Runaplax Combo 2,5 mg/50 mg trde kapsule
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
rivaroksaban 2,5 mg / 1 kapsula
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC

Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Runaplax 2,5 mg/50 mg
Zdravilo Runaplax Combo, samostojno ali s klopidogrelom ali tiklopidinom, je indicirano za preprečevanje aterotrombotičnih dogodkov pri odraslih bolnikih po akutnem koronarnem sindromu (AKS) s povečanimi vrednostmi srčnih biokemičnih označevalcev (glejte poglavja 4.3, 4.4 in 5.1).
Zdravilo Runaplax Combo je indicirano za preprečevanje aterotrombotičnih dogodkov pri odraslih bolnikih s koronarno arterijsko boleznijo (KAB) ali simptomatsko periferno arterijsko boleznijo (PAB) z velikim tveganjem za ishemične dogodke.
Odmerjanje
-
AKS
Priporočen odmerek je ena kapsula zdravila Runaplax Combo dvakrat na dan samostojno ali zraven dnevnega odmerka 75 mg klopidogrela ali standardnega dnevnega odmerka tiklopidina.
Pri posameznem bolniku je treba redno spremljati zdravljenje in pretehtati tveganje za ishemični dogodek glede na tveganje za krvavitve. Podaljšanje zdravljenja na več kot 12 mesecev je treba pretehtati pri vsakem bolniku, ker je izkušenj z zdravljenjem daljšim od 24 mesecev malo (glejte poglavje 5.1).
Zdravljenje z zdravilom Runaplax Combo je treba začeti čim prej po stabilizaciji dogodka AKS (vključno
s postopki revaskularizacije); najhitreje 24 ur po sprejemu v bolnišnico in
ob času, ko bi se parenteralno antikoagulacijsko zdravljenje običajno ukinilo.
-
KAB/PAB
Priporočen odmerek je ena kapsula zdravila Runaplax Combo dvakrat na dan.
Pri bolnikih po uspešnem revaskularizacijskem posegu na spodnji okončini (kirurški ali endovaskularni poseg, vključno s hibridnimi tehnikami) zaradi simptomatske periferne arterijske bolezni se zdravljenja ne sme začeti, dokler ni dosežena hemostaza (glejte poglavje 5.1).
Trajanje zdravljenja je treba določiti za vsakega posameznega bolnika na podlagi rednih ocen in ob
upoštevanju tveganja za trombotične dogodke v primerjavi s tveganjem za krvavitve.
-
AKS, KAB/PAB
Sočasno jemanje z antiagregacijskimi zdravili
Pri bolnikih z akutnim trombotičnim dogodkom ali posegom na žilah, pri katerih je potrebno dvojno antiagregacijsko zdravljenje, je treba nadaljevanje zdravljenja z zdravilom Runaplax Combo oceniti glede na vrsto dogodka ali posega in režima odmerjanja antiagregacijskih zdravil.
Izpuščeni odmerek
Če bolnik izpusti odmerek, mora nadaljevati zdravljenje z rednim odmerkom, kot je priporočeno, ob naslednjem predvidenem času. Bolnik naj ne vzame dvojnega odmerka, da bi nadomestil izpuščeni odmerek.
Prehod z antagonistov vitamina K (AVK) na zdravilo Runaplax Combo
Vrednosti mednarodnega umerjenega razmerja (INR - International Normalized Ratio) so pri bolnikih, ki prehajajo z zdravljenja z AVK na zdravljenje z zdravilom Runaplax Combo, lahko lažno povišane. Določanje vrednosti INR ni ustrezno merilo za merjenje antikoagulacijskega učinka zdravila Runaplax Combo, zato se ga ne sme uporabljati (glejte poglavje 4.5).
Prehod z zdravila Runaplax Combo na antagoniste vitamina K (AVK)
Obstaja možnost za neustrezno antikoagulacijo pri prehodu z zdravila Runaplax Combo na AVK. Pri prehodu na drugo antikoagulacijsko zdravilo je treba zagotoviti stalno ustrezno antitrombotično zaščito. Treba je poudariti, da lahko zdravilo Runaplax Combo vpliva na povišanje vrednosti INR.
Pri bolnikih, ki prehajajo z zdravila Runaplax Combo na AVK, je treba rivaroksaban in AVK jemati sočasno, dokler niso vrednosti INR ≥ 2,0. Prva dva dni po uvedbi AVK je treba uporabiti standardni začetni odmerek AVK, nato pa nadaljevati z odmerjanjem AVK glede na vrednosti INR. Medtem ko bolniki prejemajo hkrati zdravilo Runaplax Combo in AVK, se vrednosti INR ne sme določiti prej kot 24 ur po zadnjem odmerku rivaroksaban 2,5 mg/acetilsalicilna kislina, vendar pa se morajo določiti pred naslednjim odmerkom. Ko se zdravilo Runaplax Combo preneha uporabljati, se vrednosti INR lahko zanesljivo določijo šele 24 ur po zadnjem odmerku (glejte poglavji 4.5 in 5.2).
Prehod s parenteralnega antikoagulacijskega zdravilana zdravilo Runaplax Combo
Za bolnike, ki prejemajo parenteralno antikoagulacijsko zdravilo, se zdravljenje z antikoagulacijskim zdravilom za parenteralno uporabo preneha in se 0 do 2 uri pred tem, ko bi bil čas za naslednji odmerek zdravila za parenteralno uporabo (npr. nizkomolekularnega heparina) ali ob ukinitvi zdravila za parenteralno uporabo, če ga bolnik prejema neprekinjeno (npr. intravenski nefrakcionirani heparin), uvede zdravilo Runaplax Combo.
Prehod z zdravila Runaplax Combo na parenteralno antikoagulacijsko zdravilo
Prvi odmerek parenteralnega antikoagulacijskega zdravila je treba dati takrat, ko je čas za naslednji
odmerek zdravila Runaplax Combo.
Posebne populacije
Okvara ledvic
Omejeni klinični podatki za bolnike s hudo ledvično okvaro (očistek kreatinina 15 - 29 ml/min) kažejo, da so koncentracije rivaroksabana v plazmi pomembno povečane. Acetilsalicilna kislina lahko dodatno poveča tveganje za ledvično okvaro in akutno ledvično odpoved. Uporaba zdravila Runaplax Combo je kontraindicirana pri bolnikih s hudo okvaro ledvic (glejte poglavji 4.3 in 4.4).
Pri bolnikih z blago okvaro ledvic (očistek kreatinina 50 - 80 ml/min) ali zmerno okvaro ledvic (očistek
kreatinina 30 - 49 ml/min) odmerka ni treba prilagajati (glejte poglavje 5.2).
Okvara jeter
Zdravilo Runaplax Combo je kontraindicirano pri bolnikih z boleznijo jeter, povezano s koagulopatijo in klinično pomembnim tveganjem za krvavitev, vključno z bolniki s cirozo stadija B in C po klasifikaciji Child-Pugh. Pri zdravljenju bolnikov z okvaro jeter z zdravilom Runaplax Combo je potrebno skrbno spremljanje (glejte poglavji 4.3 in 5.2).
Starejši bolniki
Prilagoditev odmerka ni potrebna (glejte poglavji 4.4 in 5.2).
Tveganje za krvavitev se poveča s starostjo (glejte poglavje 4.4).
Telesna masa
Prilagoditev odmerka ni potrebna (glejte poglavji 4.4 in 5.2).
Spol
Prilagoditev odmerka ni potrebna (glejte poglavje 5.2).
Pediatrična populacija
Varnost in učinkovitost zdravila Runaplax Combo pri otrocih, starih od 0 do 18 let, nista bili dokazani. Podatki niso na voljo, zato se uporaba zdravila Runaplax Combo pri otrocih, mlajših od 18 let, ne priporoča.
Način uporabe
Zdravilo Runaplax Combo je za peroralno uporabo.
Kapsule lahko bolniki jemljejo s hrano ali brez nje (glejte poglavji 4.5 in 5.2).
Pri bolnikih, ki ne morejo pogoltniti celih kapsul, se lahko kapsule odprejo, vsebina kapsule pa se zdrobi in
zmeša z vodo neposredno pred uporabo ter se uporabi peroralno.
Preobčutljivost na učinkovini, druge salicilate ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Aktivna klinično pomembna krvavitev.
Poškodbe ali stanja, za katere se meni, da predstavljajo pomembno tveganje za velike krvavitve. To lahko vključuje aktivno ali nedavno razjedo v prebavilih, prisotne maligne neoplazme z visokim tveganjem za krvavitve, nedavno poškodbo možganov ali hrbtenice, nedavni kirurški poseg na možganih, hrbtenici ali očeh, nedavno intrakranialno krvavitev, prisotnost varic požiralnika ali sum nanje, arteriovenske nepravilnosti, žilne anevrizme ali velike intraspinalne ali intracerebralne žilne nepravilnosti.
Hemoragična diateza.
Astmatični napadi, ki jih povzroči jemanje salicilatov ali snovi s podobnim delovanjem, zlasti nesteroidnih protivnetnih zdravil.
Huda okvara ledvic (očistek kreatinina < 30 ml/min). Huda, nenadzorovana insuficienca srca.
Sočasno zdravljenje s katerim koli drugim antikoagulantom npr. nefrakcioniranim heparinom, nizkomolekularnimi heparini (enoksaparin, dalteparin in drugi), derivati heparina (fondaparinuks in drugi), peroralnimi antikoagulanti (varfarin, dabigatraneteksilat, apiksaban in drugi) razen v posebnih primerih zamenjave antikoagulantnega zdravljenja (glejte poglavje 4.2) ali kadar se nefrakcionirani heparini uporabljajo v odmerkih, ki so potrebni za vzdrževanje prehodnosti centralnega venskega ali arterijskega katetra (glejte poglavje 4.5).
Sočasno zdravljenje AKS z antiagregacijskimi zdravili pri bolnikih s predhodno možgansko kapjo ali prehodnim ishemičnim napadom (TIA - Transient Ischaemic Attack) (glejte poglavje 4.4).
Sočasno zdravljenje KAB/PAB z acetilsalicilno kislino (ASA) pri bolnikih s predhodno hemoragično ali lakunarno možgansko kapjo ali katero koli možgansko kapjo v zadnjem mesecu (glejte poglavje 4.4).
Sočasno zdravljenje z metotreksatom v odmerku 15 mg ali več na teden (glejte poglavje 4.5).
Bolezen jeter povezana z motnjami koagulacije in klinično pomembnim tveganjem za krvavitve, vključno z jetrno cirozo stadija B in C po klasifikaciji Child-Pugh (glejte poglavje 5.2).
Nosečnost in dojenje (glejte poglavje 4.6).
Pri bolnikih z AKS so preučevali učinkovitost in varnost rivaroksabana v kombinaciji z antiagregacijskimi zdravili kot je kombinacija samo z ASA ali ASA v kombinaciji s klopidogrelom oz. tiklopidinom.
Pri bolnikih s KAB/PAB in visokim tveganjem za ishemične dogodke so proučevali učinkovitost in varnost
rivaroksabana v kombinaciji z ASA.
Pri bolnikih po nedavnem revaskularizacijskem posegu na spodnji okončini zaradi simptomatske periferne arterijske bolezni so učinkovitost in varnost rivaroksabana preučevali v kombinaciji z antiagregacijskimi zdravili, npr. samo z acetilsalicilno kislino ali acetilsalicilno kislino in kratkotrajno uporabo klopidogrela. Če je potrebno, mora biti dvojno antiagregacijsko zdravljenje s klopidogrelom kratkotrajno; dolgotrajnemu dvojnemu antiagregacijskemu zdravljenju se je treba izogibati (glejte poglavje 5.1).
Zdravljenja v kombinaciji z drugimi antiagregacijskimi zdravili, npr. prasugrelom ali ticagrelorjem, niso
preučevali in se uporaba ne priporoča.
Ves čas zdravljenja se priporoča klinično spremljanje v skladu s smernicami vodenja antikoagulacijskega zdravljenja.
Skrbno spremljanje je potrebno zlasti v naslednjih primerih:
-
preobčutljivost na druge analgetike/protivnetna zdravila/protirevmatična zdravila ali druge alergene
snovi (glejte poglavje 4.3);
-
druge alergije (npr. kožne reakcije, srbenje, koprivnica);
-
bronhialna astma, seneni nahod, oteklina nosne sluznice (nosni polipi) ali kronične bolezni dihal;
-
anamneza razjed ali krvavitev iz prebavil;
-
bolniki z okvaro jeter;
-
bolniki z okvaro ledvic ali zmanjšanim srčno-žilnim obtokom (npr. ledvična žilna bolezen, kongestivno srčno popuščanje, izguba volumna, večji operativni poseg, sepsa ali hude krvavitve): acetilsalicilna kislina lahko dodatno poveča tveganje za okvaro ledvic in akutno ledvično odpoved;
-
pred operativnim posegom (tudi manjšimi posegi, kot je ekstrakcija zoba): nagnjenost h krvavitvam se
lahko poveča;
-
bolniki s hudim pomanjkanjem glukoza-6-fosfat dehidrogenaze: acetilsalicilna kislina lahko povzroči hemolizo ali hemolitično anemijo. Tveganje za hemolizo lahko povečajo veliki odmerki zdravila, povečana telesna temperatura ali akutne okužbe.
Acetilsalicilna kislina v majhnih odmerkih zmanjša izločanje sečne kisline. To lahko sproži napad protina
pri bolnikih z visokim tveganjem.
Tveganje za krvavitve
Kot pri drugih antikoagulantih je treba bolnike, ki jemljejo Runaplax Combo, skrbno opazovati glede znakov krvavitve. Priporočljiva je previdnost pri stanjih s povečanim tveganjem za krvavitev. Zdravljenje z zdravilom Runaplax Combo je treba prenehati, če se pojavijo hude krvavitve (glejte poglavje 4.9).
V kliničnih študijah so med dolgotrajnim zdravljenjem z rivaroksabanom poleg enojnega ali dvojnega antiagregacijskega zdravljenja pogosteje opazili krvavitve iz sluznic (tj. iz nosu, dlesni, prebavil, rodil in sečil, vključno z nenormalnimi krvavitvami iz nožnice ali močnejšimi menstrualnimi krvavitvami) in anemijo. Poleg ustreznega kliničnega spremljanja se za odkrivanje prikritih krvavitev in ovrednotenje kliničnega pomena očitnih krvavitev lahko laboratorijsko določijo vrednosti hemoglobina/hematokrita, če se to presodi kot potrebno.
