Azitromicin Krka 20 mg/ml prašek za peroralno suspenzijo
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Orodja
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Azitromicin 20 mg/ml
Zdravilo Azitromicin Krka je indicirano za zdravljenje naslednjih okužb (glejte poglavji 4.4 in 5.1):
Pediatrični bolniki, stari 6 mesecev in več, s telesno maso manj kot 45 kg
-
akutni streptokokni tonzilitis in faringitis;
-
akutni bakterijski sinusitis;
-
akutni bakterijski otitis media;
-
zunajbolnišnična pljučnica (CAP – community-acquired pneumonia);
-
akutne bakterijske okužbe kože in kožnih struktur (ABSSSI – acute bacterial skin and skin structure infections).
Odrasli in mladostniki s telesno maso vsaj 45 kg, ki ne morejo pogoltniti trdnih farmacevtskih oblik: Poleg zgoraj navedenih indikacij je to zdravilo indicirano tudi za zdravljenje:
-
uretritisa in cervicitisa, ki ju povzroča Chlamydia trachomatis;
-
odraslih bolnikov z akutnim poslabšanjem kroničnega bronhitisa.
Upoštevati je treba uradne smernice za ustrezno uporabo protibakterijskih zdravil.
Odmerjanje
Pediatrični bolniki, stari 6 mesecev in več, s telesno maso manj kot 45 kg
Azitromicin je treba dati v obliki enkratnega dnevnega odmerka (glejte preglednico 1).
Preglednica 1: Priporočila za odmerjanje pri pediatričnih bolnikih, starih 6 mesecev in več, s telesno maso manj kot 45 kg
| Indikacija | Režim odmerjanja azitromicina |
|
Akutni bakterijski sinusitis Zunajbolnišnična pljučnica Akutne bakterijske okužbe kože in kožnih struktur |
10 mg/kg/dan, 3 dni ali 10 mg/kg na 1. dan, nato 5 mg/kg/dan od 2. do 5. dne |
| Akutni bakterijski otitis media |
30 mg/kg v enkratnem odmerku ali 10 mg/kg/dan, 3 dni ali 10 mg/kg na 1. dan, nato 5 mg/kg/dan od 2. do 5. dne |
| Akutni streptokokni tonzilitis in faringitis |
20 mg/kg/dan, 3 dni ali 12 mg/kg/dan, 5 dni |
| Upoštevati je treba režime zdravljenja, odmerke in trajanje zdravljenja, ki so priporočeni v posodobljenih smernicah zdravljenja za posamezno indikacijo. | |
Dnevni odmerek azitromicina ne sme preseči odmerka za odrasle 500 mg na dan, z izjemo 1-dnevnega zdravljenja (enkratni odmerek) akutnega bakterijskega otitisa media, pri katerem se ne sme preseči največjega skupnega odmerka 1500 mg. Največji priporočeni skupni odmerek pri katerem koli zdravljenju pediatričnih bolnikov s telesno maso manj kot 45 kg je 1500 mg, z izjemo 5-dnevnega zdravljenja akutnega streptokoknega tonzilitisa in faringitisa. Glejte preglednico 2.
Preglednica 2: Največji priporočeni dnevni odmerki azitromicina glede na režim odmerjanja
| Telesna masa (kg) | Največji odmerek azitromicina na dan | ||||
| 5 mg/kg (5-dnevni režim,od 2. do5. dne) | 10 mg/kg (3-dnevni režim ali 5-dnevni režim,1. dan) | 12 mg/kg (5-dnevni režim, streptokokni faringotonzilitis) | 20 mg/kg (3-dnevni režim, streptokokni faringotonzilitis) | 30 mg/kg (režim z enkratnim odmerkom, akutni otitismedia) | |
| 7 | 35 mg | 70 mg | 84 mg | 140 mg | 210 mg |
| 8 | 40 mg | 80 mg | 96 mg | 160 mg | 240 mg |
| 9 | 45 mg | 90 mg | 108 mg | 180 mg | 270 mg |
| 10 | 50 mg | 100 mg | 120 mg | 200 mg | 300 mg |
| 11 | 55 mg | 110 mg | 132 mg | 220 mg | 330 mg |
| 12 | 60 mg | 120 mg | 144 mg | 240 mg | 360 mg |
| 13 | 65 mg | 130 mg | 156 mg | 260 mg | 390 mg |
| 14 | 70 mg | 140 mg | 168 mg | 280 mg | 420 mg |
| 15 | 75 mg | 150 mg | 180 mg | 300 mg | 450 mg |
| 16–25 | 100 mg | 200 mg | 250 mg | 400 mg | 600 mg |
| 26–35 | 150 mg | 300 mg | 350 mg | 500 mg# | 900 mg |
| 36–< 45 | 200 mg | 400 mg | 450 mg | 500 mg# | 1200 mg |
# ne sme preseči odmerka za odrasle 500 mg na dan
Volumen, ki ga je treba dati, da se dosežejo zgoraj navedeni odmerki, je naveden v preglednici 3 in preglednici 4.
