slike med začetnimi ciklusi kemoterapije s karboplatinom.

Pri bolnikih z očistkom kreatinina, manjšim od 60 ml/min oz. 1 ml/s, je tveganje za pojav hude

mielosupresije večje.

Za optimalno uporabo karboplatina pri bolnikih z ledvično okvaro je potrebna ustrezna prilagoditev odmerka in pogosto spremljanje tako najnižjih hematoloških vrednosti kot delovanja ledvic.

Pojav hude levkopenije, nevtropenije ali trombopenije lahko nadzorujete z naslednjim režimom odmerjanja:

• 250 mg/m² i.v. prvi dan pri bolnikih z osnovnimi vrednostmi očistka kreatinina od 41 do 59 ml/min oz. 0,68 do 0,98 ml/s;

• 200 mg/m² i.v. prvi dan pri bolnikih z osnovnimi vrednostmi očistka kreatinina od 21 do 40 ml/min oz. 0,35 do 0,66 ml/s.

Karboplatina ne smete dajati bolnikom z vrednostmi glomerulne filtracije ≤ 20 ml/min.

Priporočeno odmerjanje glede na površino pod krivuljo koncentracije po času (AUC)

Začetni odmerek lahko izračunate z uporabo Calvertove formule. Ta temelji na delovanju ledvic (glomerulna filtracija [GFR]). Na ta način lahko zmanjšate tveganje za premajhno ali preveliko odmerjanje zaradi individualnih razlik v delovanju ledvic.

Calvertova formula: skupni odmerek (mg) (ciljni AUC*) x (GFR + 25)

Opomba: S Calvertovo formulo se skupni odmerek karboplatina izračuna v mg, ne v mg/m2.

Calvertove formule ne smete uporabljati pri predhodno agresivno zdravljenih bolnikih, ki so že prejeli eno od naslednjih terapij:

• mitomicin C,

• nitrozoureo,

• kombinirano kemoterapijo z doksorubicinom, ciklofosfamidom in cisplatinom ,

• kombinirano terapijo s 5 ali večimi citostatiki,

• obsevanje polja 20x20 cm ali večih polj z ≥ 5000 radi.

  Kombinirana terapija

  Za optimalno uporabo karboplatina v kombinaciji z drugimi mielosupresivi je potrebna ustrezna prilagoditev odmerka glede na režim odmerjanja in načrt zdravljenja.

  Pediatrija

  Dosedanja uporaba karboplatina v pediatriji ne zadošča za oblikovanje specifičnih priporočil za odmerjanje zdravila.

  Starostniki (st arejši od 65 let)

  Pri teh bolnikih je lahko potrebna prilagoditev odmerka na začetku zdravljenja ali kasneje, odvisno od

  zdravstvenega stanja bolnika.

Zdravila ne smete uporabljati pri bolnikih, preobčutljivih za karboplatin, druge spojine s platino ali ali katerokoli pomožno snov.

Karboplatina ne smete uporabljati pri bolnikih s hudo ledvično okvaro (očistek kreatinina 20 ml/minuto oziroma 0,3 ml/s).

Ne smete ga uporabljati tudi pri bolnikih s hudo mielosupresijo. Karboplatin je kontraindiciran pri bolnikih s krvavečimi tumorji.

Karboplatin sme dajati le osebje z izkušnjami pri uporabi antineoplastične terapije.

Mielosupresija, ki jo povzroči karboplatin, je tesno povezana z ledvičnim očistkom zdravila: pri

bolnikih z motenim delovanjem ledvic ali tistih na sočasni terapiji z drugimi nefrotoksičnimi zdravili bodo mielotoksični učinki verjetno hujši in dolgotrajnejši. Parametre delovanja ledvic morate torej skrbno oceniti pred in med zdravljenjem. V normalnih okoliščinah ciklusov karboplatina ne smete ponavljati pogosteje kot enkrat na mesec. Po uporabi karboplatina se pojavijo trombopenija,

levkopenija in anemija. Priporočamo pogosto spremljanje periferne krvne slike ves čas terapije s karboplatinom in po njej. Kombinirano terapijo s karboplatinom in drugimi mielosupresivi morate

načrtovati zelo skrbno kar zadeva odmerke in čas dajanja, da zmanjšate aditivno delovanje zdravil na najmanjšo možno mero. Pri bolnikih s hudo mielosupresijo je lahko potrebna podporna transfuzijska terapija.