Pri številnih podskupinah bolnikov, ki so podrobno opredeljene v nadaljevanju, obstaja povečano tveganje za krvavitve. Zato je treba pri bolnikih, kjer obstaja večje tveganje za krvavitve, pretehtati uporabo zdravila Runaplax Combo v kombinaciji z dvojnim antiagregacijskim zdravljenjem glede na koristi preprečevanja aterotrombotičnih dogodkov. Poleg tega je treba te bolnike po uvedbi zdravljenja skrbno spremljati glede znakov in simptomov krvavitev in anemije (glejte poglavje 4.8).
Če se vrednost hemoglobina ali krvni tlak brez jasnega vzroka znižata, je treba pomisliti na možnost
krvavitve in iskati njen izvor.
Čeprav pri zdravljenju z rivaroksabanom ni potrebno rutinsko spremljanje koncentracije rivaroksabana v krvi, je lahko v izjemnih primerih, ko bi lahko podatki o koncentraciji rivaroksabana v krvi pomagali pri klinični odločitvi (npr. pri prekomernem odmerjanju in nujnem kirurškem posegu), v pomoč določanje vrednosti rivaroksabana s kalibriranim kvantitativnim merjenjem aktivnosti anti-faktor Xa (glejte poglavji 5.1 in 5.2).
Okvara ledvic
Pri bolnikih s hudo okvaro ledvic (očistek kreatinina < 30 ml/min) so lahko vrednosti rivaroksabana v plazmi pomembno povečane (v povprečju za 1,6-krat), kar lahko povzroči povečano tveganje za krvavitve. Acetilsalicilna kislina lahko še poveča tveganje za hudo okvaro ledvic. Uporaba zdravila Runaplax Combo je kontraindicirana pri bolnikih s hudo ledvično okvaro (glejte poglavji 4.2 in 4.3).
Pri bolnikih z zmerno okvaro ledvic (očistek kreatinina 30 - 49 ml/min), ki sočasno prejemajo druga zdravila, ki povečujejo plazemske koncentracije rivaroksabana, je treba zdravilo Runaplax Combo uporabljati previdno (glejte poglavje 4.5).
Interakcija z drugimi zdravili
Uporaba zdravila Runaplax Combo se ne priporoča pri bolnikih, ki sočasno jemljejo tudi azolne antimikotike za sistemsko zdravljenje (npr. ketokonazol, itrakonazol, vorikonazol in posakonazol) ali zaviralce proteaz HIV (npr. ritonavir). Te učinkovine močno zavirajo CYP3A4 in P-gp ter lahko klinično pomembno (v povprečju 2,6-krat) povečajo plazemske koncentracije rivaroksabana, kar lahko poveča tveganje za krvavitve (glejte poglavje 4.5).
Previdnost je potrebna, če se bolnik sočasno zdravi z zdravili, ki vplivajo na hemostazo, npr. nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID) in zaviralci agregacije trombocitov ali selektivni zaviralci privzema serotonina (SSRI - Selective Serotonin Reuptake Inhibitors) in zaviralci privzema serotonina in noradrenalina (SNRI - Serotonin Norepinephrine Reuptake Inhibitors). Pri bolnikih s tveganjem za ulcerozno bolezen prebavil pride v poštev ustrezno profilaktično zdravljenje (glejte poglavji 4.5 in 5.1).
Bolniki, ki se zdravijo z zdravilom Runaplax Combo, se smejo sočasno zdraviti z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili le, če korist odtehta tveganje za krvavitev. Potrebno jim je svetovati, da se posvetujejo s svojim zdravnikom, če jemljejo zdravilo Runaplax Combo in nameravajo jemati nesteroidna protivnetna zdravila, kot sta ibuprofen in naproksen.
Ob sočasnem antikoagulacijskem zdravljenju je potreben skrben nadzor. Drugi dejavniki tveganja za krvavitve
Tako kot pri drugih antitrombotikih, se uporaba zdravila Runaplax Combo ne priporoča pri bolnikih s
povečanim tveganjem za krvavitve, če imajo/so imeli:
-
prirojene ali pridobljene motnje strjevanja krvi,
-
neurejeno hudo arterijsko hipertenzijo,
-
druge bolezni prebavil, brez aktivne razjede, ki lahko privedejo do zapletov s krvavitvami (npr. vnetna
črevesna bolezen, ezofagitis, gastritis in gastroezofagealna refluksna bolezen),
-
okvare žil na mrežnici,
-
bronhiektazije ali v anamnezi krvavitev v pljučih.
Zdravilo je treba previdno uporabljati pri bolnikih z AKS in KAB/PAB:
-
starosti ≥75 let, če sočasno prejemajo klopidogrel ali tiklopidin. Pri vsakem bolniku je treba redno
ocenjevati razmerje med koristjo in tveganjem zdravljenja.
-
z manjšo telesno maso (<60 kg), če se sočasno zdravijo s klopidogrelom ali tiklopidinom.
-
bolniki s KAB s hudim simptomatskim srčnim popuščanjem. Podatki iz raziskav kažejo, da imajo lahko
taki bolniki manj koristi od zdravljenja z rivaroksabanom (glejte poglavje 5.1).
Bolniki z rakom
Pri bolnikih z maligno boleznijo lahko hkrati obstaja večje tveganje za krvavitve in trombozo. Za vsakega posameznika je treba pretehtati korist zdravljenja z antitrombotiki in tveganje za krvavitve pri bolnikih z aktivno rakavo boleznijo, odvisno od lokacije tumorja, antineoplastičnega zdravljenja in stadija bolezni. Pri bolnikih s tumorji v prebavilih ali urogenitalnem traktu obstaja med zdravljenjem z rivaroksabanom povezava s povečanim tveganjem za krvavitve.
Pri bolnikih z malignimi novotvorbami z visokim tveganjem za krvavitve je uporaba zdravila Runaplax Combo kontraindicirana (glejte poglavje 4.3).
Bolniki z umetnimi zaklopkami
Zdravilo Runaplax Combo se ne sme uporabljati za tromboprofilakso pri bolnikih, ki so pred kratkim prestali transkatetrsko zamenjavo aortne zaklopke (TAVR - Transcatheter Aortic Valve Replacement). Varnosti in učinkovitosti zdravila Runaplax Combo niso preučevali pri bolnikih z umetnimi srčnimi zaklopkami, zato ni podatkov, ki bi potrdili, da uporaba zdravila Runaplax Combo zagotavlja ustrezno antikoagulacijo pri tej populaciji bolnikov. Zdravljenja z zdravilom Runaplax Combo se pri teh bolnikih ne priporoča.
Bolniki z antifosfolipidnim sindromom
Uporaba peroralnih antikoagulantov z neposrednim delovanjem, vključno z rivaroksabanom, pri bolnikih z anamnezo tromboze in diagnozo antifosfolipidnega sindroma ni priporočljiva. Zlasti pri trojno pozitivnih bolnikih (za lupusni antikoagulant, protitelesa proti kardiolipinu in protitelesa proti beta 2-glikoproteinu I) je zdravljenje s peroralnimi antikoagulanti z neposrednim delovanjem v primerjavi z zdravljenjem z AVK lahko povezano s povečano pogostnostjo ponavljajočih se trombotičnih dogodkov.
Bolniki s predhodno možgansko kapjo in/ali prehodnim ishemičnim napadom (TIA)
Bolniki z AKS
Zdravilo Runaplax Combo je kontraindicirano za zdravljenje AKS pri bolnikih s predhodno možgansko kapjo ali TIA (glejte poglavje 4.3). Preučevali so le malo bolnikov z AKS s predhodno možgansko kapjo ali TIA, vendar razpoložljivi podatki o učinkovitosti kažejo, da zdravljenje z rivaroksabanom tem bolnikom ne koristi.
Bolniki s KAB/PAB
Bolnikov s KAB/PAB s predhodno hemoragično ali lakunarno možgansko kapjo ali ne-lakunarno
ishemično možgansko kapjo v zadnjem mesecu niso preučevali (glejte poglavje 4.3).
Bolnikov po nedavni revaskularizaciji spodnje okončine zaradi simptomatske PAB s predhodno možgansko kapjo ali TIA niso preučevali. Pri teh bolnikih, ki prejemajo dvojno antiagregacijsko zdravljenje, se je treba izogibati zdravljenju z zdravilom Runaplax Combo.
Spinalna/epiduralna anestezija ali punkcija
Pri bolnikih, ki za preprečevanje trombemboličnih zapletov prejemajo antitrombotike, med nevraksialno (spinalno/epiduralno) anestezijo ali spinalno/epiduralno punkcijo obstaja tveganje za nastanek epiduralnega ali spinalnega hematoma. Takšni hematomi lahko povzročijo dolgotrajno ali trajno paralizo. Tveganje za te zaplete se poveča pri pooperativni uporabi epiduralnih katetrov ali sočasnem jemanju zdravil, ki vplivajo na hemostazo. Tveganje lahko povečajo tudi travmatska punkcija ali ponavljajoče epiduralne ali spinalne punkcije. Bolnike je treba stalno nadzorovati glede znakov in simptomov nevrološke okvare (npr. omrtvelosti ali šibkosti nog ter motenega delovanja črevesja ali mehurja). Ob nastopu nevrološke simptomatike je potrebna takojšnja diagnostična obravnava in zdravljenje. Pred uporabo nevraksialne anestezije je potrebna skrbna presoja tveganja in koristi pri bolnikih, ki prejemajo antikoagulacijska zdravila oz. naj bi prejemali antikoagulantno zaščito. Kliničnih izkušenj z uporabo zdravila Runaplax Combo v teh stanjih ni.
Zdravljenje z zdravilom Runaplax Combo bo morda treba prekiniti, ker zaviralci agregacije trombocitov
običajno povečajo tveganje za krvavitev, čas krvavitve pa se lahko podaljša.
Za zmanjšanje potencialnega tveganja za krvavitve povezanega z nevraksialno (epiduralno/spinalno) anestezijo ali spinalno punkcijo in sočasno uporabo rivaroksabana, je treba upoštevati farmakokinetični profil rivaroksabana. Vstavitev ali odstranitev epiduralnega katetra ali lumbalno punkcijo je najbolje opraviti, kadar se oceni, da je antikoagulacijski učinek rivaroksabana majhen (glejte poglavje 5.2).
Natančen čas, ko je dosežen zadosti majhen antikoagulacijski učinek pri posameznem bolniku, ni znan. Priporočila za odmerjanje pred invazivnimi postopki in kirurškimi posegi ter po njih
Če je potreben invazivni postopek ali kirurški poseg, je treba prenehati jemati zdravilo Runaplax Combo vsaj 12 ur pred posegom, če je to mogoče in na podlagi klinične presoje zdravnika. Če mora bolnik opraviti načrtovani operativni poseg in učinek na trombocite ni zaželen, je treba zdravljenje z zdravilom Runaplax Combo prekiniti, saj lahko zaviralci agregacije trombocitov povzročijo podaljšanje časa krvavitve in povečano nagnjenost h krvavitvam.
Če postopka ni mogoče odložiti, je treba pretehtati povečanje tveganja za krvavitve in nujnost posega. Zdravilo Runaplax Combo je treba ponovno uvesti čim prej po invazivnem postopku ali kirurškem posegu, glede na klinično sliko in ko je po presoji lečečega zdravnika vzpostavljena ustrezna hemostaza (glejte poglavje 5.2).
Starejši bolniki
Starejši bolniki so še posebej dovzetni za neželene učinke nesteroidnih protivnetnih zdravil, vključno z acetilsalicilno kislino, zlasti za krvavitve in perforacijo prebavil, ki so lahko smrtne (glejte poglavje 4.2). Kadar je potrebno dolgotrajno zdravljenje, je treba bolnike redno pregledovati (glejte poglavji 5.1 in 5.2).
Reakcije na koži
V obdobju trženja zdravila so poročali o hudih kožnih reakcijah, tudi Stevens-Johnsonovem sindromu/toksični epidermalni nekrolizi in sindromu DRESS, ki so bile povezane z uporabo rivaroksabana (glejte poglavje 4.8). Zdi se, da je pri bolnikih tveganje za te reakcije največje na začetku zdravljenja, v večini primerov se reakcije pojavijo v prvih tednih zdravljenja. Zdravljenje z zdravilom Runaplax Combo je treba prekiniti ob prvem pojavu hudega kožnega izpuščaja (tj. obsežen, intenziven in/ali mehurjast izpuščaj) ali katerega koli znaka preobčutljivosti, ki se pojavi hkrati s spremembami na sluznicah.
Informacije o pomožnih snoveh
Zdravilo Runaplax Combo vsebuje laktozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, odsotnostjo encima laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.
Zdravilo Runaplax Combo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na odmerek, kar v bistvu pomeni ‘brez natrija’.
Raziskave interakcij z uporabo zdravila Runaplax Combo niso bile izvedene. Ker zdravilo Runaplax Combo vsebuje rivaroksaban in acetilsalicilno kislino, se pri zdravilu Runaplax Combo lahko pojavijo vse interakcije, ki so bile ugotovljene pri teh učinkovinah posamično.
Zaviralci CYP3A4 in P-gp
Sočasna uporaba rivaroksabana in ketokonazola (odmerek 400 mg enkrat na dan) oz. ritonavirja (odmerek 600 mg dvakrat na dan) je povzročila 2,6- oz. 2,5-kratno povečanje povprečne AUC rivaroksabana ter 1,7-oz. 1,6-kratno povečanje povprečne Cmax rivaroksabana, kar pomembno poveča farmakodinamične učinke, in tako lahko poveča tveganje za krvavitve. Pri bolnikih, ki so sočasno sistemsko zdravljeni z azolnimi antimikotiki kot so ketokonazol, itrakonazol, vorikonazol in posakonazol ali zaviralci proteaz HIV se uporabe zdravila Runaplax Combo ne priporoča. Te učinkovine močno zavirajo CYP3A4 in P-gp (glejte poglavje 4.4).
Učinkovine, ki močno zavrejo samo eno od poti izločanja rivaroksabana, bodisi CYP3A4 bodisi P-gp, lahko v manjši meri povečajo koncentracijo rivaroksabana v plazmi. Klaritromicin (odmerek 500 mg dvakrat na dan), ki močno zavira CYP3A4 in je zmeren zaviralec P-gp, je povzročil 1,5-kratno povečanje povprečne AUC rivaroksabana in 1,4-kratno povečanje Cmax. Medsebojno delovanje s klaritromicinom pri večini bolnikov najverjetneje ni klinično pomembno, vendar je lahko potencialno pomembno pri bolnikih z visokim tveganjem (bolniki z okvaro ledvic: glejte poglavje 4.4).
Eritromicin (odmerek 500 mg trikrat na dan), ki zmerno zavira CYP3A4 in P-gp, je povzročil 1,3-kratno povečanje povprečne AUC in Cmax rivaroksabana. Medsebojno delovanje z eritromicinom pri večini bolnikov najverjetneje ni klinično pomembno, vendar je lahko potencialno pomembno pri bolnikih z visokim tveganjem.