Preglednica 3: Priporočeni največji dnevni odmerki in ustrezni volumni peroralne suspenzije (20 mg/ml) za pediatrične bolnike, stare 6 mesecev in več, s telesno maso manj kot 45 kg
| Telesna masa (kg) | Največji odmerek azitromicina na dan | ||||
| 5 mg/kg | 10 mg/kg | 12 mg/kg | 20 mg/kg | 30 mg/kg | |
| 7 |
2,00 ml (40 mg)+ |
3,50 ml (70 mg) |
4,50 ml (90 mg)++ |
7,00 ml (140 mg)* |
10,50 ml (210 mg)* |
| 8 |
2,00 ml (40 mg) |
4,00 ml (80 mg) |
5,00 ml (100 mg)++ |
8,00 ml (160 mg)* |
12,00 ml (240 mg)* |
| 9 |
2,50 ml (50 mg)+ |
4,50 ml (90 mg) |
5,50 ml (110 mg)++* |
9,00 ml (180 mg)* |
13,50 ml (270 mg)* |
| 10 |
2,50 ml (50 mg) |
5,00 ml (100 mg) |
6,00 ml (120 mg)* |
10,00 ml (200 mg)* |
15,0 ml (300 mg)* |
| 11 |
3,00 ml (60 mg)+ |
5,50 ml (110 mg)* |
6,50 ml (130 mg)++* |
11,00 ml (220 mg)* |
16,50 ml (330 mg)* |
| 12 |
3,00 ml (60 mg) |
6,00 ml (120 mg)* |
7,50 ml (150 mg)++* |
12,00 ml (240 mg)* |
18,00 ml (360 mg)* |
| 13 |
3,50 ml (70 mg)+ |
6,50 ml (130 mg)* |
8,00 ml (160 mg)++* |
13,00 ml (260 mg)* |
19,50 ml (390 mg)* |
| 14 |
3,50 ml (70 mg) |
7,00 ml (140 mg)* |
8,50 ml (170 mg)++* |
14,00 ml (280 mg)* |
21,00 ml (420 mg)* |
| 15 |
4,00 ml (80 mg)+ |
7,50 ml (150 mg)* |
9,00 ml (180 mg)* |
15,00 ml (300 mg)* |
22,50 ml (450 mg)* |
| 16–25 |
5,00 ml (100 mg) |
10,00 ml (200 mg)* |
12,50 ml (250 mg)* |
20,00 ml (400 mg)* |
30,00 ml (600 mg)* |
| 26–35 |
7,50 ml (150 mg)* |
15,00 ml (300 mg)* |
17,50 ml (350 mg)* |
25,00 ml (500 mg)*# |
45,00 ml (900 mg)* |
| 36–< 45 |
10,00 ml (200 mg)* |
20,00 ml (400 mg)* |
22,50 ml (450 mg)* |
25,00 ml (500 mg)*# |
60,00 ml (1200 mg)* |
+ Odmerek 5 mg/kg: priporočeni odmerki so 1,75 ml (35 mg), 2,25 ml (45 mg), 2,75 ml (55 mg), 3,25 ml (65 mg) in 3,75 ml (75 mg), ki jih je mogoče dati samo z brizgo za peroralno dajanje z oznakami po 0,25 ml. Te vrednosti so zaokrožene na ustrezen odmerek, ki ga je mogoče dati v primeru uporabe brizge za peroralno dajanje z oznakami po 0,50 ml.
++ Odmerek 12 mg/kg: priporočeni odmerki so 4,20 ml (84 mg), 4,8 ml (96 mg), 5,4 ml (108 mg), 6,6 ml (132 mg), 7,2 ml (144 mg), 7,8 ml (156 mg) in 8,4 ml (168 mg), ki jih je mogoče dati samo z brizgo za peroralno dajanje z oznakami po 0,20 ml. Te vrednosti so zaokrožene na ustrezen odmerek, ki ga je mogoče dati v primeru uporabe brizge za peroralno dajanje z oznakami po 0,50 ml.
* Za zdravljenje teh bolnikov je najprimernejši azitromicin 40 mg/ml (200 mg/5 ml) prašek za peroralno suspenzijo.