Karboplatin lahko povzroči slabost in bruhanje. Poročali pa so, da premedikacija z antiemetiki in počasnejše dajanje zdravila pomagata pri zmanjšanju incidence in jakosti teh pojavov.

Pri zdravljenju s karboplatinom se lahko pojavi ledvična okvara. Četudi kliničnih dokazov o

kumulativni nefrotoksičnosti zdravila ni, priporočamo, da karboplatina ne kombinirate z aminoglikozidi ali drugimi nefrotoksičnimi snovmi.

Kot pri drugih spojinah s koordinativno vezano platino so tudi pri karboplatinu poročali o alergijskih reakcijah. Pojavijo se lahko že nekaj minut po prejemu karboplatina in jih je treba zdraviti s primerno podporno terapijo. Lahko se pojavijo tudi anafilaktičnim podobne reakcije.

Ugotavljali so nevrotoksične učinke, še posebej pri bolnikih, starejših od 65 let, in/ali tistih, ki so se že pred tem zdravili s cisplatinom.

Pri bolnikih z ledvično okvaro so poročali tudi o povezavi med prehodnimi motnjami vida in prevelikimi odmerki zdravila.

Kancerogenosti karboplatina niso raziskovali, vendar so za spojine s podobnim mehanizmom delovanja in podobno stopnjo mutagenosti poročali, da so kancerogene.

Skrbno morate spremljati periferno krvno sliko in serumske elektrolite ter opravljati preiskave delovanja ledvic in jeter.

Varnosti in učinkovitosti karboplatina pri pediatričnih bolnikih še niso ugotovili. Previdnostni ukrepi

Skrbno morate spremljati periferno krvno sliko in opravljati preiskave delovanja ledvic. Priporočamo

določanje krvne slike na začetku zdravljenja, kasneje pa enkrat na teden za oceno najnižjih

hematoloških vrednosti pri kasnejšem prilagajanju odmerka. Redno morate opravljati tudi nevrološke preglede.

Uporaba nefrotoksičnih in/ali ototoksičnih zdravil (npr. aminoglikozidov ali diuretikov zanke) v času zdravljenja s karboplatinom lahko okrepi toksičnost teh zdravil za organe.

Sočasni uporabi karboplatina in spojin, ki tvorijo komplekse, se morate izogibati, saj lahko teoretično pride do zmanjšanja antineoplastične učinkovitosti karboplatina. Vendar v raziskavah na živalih in v klinični praksi dietiltiokarbamat ni vplival na antineoplastično delovanje karboplatina.

Poročali so o zmanjšanju serumske koncentracije fenitoina pri sočasni uporabi karboplatina in fenitoina.

Če se uporablja pri nosečih ženskah, lahko karboplatin škodljivo vpliva na zarodek ali plod. Raziskave na večih eksperimentalnih sistemih so tudi pokazale, da je karboplatin teratogen, embriotoksičen in mutagen.

Vsem bolnikom v reproduktivni dobi torej svetujte, naj v času zdravljenja uporabljajo učinkovito metodo kontracepcije, tako oni sami kot njihovi spolni partnerji. Tako moški kot ženske morajo uporabljati kontracepcijo vsaj še šest mesecev po zdravljenju.

Ženskam, ki so noseče ali ki zanosijo v času zdravljenja, zagotovite genetsko svetovanje.

Ni znano, ali se karboplatin izloča v materino mleko pri človeku. Zaradi možnosti pojava toksičnih učinkov pri dojenčku kot posledice zdravljenja matere s karboplatinom mora mati, če se zdravi s karboplatinom, prenehati z dojenjem.

Karboplatin lahko povzroči slabost in bruhanje ter tako posredno zmanjša sposobnost bolnika za vožnjo in delo s stroji.