Eritromicin (odmerek 500 mg trikrat na dan) je povzročil 1,8-kratno povečanje povprečne AUC za rivaroksaban in 1,6-kratno povečanje Cmax pri bolnikih z blago okvaro ledvic v primerjavi z bolniki z normalnim delovanjem ledvic. Pri bolnikih z zmerno okvaro ledvic je eritromicin povzročil 2,0-kratno povečanje povprečne AUC za rivaroksaban in 1,6-kratno povečanje Cmax v primerjavi z bolniki z normalnim delovanjem ledvic. Eritromicin dodatno poveča učinek okvare ledvic (glejte poglavje 4.4).
Flukonazol (odmerek 400 mg enkrat na dan), ki zmerno zavira CYP3A4, je povzročil 1,4-kratno povečanje povprečne AUC in 1,3-kratno povečanje povprečne Cmax rivaroksabana. Medsebojno delovanje s flukonazolom pri večini bolnikov najverjetneje ni klinično pomembno, vendar je lahko potencialno pomembno pri bolnikih z visokim tveganjem (uporaba pri bolnikih z okvaro ledvic: glejte poglavje 4.4).
Kliničnih podatkov z dronedaronom je malo, zato se je treba izogibati sočasni uporabi dronedarona in
zdravila Runaplax Combo.
Antikoagulacijska zdravila/trombolitiki
Zdravilo Runaplax Combo lahko poveča tveganje za krvavitev, če ga vzamete pred trombolitičnim zdravljenjem. Pri bolnikih, ki bodo prejeli trombolitično zdravljenje, je zato treba biti pozoren na znake zunanje ali notranje krvavitve (npr. modrice).
Pri sočasni uporabi odmerkov enoksaparina (40 mg na posamezni odmerek) in rivaroksabana (10 mg na posamezni odmerek) so opazili aditivno zaviranje faktorja Xa, brez dodatnega učinka na teste strjevanja krvi (PČ, aPTČ). Enoksaparin ni vplival na farmakokinetiko rivaroksabana.
Zaradi večjega tveganja za krvavitve je pri bolnikih, ki sočasno prejemajo druga antikoagulacijska zdravila, potrebna previdnost (glejte poglavji 4.3 in 4.4).
NSAID / protivnetna in protirevmatična zdravila
Pri sočasnem zdravljenju bolnikov z NSAID in zaviralci agregacije trombocitov je treba biti previden, saj ta zdravila običajno povečajo tveganje za krvavitev, čas krvavitve pa se lahko podaljša (glejte poglavje 4.4). Protivnetna in protirevmatična zdravila, ki vsebujejo salicilate, povečujejo tveganje za razjede in krvavitve v prebavilih.
Sočasno jemanje (na isti dan) nekaterih NSAID, kot sta ibuprofen in naproksen, lahko oslabi ireverzibilni antiagregacijski učinek acetilsalicilne kisline. Klinični pomen te interakcije ni znan. Uporaba nekaterih NSAID, kot sta ibuprofen ali naproksen, pri bolnikih s povečanim kardiovaskularnim tveganjem lahko omeji kardioprotektivni učinek acetilsalicilne kisline (glejte poglavje 4.4).
Eksperimentalni podatki kažejo, da lahko ibuprofen pri sočasni uporabi zavira učinek majhnih odmerkov acetilsalicilne kisline na agregacijo trombocitov. V raziskavi, v kateri je bil enkratni odmerek 400 mg ibuprofena zaužit 8 ur pred ali 30 minut po zaužitju acetilsalicilne kisline s hitrim sproščanjem (81 mg), se je učinek acetilsalicilne kisline na tvorbo tromboksana ali agregacijo trombocitov zmanjšal. Ker so razpoložljivi podatki omejeni in je ekstrapolacija podatkov ex-vivo na klinične rezultate nezanesljiva ni mogoče sprejeti trdnih zaključkov o redni uporabi ibuprofena. Občasna uporaba ibuprofena verjetno ne bo povzročila pomembnih kliničnih interakcij.
Zaviralci agregacije trombocitov
Klinično pomembno podaljšanje časa krvavitve so opazili po sočasni uporabi acetilsalicilne kisline in zaviralcev agregacije trombocitov, npr. tiklopidina, klopidogrela.
Med klopidogrelom (300-mg začetni odmerek in nato 75-mg vzdrževalni odmerek) in rivaroksabanom (odmerek 15 mg) ni bilo farmakokinetičnih interakcij. Vendar se je v podskupini bolnikov pomembno
podaljšal čas krvavitve; sprememba ni bila povezana z agregacijo trombocitov, niti z vrednostjo P-selektina ali receptorja GPIIb/IIIa.
Sistemski glukokortikoidi
Sistemski glukokortikoidi (z izjemo hidrokortizona kot nadomestnega zdravljenja Addisonove bolezni) so
ob sočasni uporabi z acetilsalicilno kislino povečali tveganje za krvavitve in razjede prebavil.
Alkohol
Alkohol je ob sočasni uporabi z acetilsalicilno kislino povečal tveganje za nastanek razjed in krvavitev v
prebavilih.
Digoksin in litij
Acetilsalicilna kislina poslabša izločanje digoksina in litija skozi ledvice, zaradi česar se povečajo plazemske koncentracije. Ob začetku in zaključku zdravljenja z acetilsalicilno kislino je priporočljivo spremljanje plazemskih koncentracij digoksina in litija. Morda bo potrebna prilagoditev odmerka.
Antidiabetična zdravila (npr. sulfonilsečnine in inzulin)
Salicilati lahko povečajo hipoglikemični učinek antidiabetikov. Če se uporabljajo veliki odmerki salicilatov, je morda potrebno zmanjšati odmerek antidiabetika. Priporoča se pogostejši nadzor koncentracije glukoze v krvi.
Metotreksat
Acetilsalicilna kislina poveča hematološko toksičnost metotreksata zaradi zmanjšanega ledvičnega očistka metotreksata. Zato je sočasna uporaba metotreksata (v odmerkih >15 mg/teden) z acetilsalicilno kislino kontraindicirana. Pri odmerkih <15 mg/teden je treba v prvih tednih uporabe, tedensko preverjanje krvne slike. Pri že rahlo oslabljenem delovanju ledvic je treba bolnike in starejše ljudi skrbno spremljati (glejte poglavje 4.3).
Ciklosporin, takrolimus
Sočasna uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil ter ciklosporina ali takrolimusa lahko poveča nefrotoksičen učinek ciklosporina in takrolimusa. Pri sočasni uporabi teh učinkovin in acetilsalicilne kisline je potrebno spremljanje delovanje ledvic.
Valprojska kislina
Za acetilsalicilno kislino so poročali, da zmanjšuje vezavo valproata na serumski albumin in s tem povečuje
plazemske koncentracije prostega valproata v stanju ravnovesja.
Fenitoin
Salicilati zmanjšajo vezavo fenitoina na plazemski albumin. To lahko povzroči zmanjšanje skupne koncentracije fenitoina v plazmi in poveča koncentracijo proste frakcije fenitoina. Koncentracija nevezane frakcije in terapevtski učinek se bistveno ne spremenita.
Zaviralci karboanhidraze (acetazolamid)
Lahko povzroči hudo acidozo in povečano toksičnost za osrednje živčevje.
Selektivni zaviralci privzema serotonina/Zaviralci privzema serotonina in noradrenalina
Tako kot pri drugih antikoagulantih obstaja možnost, da so bolniki izpostavljeni večjemu tveganju za krvavitev v primeru sočasne uporabe selektivnih zaviralcev privzema serotonina (SSRI) ali zaviralcev privzema serotonina in noradrenalina (SNRI) zaradi njihovega poročanega učinka na trombocite.
Varfarin
Pri prehodu bolnikov z varfarina, antagonista vitamina K, (INR 2,0 do 3,0) na rivaroksaban (odmerek 20 mg) ali z rivaroksabana (odmerek 20 mg) na varfarin (INR 2,0 do 3,0) je bilo podaljšanje protrombinskega časa/INR (Neoplastin) izrazito večje (pri posameznikih je mogoče opaziti vrednosti INR do 12), medtem ko so bili učinki na aPTČ, zaviranje aktivnosti faktorja Xa in endogeni potencial trombina aditivni.
Če je treba v prehodnem obdobju preveriti farmakodinamične učinke rivaroksabana, se lahko določi aktivnost anti-FXa, PiCT (Prothrombinase-induced Clotting Time) in Heptest, saj varfarin na te preiskave ne vpliva. Četrti dan po zadnjem odmerku varfarina so vsi izvidi (vključno s PČ, aPTČ, zaviranjem aktivnosti faktorja Xa in ETP (Endogenous Thrombin Potential)) kazali samo še učinke rivaroksabana.
Za preiskavo farmakodinamičnih učinkov varfarina v prehodnem obdobju se lahko izmeri vrednosti INR pri najnižji koncentraciji rivaroksabana (24 ur po predhodnem odmerku rivaroksabana), saj v tem času rivaroksaban le malo vpliva na to preiskavo.
Farmakokinetičnih interakcij med varfarinom in rivaroksabanom niso opazili.
Induktorji CYP3A4
Sočasna uporaba rivaroksabana in rifampicina, ki je močan induktor CYP3A4, zmanjša povprečno AUC rivaroksabana za približno 50 %, ter hkrati zmanjša njegove farmakodinamične učinke. Koncentracija rivaroksabana v plazmi se lahko zmanjša tudi pri sočasni uporabi drugih močnih induktorjev CYP3A4 (npr. fenitoina, karbamazepina, fenobarbitala ali šentjanževke (Hypericum perforatum)). Zato se je treba sočasni uporabi močnih induktorjev CYP3A4 izogibati, razen če se bolnika skrbno spremlja glede znakov in simptomov tromboze.
Druga sočasno uporabljena zdravila
Med sočasno uporabo rivaroksabana in midazolama (substrat CYP3A4), digoksina (substrat P-gp), atorvastatina (substrat CYP3A4 in P-gp) ali omeprazola (zaviralec protonske črpalke) niso ugotovili klinično pomembnega farmakokinetičnega ali farmakodinamičnega medsebojnega delovanja. Rivaroksaban niti ne zavira niti ne inducira nobene pomembne izooblike CYP, npr. CYP3A4.
Klinično pomembnih interakcij s hrano niso opazili (glejte poglavje 4.2).
Oslabitev učinka so opazili pri sočasni uporabi acetilsalicilne kisline z antagonisti aldosterona (spironolaktonom in kanrenoatom), diuretiki zanke (npr. furosemidom), antihipertenzivi (zlasti zaviralci ACE), urikozuriki (npr. probenecidom, benzbromaronom).
Pri sočasni uporabi lahko metamizol zmanjša učinek acetilsalicilne kisline na agregacijo trombocitov. Zato je treba metamizol pri bolnikih, ki jemljejo zdravilo Runaplax Combo v preventivi bolezni srca , uporabljati previdno.
Laboratorijske vrednosti
Rivaroksaban vpliva na teste strjevanja krvi (npr. PČ, aPTČ, HepTest), kar je pričakovano glede na njegov
način delovanja (glejte poglavje 5.1).
Nosečnost
Varnost in učinkovitost zdravila Runaplax Combo pri nosečnicah nista bili dokazani.
Študije z uporabo rivaroksabana pri živalih so pokazale škodljiv vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte
poglavje 5.3).
Zaviranje sinteze prostaglandinov lahko škodljivo vpliva na nosečnost in/ali razvoj zarodka/ploda. Podatki iz epidemioloških raziskav kažejo na povečano tveganje za spontani splav, deformacije srca in gastroshizo po uporabi zaviralca sinteze prostaglandinov v zgodnji nosečnosti.
Zaradi možnega škodljivega vpliva na sposobnost razmnoževanja, tveganja za krvavitve in dokazov, da rivaroksaban prehaja skozi placento, povečanega tveganja za spontani splav, srčnih deformacij in gastroshize je uporaba zdravila Runaplax Combo med nosečnostjo kontraindicirana (glejte poglavje 4.3). Ženske v rodni dobi se morajo med zdravljenjem z zdravilom Runaplax Combo izogibati zanositvi.
Dojenje
Varnost in učinkovitost zdravila Runaplax Combo pri doječih materah nista bili dokazani. Podatki pri živalih kažejo, da se rivaroksaban izloča v mleko.
Majhne količine učinkovine acetilsalicilne kisline in njenih presnovkov se izločajo v človeško mleko.
Zato je zdravilo Runaplax Combo kontraindicirano med dojenjem (glejte poglavje 4.3). Odločiti se je treba, ali je treba prenehati z dojenjem ali prekiniti zdravljenje pri čemer je treba upoštevati korist dojenja za otroka in korist zdravljenja za žensko.
Plodnost
Posebnih študij o vplivu zdravila Runaplax Combo na plodnost pri ljudeh niso izvedli.
V študiji na samcih in samicah podgan niso opazili vpliva na plodnost (glejte poglavje 5.3).
Acetilsalicilna kislina spada v skupino zdravil (nesteroidna protivnetna zdravila), ki lahko poslabšajo plodnost pri ženskah. Ta učinek je reverzibilen ob prenehanju jemanja zdravila.
Zdravilo Runaplax Combo ima blag vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Med zdravljenjem z rivaroksabanom so poročali o neželenih učinkih, kot sta sinkopa (pogostnost: občasno) in omotica (pogostnost: pogosto) (glejte poglavje 4.8). Bolniki, pri katerih se pojavijo ti neželeni učinki, ne smejo voziti ali upravljati strojev.
Z zdravilom Runaplax Combo 2,5 mg/50 mg trde kapsule ni bilo izvedenih terapevtskih kliničnih preskušanj, vendar je bila v klinični študiji PK/PD (klinično preskušanje PAO-P8-022) dokazana bioekvivalenca zdravila Runaplax Combo 2,5 mg/50 mg trde kapsule s kombinacijo rivaroksabana in acetilsalicilne kisline (glejte poglavji 5.1 in 5.2).
Povzetek varnostnega profila
Neželeni učinki, o katerih se je poročalo za zdravilo Runaplax Combo 2,5 mg/50 mg trde kapsule med kliničnim preskušanjem PAO-P8-022, so bili skladni z znanimi varnostnimi profili rivaroksabana in acetilsalicilne kisline, kadar se dajeta kot ločeni zdravili.
V tem preskušanju je 67 zdravih oseb prejemalo zdravilo Runaplax Combo 2,5 mg/50 mg trde kapsule,
najpogosteje poročana neželena učinka pa sta bila glavobol (7,3 %) in zaprtje (4,4 %).
Rivaroksaban
Varnost rivaroksabana so ocenili v trinajstih ključnih kliničnih študijah III. faze. Skupno je bilo rivaroksabanu izpostavljenih 69 608 odraslih bolnikov v devetnajstih študijah III. faze in 488 pediatričnih bolnikov v dveh študijah II. faze in dveh študijah III. faze.
Najpogosteje poročani neželeni učinki pri bolnikih, ki so prejemali rivaroksaban, so bile krvavitve (glejte poglavje 4.4 in 'Opis izbranih neželenih učinkov' spodaj). Najpogosteje poročani krvavitvi sta bili epistaksa (4,5 %) in krvavitev iz prebavil (3,8 %).
Tabelarični povzetek neželenih učinkov
Neželeni učinki, o katerih so poročali pri zdravljenju z rivaroksabanom in acetilsalicilno kislino v monoterapiji ali kombinaciji, so povzeti v Preglednici 1 spodaj po organskih sistemih (MedDRA) in pogostnosti.
Pogostnosti so opredeljene kot:
zelo pogosti (≥ 1/10) pogosti (≥ 1/100 do < 1/10)
občasni (≥ 1/1000 do < 1/100) redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000) zelo redki (< 1/10 000)
neznana pogostnost (pogostnosti ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov)
Preglednica 1: Tabelarični povzetek neželenih učinkov zdravljenja z rivaroksabanom in
acetilsalicilno kislino kot monoterapija ali v kombinaciji
| Pogosti | Občasni | Redki | Zelo redki | Neznana pogostnost |
| Bolezni krvi in limfatičnega sistema | ||||
| anemija (vključno z ustreznimi laboratorijskimi parametri)a | trombocitoza (vključno s povečano koncentracijo trombocitov)a,b, trombocitopenijaa | krvavitev (vključno s krvavitvami iz nosu, dlesni, kože ali genitourinarnega trakta z morebitnim podaljšanim časomkrvavitve)c | hemolizac, hemolitična anemijac | |
| Bolezni imunskega sistema | ||||
| alergijska reakcijaa, alergijski dermatitisa, angioedem in alergijski edema | preobčutljivost (vključno s preobčutljivostnimi reakcijami na koži, dihalih, prebavilih in kardiovaskularnem sistemu, zlasti priastmatikih)c | anafilaktične reakcije, vključno z anafilaktičnim šokoma | ||
| Bolezni živčevja | ||||
| omoticaa, glavobola | možganska inintrakranialnakrvaviteva,c, sinkopaa | |||
| Očesne bolezni | ||||
| krvavitev v očesu (vključno s krvavitvijo v očesno veznico)a | ||||
| Srčne bolezni | ||||
| tahikardijaa | ||||
| Žilne bolezni | ||||
| hipotenzijaa,hematoma | ||||
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora | ||||
| epistaksaa, hemoptizaa | eozinofilnapljučnicaa | |||
| Bolezni prebavil | ||||
| krvavitev iz dlesnia, krvavitev iz prebavil (vključno z rektalno krvavitvijo)a,c, bolečine v prebavilih in trebuhua,c, dispepsijaa,c, slabosta,c, zaprtjea,b, driskaa,c, bruhanjea,b,c,zgagac | suha ustaa, razjeda na prebavilihc, krvavitev iz prebavilc, anemija zaradi pomanjkanja železac,vnetje prebavilc | |||
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | ||||
| povečanje transaminaza | okvara jeter, povečana vrednost bilirubinaa, povečana vrednost alkalne fosfataze v krvia,b, povečana vrednost GGTa,b | zlatenicaa, povečana vrednost konjugiranega bilirubina (z ali brez sočasnega povečanja vrednosti ALT)a, holestazaa, hepatitis (vključno s hepatocelularnopoškodbo)a | ||
| Bolezni kože in podkožja | ||||
| pruritus (vključno z občasnimi primeri generaliziranega pruritusa)a, izpuščaja, ekhimozaa, kožne in podkožne krvavitvea | urtikarijaa, kožne reakcije (vključno z zelo redkimi primeri multiformnega eritema)c | Stevens-Johnsonov sindrom/toksična epidermalna nekrolizaa, sindrom DRESSa | ||
| Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva | ||||
| bolečine v okončinaha,b | hemartrozaa | krvavitev v mišicaha | utesnitveni sindrom, sekundarno po krvavitvia | |
| Bolezni sečil | ||||
| krvavitev v urogenitalnem traktu (vključno s hematurijo in menoragijod)a, okvara ledvic (vključno s povečano vrednostjo kreatinina v krvi, povečanovrednostjo sečnine v krvi)a | akutna odpoved ledvicc, okvara ledvicc | odpoved ledvic/akutna odpoved ledvic zaradi krvavitve, ki je zadostna, da povzroči hipoperfuzijoa, z antikoagulantnim zdravljenjem povezana nefropatija | ||
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | ||||
| zvišana telesna temperaturaa,b, periferni edema, zmanjšana splošna moč in energija (vključno z utrujenostjoin astenijo)a | slabo počutje (vključno z oslabelostjo)a | lokaliziran edema,b | ||
| Preiskave | ||||
| povečane vrednosti LDHa,b, povečane vrednosti lipazea,b, povečane vrednostiamilazea,b | ||||
| Poškodbe, zastrupitve in zapleti pri posegih | ||||
| krvavitev po posegu (vključno s pooperativno anemijo in krvavitvijo iz rane)a kontuzijaa, izcedek iz ranea,b | vaskularna psevdoanevrizmaa,e | |||
| Presnovne in prehranske motnje | ||||
| hipoglikemijac, frakcionirano izločanje sečne kislinec, protinc | ||||
a: opaženo pri rivaroksabanu ob sočasni uporabi z acetilsalicilno kislino
b: opaženo pri rivaroksabanu ob sočasni uporabi z acetilsalicilno kislino pri preprečevanju VTE pri odraslih
bolnikih, po elektivni operaciji zamenjave kolka ali kolena
c: opaženo pri acetilsalicilni kislini v monoterapiji
d: opaženo pri rivaroksabanu ob sočasni uporabi z acetilsalicilno kislino pri zdravljenju GVT, PE in preprečevanju
ponovitve, kot zelo pogoste pri ženskah <55 let
e: opaženo kot občasno pri rivaroksabanu ob sočasni uporabi z acetilsalicilno kislino pri preprečevanju aterotrombotičnih dogodkov pri bolnikih po AKS (po perkutanem koronarnem posegu)
Opis izbranih neželenih učinkov
Zaradi farmakološkega načina delovanja lahko uporabo rivaroksabana spremlja večje tveganje za prikrite ali očitne krvavitve iz tkiv ali organov, ki lahko povzročijo posthemoragično anemijo. Znaki, simptomi in resnost (vključno s smrtnim izidom) so odvisni od mesta, stopnje ali obsežnosti krvavitve in/ali anemije (glejte poglavje 4.9 »Ukrepi pri krvavitvah«). V kliničnih preskušanjih so med dolgotrajnim zdravljenjem z rivaroksabanom pogosteje opazili krvavitve iz sluznic (tj. iz nosu, dlesni, prebavil, rodil in sečil, vključno z nenormalnimi krvavitvami iz nožnice ali močnejšimi menstrualnimi krvavitvami) in anemijo, kot pri zdravljenju z antagonisti vitamina K. Poleg ustreznega kliničnega spremljanja, se za odkrivanje prikritih krvavitev in ovrednotenje kliničnega pomena očitnih krvavitev lahko laboratorijsko določijo vrednosti hemoglobina/hematokrita, če se to presodi kot potrebno. Tveganje za krvavitve je lahko večje v določenih skupinah bolnikov, npr. pri bolnikih z nenadzorovano hudo arterijsko hipertenzijo in/ali sočasnim zdravljenjem, ki vpliva na hemostazo (glejte poglavje 4.4 »Tveganje za krvavitve«). Menstrualna krvavitev je lahko močnejša in/ali daljša. Krvavitev se lahko kaže z oslabelostjo, bledico, omotico, glavobolom ali otekanjem iz nepojasnjenega vzroka, dispnejo in šokom iz nepojasnjenega vzroka. V nekaterih primerih so kot posledico anemije opazili simptome ishemije srca kot so bolečine v prsnem košu ali angina pektoris.
Pri uporabi rivaroksabana so poročali o znanih sekundarnih zapletih po hudi krvavitvi kot sta utesnitveni sindrom in odpoved ledvic zaradi hipoperfuzije, ali z antikoagulantnim zdravljenjem povezani nefropatiji. Pri vsakem bolniku, ki prejema antikoagulante, je ob nastopu opisanih simptomov ali znakov treba pomisliti na možnost krvavitve.
Z uporabo acetilsalicilne kisline so povezana redka ali zelo redka poročila o hudih krvavitvah, kot je možganska krvavitev, zlasti pri bolnikih z nenadzorovano hipertenzijo in/ali sočasnim antikoagulantnim zdravljenjem, ki lahko v posameznih primerih ogrozijo življenje.
Med zdravljenjem z acetilsalicilno kislino se je poročalo o hemolizi in hemolitični anemiji pri bolnikih s
hudim pomanjkanjem glukoza-6-fosfat dehidrogenaze.
Krvavitve, kot so krvavitev iz nosu, krvavitev iz dlesni, kožne krvavitve ali krvavitev v genitourinarnem traktu z morebitnim podaljšanim časom krvavitve (glejte poglavje 4.4). Ta učinek lahko traja od 4 do 8 dni po dajanju acetilsalicilne kisline.
V primeru predhodne poškodbe črevesne sluznice se lahko v lumnu črevesa razvijejo številne membrane, čemur lahko po dajanju acetilsalicilne kisline sledi stenoza. Če se pojavi črno blato ali krvavo bruhanje (znaki hude krvavitve v želodcu), je treba takoj obvestiti zdravnika.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke
Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22
SI-1000 Ljubljana
Tel: +386 (0) 8 2000 500
Faks: +386 (0) 8 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si
spletna stran: www.jazmp.si
Rivaroksaban
Pri odraslih so poročali o redkih primerih prevelikega odmerjanja z odmerki do 1960 mg. V primeru prevelikega odmerjanja, je treba bolnike skrbno spremljati glede zapletov s krvavitvijo ali drugih neželenih učinkov (glejte poglavje »Ukrepi pri krvavitvah«).
Za odrasle je na voljo specifična protiučinkovina (andeksanet alfa), ki izniči farmakodinamične učinke rivaroksabana (glejte povzetek glavnih značilnosti zdravila za andeksanet alfa).
Za zmanjšanje absorpcije se pri prevelikem odmerjanju rivaroksabana lahko uporabi aktivno oglje.
Ukrepi pri krvavitvah
Če se pri bolniku, ki prejema rivaroksaban, pojavi zaplet s krvavitvijo, je treba naslednji odmerek rivaroksabana odložiti ali pa zdravljenje ustrezno prekiniti. Razpolovni čas rivaroksabana je približno od 5 do 13 ur (glejte poglavje 5.2). Ukrepi pri krvavitvah morajo biti prilagojeni posamezniku glede na resnost in mesto krvavitve. Po potrebi se lahko uporabi ustrezno simptomatsko zdravljenje, kot so mehanska kompresija (npr. v primeru hude epistakse), kirurška hemostaza s postopki za nadzor krvavitve, nadomeščanje tekočin in hemodinamska podpora, dajanje krvnih pripravkov (koncentrirani eritrociti ali sveže zamrznjena plazma, odvisno od pridružene anemije ali koagulopatije) ali trombociti.
Če ogrožajoče krvavitve ni mogoče obvladati z naštetimi ukrepi, je treba razmisliti o uvedbi učinkovine andeksanet alfa, ki je specifična protiučinkovina za zaviralce faktorja Xa in izniči farmakodinamične učinke rivaroksabana ali specifične prokoagulacijske učinkovine, kot je koncentrat protrombinskega kompleksa (PCC - Prothrombin Complex Concentrate), aktivirani koncentrat protrombinskega kompleksa (APCC - Activated Prothrombin Complex Concentrate) ali rekombinantni faktor VIIa (rFVIIa). Do sedaj je zelo malo izkušenj z uporabo teh zdravil pri odraslih in otrocih, ki prejemajo rivaroksaban. Priporočila temeljijo tudi na omejenem številu predkliničnih podatkov. Razmisliti je treba o spremembi odmerka rekombinantnega faktorja VIIa; odmerek je odvisen od izboljšanja kazalcev koagulacije. Odvisno od lokalne dostopnosti zdravniške službe je treba v primeru velikih krvavitev razmisliti o posvetu z zdravnikom, ki ima izkušnje z antikoagulacijskim zdravljenjem (glejte poglavje 5.1).
Ni pričakovati, da bi protaminijev sulfat in vitamin K vplivala na antikoagulacijski učinek rivaroksabana. Pri osebah, ki prejemajo rivaroksaban, je malo izkušenj s traneksaminsko kislino in ni izkušenj z aminokaprojsko kislino in aprotininom. Koristi uporabe sistemskega hemostatika dezmopresina pri osebah, ki prejemajo rivaroksaban, niso strokovno utemeljene, prav tako ni izkušenj z njegovo uporabo. Rivaroksaban se v veliki meri veže na beljakovine v plazmi, zato je malo verjetno, da bi se dializiral.
Acetilsalicilna kislina
Razlikujemo med kroničnim predoziranjem z acetilsalicilno kislino s prevladujočimi motnjami osrednjega živčnega sistema, kot so zaspanost, omotica, zmedenost ali slabost (»salicilizem«) in akutno zastrupitvijo. Pri akutni zastrupitvi se pojavijo hude motnje kislinsko-bazičnega ravnovesja. Tudi v območju terapevtskih odmerkov se lahko pojavi respiratorna alkaloza zaradi hiperventilacije. To se kompenzira s povečanim izločanjem hidrogenkarbonata iz ledvic, tako da se normalizira pH krvi. Pri toksičnih odmerkih takšna kompenzacija ne zadostuje več, zato se pH in koncentracija hidrogenkarbonata v krvi znižata. Plazemska koncentracija PCO2 je lahko včasih normalna. Slika bi kazala na metabolno acidozo. V resnici pa gre za kombinacijo respiratorne in metabolne acidoze. Razlogi za to so: omejeno dihanje zaradi toksičnih odmerkov, kopičenje kislin, deloma zaradi zmanjšanega izločanja skozi ledvice (med drugimi žveplove in
fosforjeve kisline ter salicilne kisline, mlečne kisline, acetoocetne kisline) zaradi motene presnove
ogljikovih hidratov. Posledica tega je elektrolitsko neravnovesje. Izgubijo se večje količine kalija.
Simptomi akutne zastrupitve
Simptomi pri blažjih stopnjah akutne zastrupitve (200‒400 µg/ml): poleg motenj kislinsko-bazičnega ravnovesja in ravnovesja elektrolitov (npr. izguba kalija), hipoglikemije, kožnih izpuščajev in krvavitev iz prebavil se je poročalo tudi o hiperventilaciji, zvonjenju v ušesih, slabosti, bruhanju, poslabšanju vida in sluha, glavobolu, omotici in zmedenosti.