Pogostnost neželenih učinkov je opredeljena na naslednji način:

• zelo pogosti (≥ 1/10)

  - pogosti (≥ 1/100, < 1/10)

  - občasni (≥ 1/1.000, < 1/100)

  - redki (≥ 1/10.000, < 1/1.000)

  - zelo redki (< 1/10.000)

• neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov)

  Incidence neželenih reakcij, navedene v nadaljevanju, temeljijo na kumulativnih podatkih o večji skupini bolnikov z različnimi prognostičnimi značilnostmi pred zdravljenjem.

  Infekcijske in parazitske bolezni

  Občasni: infekcijski zapleti.

  Redki: smrtno nevarne okužbe.

  Benigne in maligne neoplazme (vključno s cistami in polipi)

  Občasni: z zdravljenjem povezani sekundarni malignomi.

  Bolezni krvi in limfatičnega sistema

  Zelo pogosti: mielosupresija, trombocitopenija, levkopenija, anemija.

  Pogosti: hemoragični zapleti.

  Redki: febrilna nevtropenija, hemolitično-uremični sindrom.

  Bolezni imunskega sistema

  Pogosti: alergične reakcije (npr. izpuščaji, urtikarija, eritem, srbečica in vročina brez očitnega vzroka).

  Redki: anafilaktični šok, hipotenzija in bronhospazem.

  Presnovne in prehranske motnje

  Zelo pogosti: hiperurikemija.

  Redki: anoreksija.

  Bolezni živčevja

  Pogosti: periferna nevropatija, parestezija, oslabitev kitnih refleksov, simptomi na osrednjem živčevju.

  Redki: sprememba okusa.

  Zelo redki: cerebrovaskularni pojavi (apopleksija).

  Očesne bolezni

  Redki: motnje vida (prehodne, vključno s prehodno slepoto).

  Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta

  Zelo pogosti: poslabšanje ostrine sluha (z izgubo sluha za visoke frekvence).

  Pogosti: tinitus, izguba sluha, naglušnost.

  Srčne bolezni

  Zelo redki: kardiovaskularni pojavi (srčno popuščanje, embolije).

  Žilne bolezni

  Redki: krvavitve.

  Zelo redki: hipertenzija.

  Bolezni prebavil

  Zelo pogosti: slabost, gastrointestinalna bolečina in bruhanje.

  Pogosti: driska, zaprtje.

  Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov

  Redki: motnje delovanja jeter (vključno z jetrno nekrozo).

  Bolezni kože in podkožja

  Pogosti: alopecija.

  Bolezni sečil

  Zelo pogosti: toksičnost za ledvice.

  Pogosti: ledvična okvara.

  Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije

  Zelo pogosti: astenija.

  Pogosti: mukozitis, slabo počutje.

  Občasni: reakcije na mestu injiciranja, kot so bolečina, eritem, edem, urtikarija in nekroza, vročina in mrzlica (brez znakov okužbe).

  Preiskave

  Zelo pogosti: zmanjšana koncentracija hemoglobina, zmanjšane koncetracije serumskih elektrolitov (magnezij, kalij, natrij in kalcij), nenormalni jetrni testi (zvečane vrednosti ALP (alkalna fosfataza), AST (aspartat-aminotransferaza), ALT (alalnin-aminotransferaza), celokupnega bilirubina), zvečana koncetracija sečnine v krvi, zvečana koncentracija serumskega kreatinina.

Ker antidot za karboplatin ni znan, morate uvesti vse možne ukrepe, da preprečite preveliko odmerjanje.

V kliničnih raziskavah ni bilo primerov prevelikega odmerjanja. Teoretično bi zapleti prevelikega

odmerjanja lahko nastopili kot posledica supresije kostnega mozga, toksičnih učinkov zdravila na jetra ali obojega. Preveliko odmerjanje zdravila je lahko povezano z ledvično odpovedjo.

Da bi bolnik laže prebrodil morebitna obdobja toksičnosti, uvedite simptomatsko zdravljenje.