V primeru hude zastrupitve (nad 400 µg/ml) se lahko pojavijo delirij, tremor, dispneja, potenje, eksikoza, hipertermija in koma.
Če se zastrupitev izkaže za smrtno, je običajno vzrok smrti respiratorna odpoved.
Zdravljenje zastrupitve
Možnosti zdravljenja zastrupitve z acetilsalicilno kislino so odvisne od obsega, stopnje in kliničnih simptomov zastrupitve. Skladne so z običajnimi ukrepi za zmanjšanje absorpcije učinkovine in nadzor tekočinskega in elektrolitskega ravnovesja ter oslabljenega uravnavanja temperature in dihanja. Prednost imajo ukrepi za pospešitev očistka in vzpostavitev normalnega kislinsko-bazičnega in elektrolitskega ravnovesja. Poleg uporabe infuzijskih raztopin natrijevega hidrogenkarbonata in kalijevega klorida se uporabljajo tudi diuretiki. Urin mora imeti bazično reakcijo, tako da se poveča ionizacija salicilatov in s tem zmanjša hitrost ponovne difuzije v tubulih.
Zelo priporočljiv je nadzor koncentracij v krvi (pH, PCO2, hidrogenkarbonat, kalij itd.). V hudih primerih je lahko potrebna hemodializa.
Farmakološke lastnosti - Runaplax 2,5 mg/50 mg
Farmakoterapevtska skupina: antitrombotiki, direktni zaviralci faktorja Xa, zaviralci agregacije trombocitov brez heparina, oznaka ATC: B01AF51.
Zdravilo Runaplax Combo 2,5 mg/50 mg trde kapsule vsebuje dve antitrombotični učinkovini za preprečevanje aterotrombotičnih dogodkov.
Mehanizem delovanja
Rivaroksaban
Rivaroksaban je zelo selektiven direkten zaviralec faktorja Xa s peroralno biološko razpoložljivostjo. Zaviranje faktorja Xa zmoti intrinzično in ekstrinzično pot koagulacije krvi, kar zavira tvorbo trombina in s tem nastanek krvnega strdka. Rivaroksaban ne zavira delovanja trombina (aktivirani faktor II) in ne deluje na trombocite.
Acetilsalicilna kislina
Acetilsalicilna kislina ireverzibilno zavira agregacijo trombocitov. Ta učinek se doseže z acetiliranjem ciklooksigenaze. V trombocitih se ireverzibilno zavre tvorba tromboksana A2 (prostaglandin, ki spodbuja agregacijo trombocitov in ima vazokonstrikcijske učinke). To je trajen učinek, ki običajno traja vseh 8 dni življenja trombocitov.
Paradoksalno je, da acetilsalicilna kislina zavira tudi tvorbo prostaciklina (prostaglandin z antiagregacijskim, a vazodilatacijskim učinkom) v endotelijskih celicah sten vaskularnega sistema. Ta učinek je začasen.
Ko se acetilsalicilna kislina izloči iz krvi, jedra endotelijskih celic ponovno začnejo proizvajati prostaciklin. Posledično acetilsalicilna kislina v majhnih enkratnih dnevnih odmerkih (<100 mg/dan) blokira tromboksan A2 v trombocitih, ne da bi izrazito poslabšala proizvodnjo prostaciklina.
Farmakodinamični učinki
Pri ljudeh je zaviranje faktorja Xa odvisno od odmerka. Vpliv rivaroksabana na protrombinski čas (PČ) je odvisen od odmerka in je v tesni povezavi s koncentracijo v plazmi (r = 0,98). Podatek velja za meritve z reagentom Neoplastin, ne pa za druge reagente, ki bi lahko dali drugačne rezultate. Protrombinski čas je treba odčitati v nekaj sekundah, kajti INR je kalibriran in validiran samo za kumarine in se ga ne more uporabljati za meritve učinkov drugih antikoagulantov.
V klinični farmakološki študiji so ovrednotili učinke posameznih odmerkov (50 i.e./kg) dveh različnih tipov PCC, 3-faktorski PCC (faktorji II, IX in X) in 4-faktorski PCC (faktorji II, VII, IX in X) na spremembo farmakodinamike rivaroksabana pri zdravih odraslih (n = 22). 3-faktorski PCC je zmanjšal srednje vrednosti PČ (Neoplastin) za približno 1,0 sekunde v 30 minutah, v primerjavi s približno 3,5 sekund, ki so jih opazili pri 4-faktorskem PCC. Vendar pa ima 3-faktorski PCC večji in hitrejši celokupni vpliv na tvorbo endogenega trombina kot 4-faktorski PCC (glejte poglavje 4.9).
Podaljšanje aktiviranega parcialnega tromboplastinskega časa (aPTČ) in HepTest sta prav tako odvisna od odmerka; preiskavi nista priporočljivi za ocenjevanje farmakodinamičnega učinka rivaroksabana. V vsakdanji praksi med zdravljenjem z rivaroksabanom ni potrebno spremljanje kazalcev koagulacije. Če je klinično indicirano, se lahko vrednosti rivaroksabana določi s kalibriranim kvantitativnim merjenjem aktivnosti anti-FXa (glejte poglavje 5.2).
Klinična učinkovitost in varnost
Kliničnih preskušanj z zdravilom Runaplax Combo 2,5 mg/50 mg trde kapsule niso izvajali, vendar je bila dokazana bioekvivalenca zdravila Runaplax Combo 2,5 mg/50 mg trde kapsule s kombinacijo rivaroksabana in acetilsalicilne kisline (klinično preskušanje PAO-P8-022) (za parametre PK glejte poglavje 5.2). Dokazovanje farmakodinamičnega učinka zdravila Runaplax Combo 2,5 mg/50 mg trde kapsule je temeljilo na nadomestnem označevalcu, in sicer ugotavljanju zaviranja sinteze tromboksana B2 (TxB2), ki velja za splošno sprejet nadomestni označevalec za merjenje agregacije trombocitov in tudi učinkovitosti pri sekundarnem preprečevanju srčno-žilnih dogodkov.
Farmakodinamična enakovrednost zdravila Runaplax Combo 2,5 mg/50 mg trde kapsule s kombinacijo
rivaroksabana in acetilsalicilne kisline (klinično preskušanje PAO-P8-022)
Primarni farmakodinamični (FD) cilj te raziskave je bil dokazati enakovrednost zdravila Runaplax Combo 2,5 mg/50 mg trde kapsule z acetilsalicilno kislino v obliki tablet, sočasno z rivaroksabanom, na podlagi ravni nadomestnega označevalca tromboksana B2 (TxB2). V tej študiji je 41 zdravih oseb prejemalo testno zdravilo (1 x zdravilo Runaplax Combo 2,5 mg/50 mg trde kapsule) 2-krat na dan v razmiku približno 12 ur, 8 zaporednih dni (skupaj 16 odmerkov). 42 zdravih oseb (od tega 10 oseb s prekomerno telesno maso) je prejemalo Referenčno zdravilo-1 (1 × 2,5 mg rivaroksaban (Xarelto®), filmsko obložena tableta), 2x na dan, zjutraj in zvečer (v razmiku približno 12 ur), 8 dni zaporedoma, skupaj 16 odmerkov, in Referenčno zdravilo-2 (1 × 100 mg acetilsalicilna kislina (Aspirin®), tableta), 8 dni zaporedoma enkrat dnevno zjutraj, skupaj 8 odmerkov. Pri jutranjem jemanju zdravil sta bila Referenčno zdravilo-1 in Referenčno zdravilo-2 vzeta sočasno.
Za dokazovanje terapevtske enakovrednosti so bili po 8 zaporednih dneh dajanja ocenjeni naslednji FD parametri:
-
Koncentracija TxB2 po 24 urah (C24) (Preglednica 2)
-
Površina pod krivuljo koncentracije zdravila v odvisnosti od časa TxB2 od 0 do 24 ur (AUC0-24) (Preglednica 2)
-
Odzivnost oseb na zdravljenje (testna ali referenčna skupina) (Preglednica 3)
Preglednica 2: Primerjava statističnih rezultatov za TxB2 po 8 zaporednih dneh dajanja zdravil (PAO P8-022)
| Parameter | Geometrična sredina LSa | 95 % interval zaupanja (%) | |||
| Zdravljenje-3(Testno zdravilo)N = 38 | Zdravljenje-4(Referenčni zdravili)N = 40 | Razmerje (%) | Spodnje | Zgornje | |
| C24 | 2,41 | 4,45 | 54,19 | 49,07 | 59,86 |
| AUC0-24 | 25,54 | 41,48 | 61,56 | 55,00 | 68,91 |
a enote so ng/ml za C24 in ng·h/ml za AUC24
Ocena meje enakovrednosti je temeljila na ciljnem terapevtskem območju koncentracije nadomestnega označevalca TxB2 (1 – 10 ng/ml), kar ustreza inhibiciji TxB2 > 97 %. Po osmih zaporednih dneh jemanja zdravila je bila zgornja meja 95-odstotnega intervala zaupanja (IZ) izračunana na podlagi eksponentne vrednosti ln-transformiranih parametrov C24 v testni in referenčni skupini znotraj terapevtskega cilja (<10 ng/ml) z vrednostmi 2,59 ng/ml oziroma 4,77 ng/ml (glejte Preglednico 2).
Po osmih zaporednih dneh jemanja zdravila je znašalo razmerje med testno in referenčno skupino (95 % IZ) 54,19 % (49,07 ‒ 59,86 %) za C24 in 61,56 % (55,00 – 68,91 %) za AUC24. Rezultati statistične analize kažejo, da so bila razmerja test/referenca geometričnih sredin LS ter 95-odstotni IZ C24 in AUC0-24 znotraj meja enakovrednosti (glejte Preglednico 2). Na podlagi primerljivih koncentracij nadomestnega označevalca TxB2 se ocenjuje, da je testno zdravilo terapevtsko enakovredno referenčnima zdraviloma, ki se na tešče daje zdravim odraslim osebam in osebam z debelostjo.
Ocenjena in kategorizirana je bila tudi odzivnost preiskovancev na zdravljenje (testno ali referenčno zdravilo). Preiskovanci so bili razvrščeni v kategorijo odzivnih oseb (zdravljenje z uspešno inhibicijo: I24 > 97 %, odzivne osebe z nepopolno inhibicijo I24 ≥ 95 % in ≤ 97 %), ali neodzivnih oseb (neuspešno zdravljenje z inhibicijo: I24 < 95 %) (Preglednica 3).
V Preglednici 3 je prikazan povzetek odzivnosti preiskovancev na ASA po osemdnevnem peroralnem dajanju testnega zdravila (dvakrat dnevno) in sočasnem dajanju zdravila Xarelto® (dvakrat dnevno) in Aspirina® (100 mg enkrat dnevno) na podlagi kategorij zaviranja nadomestnega označevalca TxB2.
Tabela 3: Povzetek odzivnosti oseb na 8. dan po več odmerkih– farmakodinamična populacija (PAO
P8-022)
| Zdravljenje | ||||
| Zdravljenje-3(Testno zdravilo)N = 42 | Zdravljenje-4(Referenčni zdravili)N = 42 | |||
| Odzivnost | n | (%) | n | (%) |
| Odzivna oseba (I24 > 97 %) | 40 | 100,00 | 41 | 97,62 |
| Delno odzivna oseba (I24 ≥ 95 % in ≤ 97%) | 0 | 0,00 | 1 | 2,38 |
| Neodzivna oseba (I24 < 95 %) | 0 | 0,00 | 0 | 0,00 |
Po 8 dneh zdravljenja so se vsi preiskovanci (100 %) odzvali na testno zdravilo (I24 > 97 %), 41 od 42 preiskovancev (97,62 %) pa na referenčni zdravili (I24 > 97 %), kar kaže na enako stopnjo zaviranja med testno in referenčno formulacijo (glejte Preglednico 3).
Zdravilo Runaplax Combo je pokazalo podoben terapevtski učinek pri preprečevanju aterotombotičnih dogodkov (na podlagi nadomestnega označevalca TxB2) v primerjavi s standardnim zdravljenjem, tj. sočasno jemanje rivaroksabana in ASK, kljub razliki v odmerjanju ASK (dvakrat dnevno v primerjavi z enkrat dnevno).
Rivaroksaban AKS
Klinični program za rivaroksaban je bil zasnovan tako, da dokaže učinkovitost rivaroksabana pri
preprečevanju kardiovaskularne (KV) smrti, miokardnega infarkta (MI) ali možganske kapi pri bolnikih z nedavnim AKS (miokardnega infarkta z dvigom spojnice ST [STEMI], miokardnega infarkta brez dviga spojnice ST [NSTEMI] ali nestabilno angino pektoris [UA]). V ključni dvojno slepi študiji ATLAS ACS 2 TIMI 51 so 15 526 bolnikov naključno razdelili po shemi 1:1:1 v eno od treh skupin zdravljenja: zdravljenje z rivaroksabanom 2,5 mg peroralno dvakrat na dan, 5 mg peroralno dvakrat na dan ali skupino, ki je prejemala placebo dvakrat na dan sočasno samo z ASA ali z ASA in tienopiridinom (klopidogrel ali tiklopidin). Bolniki z AKS, mlajši od 55 let, so morali imeti sladkorno bolezen ali pa so preboleli miokardni infarkt. Mediana trajanja zdravljenja je bila 13 mesecev, skupno pa je zdravljenje trajalo skoraj 3 leta. 93,2
% bolnikov je sočasno prejemalo acetilsalicilno kislino in tienopiridin ter 6,8 % bolnikov samo ASA. Med bolniki, ki so prejemali dvojno antiagregacijsko zdravljenje, jih je 98,8 % prejemalo klopidogrel, 0,9 % tiklopidin in 0,3 % prasugrel. Bolniki so prvi odmerek rivaroksabana prejeli po vsaj 24 urah in do 7. dne (povprečje 4,7 dni) po sprejemu v bolnišnico, vendar takoj, ko je bilo mogoče po stabilizaciji AKS, vključno s postopkom revaskularizacije in ko se parenteralno antikoagulantno zdravljenje običajno ukine.
Poleg standardnega antiagregacijskega zdravljenja sta bila oba režima, tako 2,5 mg rivaroksabana dvakrat na dan kot 5 mg rivaroksabana dvakrat na dan, učinkovita pri nadaljnjem zmanjševanju incidence srčno-žilnih dogodkov. Zdravljenje z rivaroksabanom 2,5 mg dvakrat na dan je zmanjšalo smrtnost in obstajajo dokazi, da je bilo tveganje za krvavitve pri manjšem odmerku manjše, zato se za preprečevanje aterotrombotičnih dogodkov pri odraslih bolnikih po AKS s povečanimi vrednostmi srčnih biokemičnih označevalcev priporoča rivaroksaban 2,5 mg dvakrat na dan sočasno samo z ASA ali z ASA in klopidogrelom ali tiklopidinom.
V primerjavi s placebom je rivaroksaban pomembno zmanjšal primarni sestavljen opazovani dogodek (KV smrt, MI ali možganska kap). Korist zdravljenja se je pokazala z zmanjšanjem števila KV smrti in MI. Učinek se je pojavil kmalu in je bil konstanten v celotnem obdobju zdravljenja (glejte Preglednico 5 in Sliko 1). Tudi prvi sekundarni opazovani dogodek (smrt zaradi vseh vzrokov, MI ali možganska kap) se je pomembno zmanjšal. Dodatna retrospektivna analiza je pokazala nominalno pomembno zmanjšanje incidence tromboze stenta v primerjavi s placebom (glejte Preglednico 4). Incidenca glavnega varnostnega izida (velika krvavitev po TIMI, ki ni v povezavi z operacijo aortokoronarnih obvodov (CABG - Coronary Artery Bypass Graft)) je bila višja pri bolnikih, zdravljenih z rivaroksabanom, kot pri bolnikih, ki so prejemali placebo (glejte Preglednico 6). Vendar pa je bila incidenca posameznih komponent sestavljenega opazovanega dogodka med rivaroksabanom in placebom uravnotežena: krvavitev s smrtnim izidom, hipotenzija, ki jo je bilo treba zdraviti z intravenskimi inotropnimi učinkovinami in kirurški poseg zaradi
trajajoče krvavitve.
V Preglednici 5 so prikazani rezultati glede učinkovitosti pri bolnikih po perkutanem koronarnem posegu. Izsledki glede varnosti v podskupini bolnikov po perkutanem koronarnem posegu so primerljivi z izsledki glede splošne varnosti.
Bolniki s povečanimi vrednostmi biokemičnih označevalcev (troponin ali CK-MB) in brez predhodne možganske kapi/TIA predstavljajo 80 % populacije preiskovancev. Izvidi pri tej populaciji so v skladu s splošno učinkovitostjo in izsledki glede varnosti.
Preglednica 4: Rezultati učinkovitosti iz študije III. faze ATLAS ACS 2 TIMI 51
| Populacija preiskovancev | Bolniki z nedavnim akutnim koronarnim sindromom a) | |
| Odmerek zdravila | Rivaroksaban 2,5 mg, dvakrat dnevno,N = 5114 n (%)Razmerje ogroženosti (HR – HazardRatio) (95 % IZ) p-vrednostb) | Placebo N = 5113 n (%) |
| Kardiovaskularna smrt, MI alimožganska kap | 313 (6,1 %)0,84 (0,72, 0,97) p = 0,020* | 376 (7,4 %) |
| Smrt zaradi vseh vzrokov, MI alimožganska kap | 320 (6,3 %)0,83 (0,72, 0,97) p = 0,016* | 386 (7,5 %) |
| Kardiovaskularna smrt | 94 (1,8 %)0,66 (0,51, 0,86) p = 0,002** | 143 (2,8 %) |
| Smrt zaradi vseh vzrokov | 103 (2,0 %)0,68 (0,53, 0,87) p = 0,002** | 153 (3,0 %) |
| MI | 205 (4,0 %)0,90 (0,75, 1,09) p = 0,270 | 229 (4,5 %) |
| Možganska kap | 46 (0,9 %)1,13 (0,74, 1,73) p = 0,562 | 41 (0,8 %) |
| Tromboza stenta | 61 (1,2 %)0,70 (0,51, 0,97) p = 0,033** | 87 (1,7 %) |
a) modificirana analiza z namenom zdravljenja (skupna analiza z namenom zdravljenja tromboze stenta))
b) v primerjavi s placebom; p-vrednost Log-Rank
* statistično boljše
** nominalno značilno
Preglednica 5: Rezultati glede učinkovitosti iz študije III. faze ATLAS ACS 2 TIMI 51 pri bolnikih
po perkutanem koronarnem posegu
| Populacija preiskovancev | Bolniki z nedavnim akutnim koronarnimsindromom, ki so prestali perkutani koronarni posega) | |
| Odmerek zdravila | Rivaroksaban 2,5 mg, dvakrat dnevno,N=3114 n (%)HR (95 % IZ) p-vrednostb) | Placebo N = 3096 n (%) |
| Kardiovaskularna smrt, MI alimožganska kap | 153 (4,9%)0,94 (0,75, 1,17) p = 0,572 | 165 (5,3%) |
| Kardiovaskularna smrt | 24 (0,8%)0,54 (0,33, 0,89) p = 0,013** | 45 (1,5%) |
| Smrt zaradi vseh vzrokov | 31 (1,0%)0,64 (0,41, 1,01) p = 0,053 | 49 (1,6%) |
| MI | 115 (3,7%)1,03 (0,79, 1,33) p = 0,829 | 113 (3,6%) |
| Možganska kap | 27 (0,9%)1,30 (0,74, 2,31) p = 0,360 | 21 (0,7%) |
| Tromboza stenta | 47 (1,5%)0,66 (0,46, 0,95) p = 0,026** | 71 (2,3%) |
a) modificirana analiza z namenom zdravljenja (skupna analiza z namenom zdravljenja tromboze stenta)
b) v primerjavi s placebom; p-vrednost Log-Rank
** nominalno značilno
Preglednica 6: Rezultati glede varnosti iz študije III. faze ATLAS ACS 2 TIMI 51| Populacija preiskovancev | Bolniki z nedavnim akutnim koronarnim sindromom a) | |
| Odmerek zdravila | Rivaroksaban 2,5 mg, dvakrat dnevno,N = 5115 n (%)HR (95 % IZ) p-vrednostb) | Placebo N = 5125 n (%) |
| Velika krvavitev po TIMI, ki ni v povezavi z CABG | 65 (1,3 %)3,46 (2,08, 5,77) p = <0,001* | 19 (0,4 %) |
| Krvavitev s smrtnim izidom | 6 (0,1 %)0,67 (0,24, 1,89) p = 0,450 | 9 (0,2 %) |
| Simptomatskaintrakranialna krvavitev | 14 (0,3 %)2,83 (1,02, 7,86) p = 0,037 | 5 (0,1 %) |
| Hipotenzija, ki zahteva zdravljenje z intravenskimi inotropnimi zdravili | 3 (0,1 %) | 3 (0,1 %) |
| Kirurški poseg zaradi trajne krvavitve | 7 (0,1 %) | 9 (0,2 %) |
| Transfuzija 4 ali več enot krvi vobdobju 48 ur | 19 (0,4 %) | 6 (0,1 %) |
a) populacija za oceno varnosti, med zdravljenjem
b) v primerjavi s placebom; p-vrednost Log-Rank
* statistično značilno
Slika 1: Čas do prvega pojava primarnega opazovanega dogodka učinkovitosti (kardiovaskularna smrt, miokardni infarkt ali možganska kap)KAB/PAB
Študija III. faze COMPASS (27 395 bolnikov, 78,0 % moških, 22,0 % žensk) je dokazala učinkovitost
in varnost rivaroksabana pri preprečevanju dogodkov sestavljenih iz kardiovaskularne smrti, miokardnega infarkta in možganske kapi pri bolnikih s KAB ali simptomatsko PAB in visokim tveganjem za ishemične dogodke. Mediana dolžine spremljanja bolnikov je bila 23 mesecev, največ pa 3,9 let.
Osebe, pri katerih ni potrebe za neprekinjeno zdravljenje z zaviralci protonske črpalke, so naključno razdelili v skupini, ki sta prejemali pantoprazol ali placebo. Vse bolnike so nato naključno razdelili po shemi 1:1:1 v skupino, ki je prejemala rivaroksaban 2,5 mg dvakrat na dan in ASA 100 mg enkrat na dan; skupino, ki je prejemala rivaroksaban 5 mg dvakrat na dan ali skupino, ki je prejemala samo ASA 100 mg enkrat na dan, in v ustrezne skupine s placebom.
Bolniki s KAB so imeli večžilno KAB in/ali predhodni MI. Bolniki, mlajši od 65 let, so imeli aterosklerozo na vsaj dveh žilnih povirjih ali vsaj dva dodatna dejavnika tveganja za kardiovaskularno bolezen.
Bolniki s PAB so predhodno imeli posege, kot je obvodna operacija ali perkutana transluminalna angioplastika ali amputacija okončine ali stopala zaradi arterijske vaskularne bolezni ali intermitentne klavdikacije z gleženjskim indeksom < 0,90 in/ali pomembne stenoze periferne arterije ali predhodne karotidne revaskularizacije ali asimptomatske stenoze karotidne arterije ≥ 50 %.
Med izključitvenimi kriteriji so bili potreba po dvojnem antiagregacijskem zdravljenju ali drugem antiagregacijskem ali peroralnem antikoagulantnem zdravljenju brez ASA in visoko tveganje za krvavitve, srčno popuščanje z iztisnim deležem < 30 %, III. ali IV. razred po klasifikaciji NYHA (New York Heart Association), ali ishemična, nelakunarna možganska kap v zadnjem mesecu ali hemoragična ali lakunarna možganska kap v anamnezi.
Zdravljenje z rivaroksabanom 2,5 mg dvakrat na dan v kombinaciji z ASA 100 mg enkrat na dan se je pri zmanjšanju primarnega sestavljenega končnega izida (KV smrt, MI, možganska kap) izkazalo boljše kot zdravljenje z ASA 100 mg (glejte Preglednico 7 in Sliko 2).
Opazili so pomembno povečanje primarnega varnostnega izida (velike krvavitve po prirejenih merilih združenja ISTH) pri bolnikih, ki so se zdravili z rivaroksabanom 2,5 mg dvakrat na dan v kombinaciji
z ASA 100 mg enkrat na dan, v primerjavi z bolniki, ki so prejemali ASA 100 mg (glejte Preglednico 8).
Za primarni izid učinkovitosti rivaroksabana 2,5 mg dvakrat na dan in ASA 100 mg enkrat na dan v primerjavi z ASA 100 mg enkrat na dan je bilo razmerje ogroženosti 0,89 (95 % IZ 0,7–1,1) pri bolnikih ≥ 75 let (incidenca: 6,3 % oziroma 7, 0 %) in 0,70 (95 % IZ 0,6–0,8) pri bolnikih < 75 let (3,6 % oziroma 5,0
%). Za velike krvavitve po prirejenih merilih združenja ISTH je bilo opaženo povečanje razmerja ogroženosti na 2,12 (95 % IZ 1,5–3,0) pri bolnikih ≥ 75 let (5,2 % oziroma 2,5 %) in 1,53 (95 % IZ 1,2–
1,9) pri bolnikih < 75 let (2,6 % oziroma 1,7 %).
Uporaba 40 mg pantoprazola enkrat na dan poleg antitrombotičnega preizkušanega zdravila pri bolnikih, pri katerih ni klinično potrebna uporaba zaviralca protonske črpalke, ni pokazala koristi pri preprečevanju dogodkov v zgornjem delu prebavil (kar obsega krvavitve v zgornjem delu prebavil, razjede v zgornjem delu prebavil, obstrukcijo ali perforacijo zgornjega dela prebavil); incidenca dogodkov v zgornjem delu prebavil je bila 0,39/100 bolnik-let v skupini, ki je prejemala 40 mg pantoprazola enkrat na dan in 0,44/100 bolnik-let v skupini, ki je prejemala placebo enkrat na dan.
Tabela 7: Rezultati učinkovitosti iz študije III. faze COMPASS
| Populacija preiskovancev | Bolniki s KAB/PAB a) | |||||
| Odmerek zdravila | Rivaroksaban 2,5 mg dvakrat dnevno vkombinaciji z ASA 100 mg enkrat dnevnoN = 9152 | ASA 100 mg enkrat dnevnoN = 9126 | ||||
| Bolniki z dogodki | KM % | Bolniki z dogodki | KM % | HR(95 % IZ) | p-vrednost b) | |
| Možganska kap,MI ali KV smrt | 379 (4,1 %) | 5,20 % | 496 (5,4 %) | 7,17 % | 0,76(0,66; 0,86) | p = 0,00004* |
| – Možganska kap | 83 (0,9 %) | 1,17 % | 142 (1,6 %) | 2,23 % | 0,58(0,44; 0,76) | p = 0,00006 |
| – MI | 178 (1,9 %) | 2,46 % | 205 (2,2 %) | 2,94 % | 0,86(0,70; 1,05) | p = 0,14458 |
| – KV smrt | 160 (1,7 %) | 2,19 % | 203 (2,2 %) | 2,88 % | 0,78(0,64; 0,96) | p = 0,02053 |
| Smrt zaradi vseh vzrokov | 313 (3,4 %) | 4,50 % | 378 (4,1 %) | 5,57 % | 0,82(0,71; 0,96) | |
| Akutna ishemija okončin | 22 (0,2 %) | 0,27 % | 40 (0,4 %) | 0,60 % | 0,55(0,32; 0,92) | |
a) analiza z namenom zdravljenja, primarne analize
b) v primerjavi z ASA 100 mg; p-vrednost Log-Rank
* Zmanjšanje primarnega izida učinkovitosti je bilo statistično boljše.
IZ: interval zaupanja; KM %: ocena kumulativnega tveganja po metodi Kaplan-Meier, izračunana na 900 dni; KV: kardiovaskularno; MI: miokardni infarkt
Preglednica 8: Rezultati glede varnosti iz študije III. faze COMPASS| Populacija preiskovancev | Bolniki s KAB/PAB a) | ||
| Odmerek zdravila | Rivaroksaban 2,5 mg dvakrat dnevno v kombinaciji z ASA 100 mgenkrat dnevno N = 9152n (% kumulativnega tveganja) | ASA 100 mg enkrat dnevnoN = 9126n (% kumulativnega tveganja) | Razmerje ogroženosti (95 % IZ)p-vrednost b) |
| Velike krvavitve po prirejenihmerilih združenja ISTH | 288 (3,9 %) | 170 (2,5 %) | 1,70 (1,40; 2,05)p < 0,00001 |
| – Krvavitev s smrtnim izidom | 15 (0,2 %) | 10 (0,2 %) | 1,49 (0,67; 3,33)p = 0,32164 |
| – Simptomatska krvavitev v | 63 (0,9 %) | 49 (0,7 %) | 1,28 (0,88; 1,86) |
| kritičnem organu (brez smrtnegaizida) | p = 0,19679 | ||
| Krvavitev na mestu kirurškega posega, ki zahteva ponovni kirurški poseg (brez smrtnegaizida, ne v kritičnem organu) | 10 (0,1 %) | 8 (0,1 %) | 1,24 (0,49; 3,14)p = 0,65119 |
| – Krvavitev, zaradi katere je potrebna hospitalizacija (brez smrtnega izida, ne v kritičnem organu, ponovni kirurški poseg nipotreben) | 208 (2,9 %) | 109 (1,6 %) | 1,91 (1,51; 2,41)p < 0,00001 |
| 172 (2,3 %) | 90 (1,3 %) | 1,91 (1,48; 2,46)p < 0,00001 | |
| 36 (0,5 %) | 21 (0,3 %) | 1,70 (0,99; 2,92)p = 0,04983 | |
| Velika krvavitev v prebavilih | 140 (2,0 %) | 65 (1,1 %) | 2,15 (1,60; 2,89)p < 0,00001 |
| Huda intrakranialna krvavitev | 28 (0,4 %) | 24 (0,3 %) | 1,16 (0,67; 2,00)p = 0,59858 |
-
Bolnik ostane čez noč
-
Bolnik ne ostane čez noč
a) analiza z namenom zdravljenja, primarne analize
b) v primerjavi z ASA 100 mg; p-vrednost Log-Rank
IZ: interval zaupanja; kumulativno tveganje (ocena po metodi Kaplan-Meier) po 30 mesecih; ISTH: Mednarodno
združenje za trombozo in hemostazo
Slika 2: Čas do prvega pojava primarnega končnega izida učinkovitost (možganska kap, miokardni infarkt ali kardiovaskularna smrt) v študiji COMPASSBolniki po nedavnem revaskularizacijskem posegu na spodnji okončini zaradi simptomatske PAB V ključnem dvojno slepem preskušanju VOYAGER PAD III. faze so 6564 bolnikov po nedavnem uspešnem revaskularizacijskem posegu na spodnji okončini (kirurški ali endovaskularni poseg,
vključno s hibridnimi tehnikami) zaradi simptomatske PAB naključno razdelili v eno od dveh skupin za antitrombotično zdravljenje, in sicer v skupino z rivaroksabanom 2,5 mg dvakrat na dan v kombinaciji z ASA 100 mg enkrat na dan oz. v skupino z ASA 100 mg enkrat na dan, po shemi 1:1. Bolniki so lahko dodatno prejemali standardni odmerek klopidogrela enkrat na dan do 6 mesecev. Cilj študije je bil dokazati učinkovitost in varnost rivaroksabana v kombinaciji z ASA za preprečevanje miokardnega infarkta, ishemične možganske kapi, KV smrti, akutne ishemije okončin ali večje amputacije zaradi žilnega vzroka pri bolnikih po nedavnem uspešnem revaskularizacijskem posegu na spodnjih okončinah zaradi simptomatske PAB. Vključeni so bili bolniki, stari ≥ 50 let, z dokumentirano zmerno do hudo simptomatsko aterosklerotično PAB spodnjih okončin, dokazano tako klinično (tj. funkcionalne omejitve) kot tudi anatomsko (tj. slikovni dokazi PAB distalno od zunanje iliakalne arterije) in hemodinamsko (gleženjsko-brahialni indeks [ABI – ankle-brachial-index]
≤ 0,80 ali prstno-brahialni indeks [TBI – toe-brachial-index] ≤ 0,60 za bolnike brez predhodne anamneze revaskularizacije okončin ali ABI ≤ 0,85 ali TBI ≤ 0,65 za bolnike s predhodno anamnezo
revaskularizacije okončin). Bolniki, ki potrebujejo dvojno aniagregacijsko zdravljenje več kot 6 mesecev ali katero koli dodatno antiagregacijsko zdravljenje, razen ASA in klopidogrela, ali peroralno antikoagulantno zdravljenje, pa tudi bolniki z anamnezo intrakranialne krvavitve, možganske kapi ali TIA ter bolniki z eGFR < 15 ml/min so bili izključeni.
Povprečno trajanje spremljanja je bilo 24 mesecev, najdlje pa 4,1 leta. Povprečna starost vključenih bolnikov je bila 67 let, 17 % bolnikov pa je bilo starih > 75 let. Mediani čas od indeksnega revaskularizacijskega posega do začetka zdravljenja v študiji je bil v celotni populaciji 5 dni (6 dni po kirurški in 4 dni po endovaskularni revaskularizaciji, vključno s hibridnimi tehnikami). Skupno je 53,0 % bolnikov prejemalo kratkotrajno osnovno zdravljenje s klopidogrelom z medianim časom zdravljenja 31 dni. V skladu s protokolom študije je bilo zdravljenje mogoče začeti čim prej, vendar najpozneje 10 dni po uspešnem ustreznem revaskularizacijskem posegu in po vzpostavitvi hemostaze.
Rivaroksaban 2,5 mg dvakrat na dan v kombinaciji z ASA 100 mg enkrat na dan je bil v primerjavi s
samo ASA bolj učinkovit pri zmanjševanju pojavnosti primarnega končnega izida, sestavljenega iz miokardnega infarkta, ishemične možganske kapi, KV smrti, akutne ishemije okončin in večje amputacije zaradi žilnega vzroka (glejte Preglednico 9). Pojavnost primarnega varnostnega izida večjih krvavitev po merilih TIMI se je povečala pri bolnikih, zdravljenih z rivaroksabanom in ASA, brez povečanja števila smrtnih ali intrakranialnih krvavitev (glejte Preglednico 10).
Sekundarni izidi učinkovitosti so bili testirani v vnaprej določenem, hierarhičnem vrstnem redu (glejte
Preglednico 9).
Preglednica 9: Rezultati glede učinkovitosti iz študije III. faze VOYAGER
| Populacija preiskovancev | Bolniki po nedavnih revaskularizacijah spodnje okončinezaradi simptomatskega PAB a) | ||
| Odmerek zdravila | Rivaroksaban 2,5 mg dvakrat dnevno v kombinaciji z ASA 100 mg enkrat dnevnoN = 3286n (% kumulativnega tveganja)c) | ASA 100 mg enkrat dnevnoN = 3278n (% kumulativnega tveganja)c) | Razmerje ogroženosti (95 % IZ) d) |
| Primarni izid učinkovitostib) | 508 (15,5 %) | 584 (17,8 %) | 0,85 (0,76;0,96) p = 0,0043 e)* |
| – MI | 131 (4,0 %) | 148 (4,5 %) | 0,88 (0,70; 1,12) |
| – Ishemična možganska kap | 71 (2,2 %) | 82 (2,5 %) | 0,87 (0,63; 1,19) |
| – kardiovaskularna smrt | 199 (6,1 %) | 174 (5,3 %) | 1,14 (0,93; 1,40) |
| – Akutna ishemija okončin f) | 155 (4,7 %) | 227 (6,9 %) | 0,67 (0,55; 0,82) |
| – Večja amputacija zaradi žilnega vzroka | 103 (3,1 %) | 115 (3,5 %) | 0,89 (0,68; 1,16) |
| Sekundarni izidučinkovitosti | |||
| Nenačrtovana revaskularizacija indeksne okončine zaradi ponavljajoče se ishemijeokončine | 584 (17,8 %) | 655 (20,0 %) | 0,88 (0,79; 0,99) p = 0,0140 e)* |
| Hospitalizacija zaradi koronarnega ali perifernega vzroka (spodnja okončina)trombotične narave | 262 (8,0 %) | 356 (10,9 %) | 0,72 (0,62; 0,85) p < 0,0001 e)* |
| Smrt zaradi vseh vzrokov | 321 (9,8 %) | 297 (9,1 %) | 1,08 (0,92; 1,27) |
| VTE dogodki | 25 (0,8 %) | 41 (1,3 %) | 0,61 (0,37; 1,00) |
a) nabor analiz z namenom zdravljenja, primarne analize; ocena glede na ICAC
b) kombinacija MI, ishemične možganske kapi, KV smrti (KV smrt in neznan vzrok smrti), akutne ishemije okončin
(ALI) in večje amputacije zaradi žilnega vzroka
c) upošteva se samo prvi pojav analiziranega izida v okviru obsega podatkov pri preiskovancu
d) HR (95 % IZ) temelji na Coxovem modelu sorazmernih tveganj, stratificiranem po vrsti posega in uporabi klopidogrela, kjer je vrsta zdravljenja edina spremenljivka
e) enostranska vrednost p temelji na testu log-rank, stratificiranem po vrsti posega in uporabi klopidogrela, kjer je faktor vrsta zdravljenja
f) akutna ishemija okončin je opredeljena kot nenadno znatno poslabšanje perfuzije okončin, bodisi z novim pulznim deficitom ali potrebo po terapevtskem posegu (tj. tromboliza ali trombektomija ali urgentna revaskularizacija), ki zahteva hospitalizacijo
* Zmanjšanje pojavnosti izida učinkovitosti je bilo statistično boljše
ALI: akutna ishemija okončin; IZ: interval zaupanja; MI: miokardni infarkt; KV: kardiovaskularni; ICAC: Neodvisni
odbor za klinično presojo
Preglednica 10: Rezultati glede varnosti iz študije III. faze VOYAGER PAD| Populacija preiskovancev | Bolniki po nedavnem revaskularizacijskem posegu na spodnjiokončini zaradi simptomatske PABa) | ||
| Odmerek zdravila | Rivaroksaban 2,5 mg dvakrat dnevno v kombinaciji z ASA 100 mg enkrat dnevno N = 3256n (% kumulativnega tveganja)b) | ASA 100 mg enkrat dnevnoN = 3248n (% kumulativnega tveganjab) | Razmerje ogroženosti (95 % IZ) c)p-vrednost d) |
| Huda krvavitev po merilih TIMI ((v povezavi s CABG/ni v povezavi sCABG) | 62 (1,9 %) | 44 (1,4 %) | 1,43 (0,97; 2,10)p = 0,0695 |
| – Krvavitev s smrtnim izidom | 6 (0,2 %) | 6 (0,2 %) | 1,02 (0,33; 3,15) |
| – Intrakranialna krvavitev | 13 (0,4 %) | 17 (0,5 %) | 0,78 (0,38; 1,61) |
| – Prikrita krvavitev, povezana z zmanjšanjem vrednosti Hb ≥ 5 g/dl / Hct ≥ 15 % | 46 (1,4 %) | 24 (0,7 %) | 1,94 (1,18; 3,17) |
| Velika krvavitev po merilih ISTH | 140 (4,3 %) | 100 (3,1 %) | 1,42 (1,10; 1,84)p = 0,0068 |
| – Krvavitev s smrtnim izidom | 6 (0,2 %) | 8 (0,2 %) | 0,76 (0,26; 2,19) |
| – Krvavitev iz kritičnegaorgana brez smrtnega izida | 29 (0,9 %) | 26 (0,8 %) | 1,14 (0,67; 1,93) |
| Klinično pomembna, nevelika krvavitev po merilih združenja ISTH | 246 (7,6 %) | 139 (4,3 %) | 1,81 (1,47; 2,23) |
a) Varnostni analizni nabor (vsi randomizirani preiskovanci z vsaj enim odmerkom študijskega zdravila), ICAC:
Neodvisni odbor za klinično presojo
b) n = število preizkušancev z dogodki, N = število preiskovancev izpostavljenih tveganju, % = 100 * n/N, n/100 bolnik-let = razmerje med številom preiskovancev z incidenčnimi dogodki/kumulativnim časom izpostavljenosti tveganju
c) Razmerje ogroženosti (95 % IZ) temelji na Coxovem modelu sorazmernih tveganj, stratificiranem po vrsti posega
in uporabi klopidogrela, kjer je edina sospremenljivka vrsta zdravljenja
d) dvostranska p-vrednost temelji na testu log-rank, stratificiranem po vrsti posega in uporabi klopidogrela, kjer je faktor vrsta zdravljenja
KAB s srčnim popuščanjem
V študijo COMMANDER HF je bilo vključenih 5022 bolnikov s srčnim popuščanjem in pomembno koronarno arterijsko boleznijo (KB), ki so bili hospitalizirani zaradi dekompenzacije srčnega popuščanja. Naključno so bili razvrščeni v eno od dveh zdravljenih skupin bolnikov: skupino, ki je bila zdravljena z
rivaroksabanom 2,5 mg dvakrat na dan (N = 2507) oziroma skupino, ki je prejemala placebo (N = 2515). Celotna mediana trajanja študije je bila 504 dni. Bolniki so morali imeti simptomatsko srčno popuščanje najmanj 3 mesece in iztisni delež levega prekata (LVEF - left ventricular ejection fraction) ≤ 40 % v enem letu pred vključitvijo. Ob randomizaciji je bila mediana iztisnega deleža 34 % (IQR: 28 % – 38 %) in 53 % preiskovancev je bilo razvrščenih v III. ali IV. razred po klasifikaciji NYHA.
Analize primarne učinkovitosti (tj. smrt zaradi vseh vzrokov, MI ali možganska kap) so pokazale, da ni statistično pomembne razlike med skupino bolnikov zdravljenih z rivaroksabanom 2,5 mg dvakrat na dan in skupino bolnikov, ki je prejemala placebo, z HR = 0,94 (95 % IZ: 0,84–1,05), p = 0,270. Pri smrti zaradi vseh vzrokov ni bilo razlike med rivaroksabanom in placebom glede števila dogodkov (pogostnost dogodkov na 100 bolnik-let; 11,41 v primerjavi z 11,63, HR: 0,98; 95 % IZ: 0,87 do 1,10; p = 0,743).
Pogostnost miokardnega infarkta na 100 bolnik-let (rivaroksaban v primerjavi s placebom) je bila 2,08 v
primerjavi z 2,52 (HR 0,83; 95 % IZ: 0,63 do 1,08; p = 0,165) in pogostnost možganske kapi na 100
bolnik-let je bila 1,08 v primerjavi z 1,62 (HR: 0,66; 95 % IZ: 0,47 do 0,95, p = 0,023). Glavni varnostni izid (tj. krvavitev s smrtnim izidom ali krvavitev v kritični organ z možnostjo za trajno okvaro) se je pojavil pri 18 (0,7 %) bolnikih, v skupini bolnikov, ki so bili zdravljeni z rivaroksabanom 2,5 mg dvakrat na dan, in pri 23 (0,9 %) bolnikih v skupini, ki je prejemala placebo (HR = 0,80 (95 % IZ: 0,43–1,49), p = 0,484). V skupini, ki je bila zdravljena z rivaroksabanom je bilo statistično pomembno povečanje velikih krvavitev po merilih združenja ISTH v primerjavi s skupino, ki je prejemala placebo (pogostnost dogodkov na 100 bolnik-let: 2,04 v primerjavi z 1,21, HR 1,68; 95 % IZ: 1,18 do 2,39; p = 0,003).
Pri bolnikih z blagim in zmernim srčnim popuščanjem so bili učinki zdravljenja v podskupini študije COMPASS podobni učinkom v celotni preizkušani populaciji (glejte poglavje KAB/PAB).
Pediatrična populacija
Evropska agencija za zdravila je odstopila od obveze za predložitev rezultatov študij z zdravilom Runaplax Combo za vse podskupine pediatrične populacije pri preprečevanju aterotrombotičnih dogodkov (za podatke o uporabi pri pediatrični populaciji glejte poglavje 4.2).
V navzkrižni študiji z enkratnim in večkratnim odmerkom so ocenili farmakokinetiko in farmakodinamiko zdravila Runaplax Combo 2,5 mg/50 mg trde kapsule, vzete dvakrat na dan, v primerjavi s posameznimi tabletami 2,5 mg rivaroksabana, dvakrat na dan, in 100 mg acetilsalicilne kisline, enkrat na dan, pri zdravih osebah in osebah s čezmerno telesno težo (glejte poglavje 5.1).
Raziskava je pokazala, da je farmakokinetika enkratnega odmerka rivaroksabana v zdravilu Runaplax Combo 2,5 mg/50 mg trde kapsule, bioekvivalentna rivaroksabanu, ki se sočasno jemlje z acetilsalicilno kislino (ASA) v obliki ločenih zdravil. V poglavju 5.1 je predstavljena farmakodinamična enakovrednost med zdravilom Runaplax Combo 2,5 mg/50 mg trde kapsule in acetilsalicilno kislino v obliki tablete, ki se jemlje ločeno sočasno z rivaroksabanom.
Naslednje informacije odražajo farmakokinetične lastnosti posameznih zdravilnih učinkovin zdravila Runaplax Combo 2,5 mg/50 mg trde kapsule.
Absorpcija
Rivaroksaban
Rivaroksaban se hitro absorbira in doseže največjo koncentracijo (Cmax) v 2 do 4 urah po zaužitju tablete.Absorpcija rivaroksabana po peroralni uporabi je skoraj popolna in biološka uporabnost tablete v odmerku 2,5 mg je visoka (80–100 %), ne glede na to ali se vzame na tešče ali s hrano. Pri 2,5 mg odmerku
hrana ne vpliva na AUC ali Cmax rivaroksabana. Tablete v odmerku po 2,5 mg rivaroksabana se lahko jemljejo skupaj s hrano ali brez nje.
Farmakokinetika rivaroksabana je skoraj linearna do odmerka približno 15 mg enkrat na dan. Variabilnost
farmakokinetike rivaroksabana je zmerna; interindividualna variabilnost (koeficient variacije %) je od 30
% do 40 %.
Absorpcija rivaroksabana je odvisna od mesta sproščanja v prebavilih. Pri sproščanju rivaroksabana iz granulata v zgornjem delu tankega črevesa so poročali o zmanjšanju AUC za 29 % in Cmax za 56 % v primerjavi s tableto. Izpostavljenost se dodatno zmanjša, če se rivaroksaban sprosti v spodnjem delu tankega črevesa ali v ascendentnem delu debelega črevesa. Zato se je treba dajanju rivaroksabana za želodcem izogibati, saj lahko to povzroči manjšo absorpcijo in s tem povezano manjšo izpostavljenost rivaroksabanu.
Biološka uporabnost (AUC in Cmax) rivaroksabana v odmerku 20 mg, uporabljenega peroralno v obliki zdrobljene tablete pomešane z jabolčno čežano ali raztopljenega v vodi in danega po želodčni sondi pred tekočim obrokom, je bila primerljiva z biološko uporabnostjo cele tablete. Glede na predvidljiv, z odmerkom sorazmerni farmakokinetični profil rivaroksabana, je verjetno, da rezultati biološke uporabnosti iz te študije veljajo tudi za manjše odmerke rivaroksabana.
Acetilsalicilna kislina
Odvisno od galenske formulacije se acetilsalicilna kislina po peroralni uporabi hitro in popolnoma absorbira. Preostali acetilni del acetilsalicilne kisline se med prehodom skozi sluznice prebavil delno hidrolitično razgradi.
Najvišje koncentracije v plazmi so dosežene po 10–20 minutah (acetilsalicilna kislina) oziroma 0,3–2 urah (skupni salicilat).
Porazdelitev
Rivaroksaban
Vezava na beljakovine v plazmi je pri odraslih bolnikih velika (približno 92 do 95 %). V glavnem se veže
na serumski albumin. Volumen porazdelitve je zmerno velik; Vss je približno 50 litrov.
Acetilsalicilna kislina
Vezava na beljakovine v človeški plazmi je odvisna od koncentracije; obseg vezave je od 49 % do več kot
70 % (acetilsalicilna kislina) in od 66 do 98 % (salicilna kislina).
Salicilno kislino lahko po peroralnem dajanju acetilsalicilne kisline odkrijemo v cerebrospinalni tekočini in sinovialni tekočini.
Salicilna kislina prehaja preko posteljice v materino mleko.
Biotransformacija in izločanje
Rivaroksaban
Pri odraslih se približno dve tretjini uporabljenega odmerka presnovi; od tega se polovica izloči skozi ledvice in druga polovica z blatom. Ena tretjina uporabljenega odmerka se kot nespremenjena učinkovina izloči v urinu, v glavnem z aktivnim izločanjem preko ledvic.
Rivaroksaban se presnovi s CYP3A4, CYP2J2 in z mehanizmi, ki niso odvisni od CYP. Biotransformacija poteka v glavnem preko oksidativne razgradnje morfolinonske skupine in hidrolize amidnih vezi. Študije in vitro kažejo, da je rivaroksaban substrat transportnih beljakovin P-gp (P-glikoprotein) in Bcrp (Breast Cancer Resistance Protein).
V človeški plazmi je rivaroksaban najbolj učinkovit v nespremenjeni obliki; pomembnih ali aktivnih
presnovkov v krvnem obtoku ni. Sistemski očistek rivaroksabana je približno 10 l/uro, kar ga uvršča med snovi z majhnim očistkom. Po intravenski uporabi 1 mg odmerka je razpolovni čas izločanja 4,5 ur. Po peroralni uporabi je izločanje odvisno od hitrosti absorpcije. Rivaroksaban se iz plazme izloči s končnim razpolovnim časom 5 do 9 ur pri mlajših osebah in s končnim razpolovnim časom 11 do 13 ur pri starejših.
Acetilsalicilna kislina
Acetilsalicilna kislina se pred absorpcijo, med njo in po njej pretvori v svoj glavni presnovek, salicilno kislino. Salicilna kislina in njeni presnovki se izločajo v glavnem skozi ledvice.
Poleg salicilne kisline so glavni presnovki acetilsalicilne kisline: glicinski konjugat salicilne kisline (salicilurična kislina), etrski in esterski glukuronidi salicilne kisline (salicilni fenolni glukuronid in salicilacilglukuronid) ter gentizinska kislina, ki nastane z oksidacijo salicilne kisline in njenega glicinskega konjugata.
Kinetika izločanja salicilne kisline je v veliki meri odvisna od odmerka, saj je sposobnost presnove salicilne kisline omejena (razpolovni čas izločanja se giblje od 2 do 30 ur).
Razpolovni čas izločanja acetilsalicilne kisline znaša le nekaj minut; razpolovni čas izločanja salicilne kisline je 2 uri po odmerku 0,5 g acetilsalicilne kisline in 4 ure po 1 g; po enkratnem odmerku 5 g se poveča na 20 ur.
Posebne populacije
Spol
Pri odraslih med bolniki in bolnicami ni bilo klinično pomembnih razlik v farmakokinetiki in
farmakodinamiki.
Starejši bolniki
Koncentracije v plazmi so bile pri starejših bolnikih večje kot pri mlajših. Glede na rezultate izvedene študije je pri starejših bila povprečna AUC približno 1,5-krat večja, predvsem zaradi manjšega (navideznega) celotnega in ledvičnega očistka. Odmerka ni treba prilagajati.
Skupine glede na telesno maso
Pri odraslih je zelo majhna ali povečana telesna masa (< 50 kg ali > 120 kg) le malo (manj kot 25 %)
vplivala na koncentracije rivaroksabana v plazmi. Odmerka ni treba prilagajati.
Razlike med etničnimi skupinami
Pri odraslih med kavkazijci, afroameričani, Latinoameričani, Japonci in Kitajci niso opazili klinično pomembnih medetničnih razlik v farmakokinetiki in farmakodinamiki rivaroksabana.
Okvara jeter
Pri odraslih bolnikih z jetrno cirozo in blago okvaro jeter (razreda A po klasifikaciji Child-Pugh) je bila farmakokinetika rivaroksabana le malo spremenjena (v povprečju 1,2-kratno povečanje AUC rivaroksabana) in skoraj primerljiva s kontrolno skupino zdravih oseb. Pri bolnikih z jetrno cirozo in zmerno okvaro jeter (razred B po klasifikaciji Child-Pugh) se je povprečna AUC rivaroksabana pomembno povečala in bila 2,3-krat večja kot pri zdravih prostovoljcih. Nevezana AUC je bila povečana 2,6-krat. Pri teh bolnikih je bilo izločanje rivaroksabana skozi ledvice zmanjšano, podobno kot pri bolnikih z zmerno okvaro ledvic. Podatkov o bolnikih s hudo okvaro jeter ni.
Zavrtje aktivnosti faktorja Xa je bilo pri bolnikih z zmerno okvaro jeter 2,6-krat večje kot pri zdravih prostovoljcih. Podobno (2,1-krat) se je podaljšal PČ. Bolniki z zmerno okvaro jeter so bolj občutljivi na rivaroksaban, kar je razvidno iz razmerja PK/PD med koncentracijo in PČ.
Uporaba rivaroksabana je kontraindicirana pri bolnikih z boleznijo jeter, ki imajo hkrati motnje koagulacije
in klinično pomembno tveganje za krvavitve, vključno z bolniki z jetrno cirozo razreda B in C po
klasifikaciji Child-Pugh (glejte poglavje 4.3).
Okvara ledvic
Pri odraslih je bilo povečanje koncentracije rivaroksabana v plazmi povezano z zmanjšanim delovanjem ledvic, ocenjenim z očistkom kreatinina. Pri bolnikih z blago okvaro ledvic (očistek kreatinina 50 ml/min - 80 ml/min) so ugotovili 1,4-kratno povečanje koncentracije rivaroksabana v plazmi (AUC), pri bolnikih z zmerno okvaro (očistek kreatinina 30 ml/min - 49 ml/min) 1,5-kratno in pri bolnikih s hudo okvaro (očistek kreatinina < 15 ml/min - 29 ml/min) 1,6-kratno povečanje. Povečanje farmakodinamičnih učinkov je bilo bolj izrazito. Pri bolnikih z blago okvaro ledvic je bilo zavrtje aktivnosti faktorja Xa 1,5-krat, pri bolnikih z zmerno okvaro 1,9-krat in pri bolnikih s hudo okvaro 2,0-krat večje kot pri zdravih prostovoljcih. Podaljšanje PČ je bilo pri bolnikih z blago okvaro 1,3-krat, pri bolnikih z zmerno okvaro 2,2-krat in pri bolnikih s hudo okvaro 2,4-krat večje kot pri zdravih prostovoljcih. Podatkov o uporabi zdravila pri bolnikih z ledvičnim očistkom < 15 ml/min ni na voljo.
Ker se rivaroksaban v veliki meri veže na beljakovine v plazmi, ni pričakovati, da bi se odstranil z dializo. Uporaba se ne priporoča pri bolnikih z očistkom kreatinina < 15 ml/min. Rivaroksaban je treba uporabljati previdno pri bolnikih z očistkom kreatinina med 15 ml/min - 29 ml/min (glejte poglavje 4.4).
Farmakokinetični podatki pri bolnikih
Pri bolnikih, ki so prejemali rivaroksaban v odmerku 2,5 mg dvakrat na dan za preprečevanje aterotrombotičnih dogodkov, je bila pri bolnikih z akutnim koronarnim sindromom (AKS) geometrična srednja koncentracija (90 % napovedanega intervala odmerjanja) 2 do 4 ure in približno 12 ur po odmerku (kar v grobem predstavlja največje in najmanjše koncentracije med odmerki), 47 mikrogramov/l (13 mikrogramov/l – 123 mikrogramov/l) in 9,2 mikrogramov/l (4,4 mikrogramov/l – 18 mikrogramov/l).
Farmakokinetično/farmakodinamično razmerje
Farmakokinetično/farmakodinamsko razmerje (PK/PD) med plazemsko koncentracijo rivaroksabana in posameznimi farmakodinamičnimi opazovanimi dogodki (zavrtje faktorja Xa, PČ, aPTČ, HepTest) so ocenjevali po uporabi več odmerkov (5 mg – 30 mg dvakrat na dan). Razmerje med koncentracijo rivaroksabana in aktivnostjo faktorja Xa je najbolje opisana z modelom Emax. Za PČ je bolj primeren linearni model. Krivulje se pomembno razlikujejo glede na različne uporabljene PČ reagente. Kadar je bil uporabljen Neoplastin, je bil izhodiščni PČ približno 13 sekund in naklon krivulje približno 3 do 4 s/(100 mikrogramov/l). Rezultati PK/PD analiz iz kliničnih študij II. in III. faze so skladni z rezultati, ki so jih ugotovili pri zdravih osebah.
Pediatrična populacija
Varnost in učinkovitost zdravila Runaplax Combo 2,5 mg/50 mg trde kapsule pri otrocih in mladostnikih
do 18. leta nista bili dokazani.
Farmacevtski podatki - Runaplax 2,5 mg/50 mg
Vsebina kapsule laktoza
mikrokristalna celuloza (E 460) natrijev lavrilsulfat
poloksamer
premreženi natrijev karmelozat
magnezijev stearat (E 470b)
Ovojnica kapsule titanov dioksid (E 171) prečiščena voda želatina
Pretisni omoti iz aluminija-OPA/Alu/PVC:
18 mesecev
Plastenke iz HDPE:
2 leti
Po prvem odprtju plastenke: 2 meseca
Posamezno pakiranje, ki vsebuje 56 trdih kapsul in skupno pakiranje, ki vsebuje 196 (4 pakiranja po 49) trdih kapsul v aluminij-OPA/Alu/PVC pretisnih omotih.
HDPE plastenke, z za otroke varno navojno zaporko in sušilnim sredstvom, ki vsebujejo 56 trdih kapsul.
Na trgu ni vseh navedenih pakiranj.
Posebni varnostna ukrepi za odstranjevanje in ravnanje z zdravilom
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.
Raztrgajte aluminijasto folijo ob robu vdolbine na spodnji strani pretisnega omota in previdno odstranite kapsulo iz vdolbine, kot je prikazano na spodnjih slikah