# ne sme preseči odmerka za odrasle 500 mg na dan
Preglednica 4: Priporočeni največji dnevni odmerki in ustrezni volumni peroralne suspenzije (40 mg/ml) za pediatrične bolnike, stare 6 mesecev in več, s telesno maso manj kot 45 kg
| Telesna masa (kg) | Največji odmerek azitromicina na dan | ||||
| 5 mg/kg | 10 mg/kg | 12 mg/kg | 20 mg/kg | 30 mg/kg | |
| 7 |
1,00 ml (40 mg)+* |
1,75 ml (70 mg)* |
2,25 ml (90 mg)++ |
3,50 ml (140 mg) |
5,25 ml (210 mg) |
| 8 |
1,00 ml (40 mg)* |
2,00 ml (80 mg)* |
2,50 ml (100 mg)++ |
4,00 ml (160 mg) |
6,00 ml (240 mg) |
| 9 |
1,25 ml (50 mg)+* |
2,25 ml (90 mg) |
2,75 ml (110 mg)++ |
4,50 ml (180 mg) |
6,75 ml (270 mg) |
| 10 |
1,25 ml (50 mg)* |
2,50 ml (100 mg) |
3,00 ml (120 mg) |
5,00 ml (200 mg) |
7,50 ml (300 mg) |
| 11 |
1,50 ml (60 mg)+* |
2,75 ml (110 mg) |
3,25 ml (130 mg)++ |
5,50 ml (220 mg) |
8,25 ml (330 mg) |
| 12 |
1,50 ml (60 mg)* |
3,00 ml (120 mg) |
3,75 ml (150 mg)++ |
6,00 ml (240 mg) |
9,00 ml (360 mg) |
| 13 |
1,75 ml (70 mg)+* |
3,25 ml (130 mg) |
4,00 ml (160 mg)++ |
6,50 ml (260 mg) |
9,75 ml (390 mg) |
| 14 |
1,75 ml (70 mg)* |
3,50 ml (140 mg) |
4,25 ml (170 mg)++ |
7,00 ml (280 mg) |
10,50 ml (420 mg) |
| 15 |
2,00 ml (80 mg)+* |
3,75 ml (150 mg) |
4,50 ml (180 mg) |
7,50 ml (300 mg) |
11,25 ml (450 mg) |
| 16–25 |
2,50 ml (100 mg) |
5,00 ml (200 mg) |
6,25 ml (250 mg) |
10,00 ml (400 mg) |
15,00 ml (600 mg) |
| 26–35 |
3,75 ml (150 mg) |
7,50 ml (300 mg) |
8,75 ml (350 mg) |
12,50 ml (500 mg)# |
22,50 ml (900 mg) |
| 36–< 45 |
5,00 ml (200 mg) |
10,00 ml (400 mg) |
11,25 ml (450 mg) |
12,50 ml (500 mg)# |
30,00 ml (1200 mg) |
+ Odmerek 5 mg/kg: priporočeni odmerki so 0,875 ml (35 mg), 1,125 ml (45 mg), 1,375 ml (55 mg), 1,625 ml (65 mg) in 1,875 ml (75 mg). Te vrednosti so zaokrožene na ustrezen odmerek, ki ga je mogoče dati.
++ 12 mg/kg: priporočeni odmerki so 2,10 ml (84 mg), 2,40 ml (96 mg), 2,70 ml (108 mg), 3,30 ml (132 mg), 3,60 ml (144 mg), 3,9 ml (156 mg) in 4,2 ml (168 mg). Te vrednosti so zaokrožene na ustrezen odmerek, ki ga je mogoče dati.
* Za zdravljenje teh bolnikov je najprimernejši azitromicin 20 mg/ml (100 mg/5 ml) prašek za peroralno suspenzijo.
# ne sme preseči odmerka za odrasle 500 mg na dan
Odrasli in mladostniki s telesno maso vsaj 45 kg, ki ne morejo pogoltniti trdnih farmacevtskih oblik
Azitromicin je treba dati v obliki enkratnega dnevnega odmerka (glejte preglednico 5).
Preglednica 5: Priporočila za odmerjanje pri odraslih in mladostnikih s telesno maso vsaj 45 kg, ki ne morejo pogoltniti trdnih farmacevtskih oblik
| Indikacija | Režim odmerjanja azitromicina |
|
Akutni streptokokni tonzilitis in faringitis Akutni bakterijski sinusitis Akutni bakterijski otitis media Akutna poslabšanja kroničnega bronhitisa* Zunajbolnišnična pljučnica# Akutne bakterijske okužbe kože in kožnihstruktur |
500 mg/dan, 3 dni ali 500 mg na 1. dan, nato 250 mg/dan od 2. do 5. dne |
| Uretritis in cervicitis, ki ju povzroča Chlamydia trachomatis | 1000 mg v enkratnem odmerku |
|
*Samo za zdravljenje odraslih. #Pri odraslih lahko peroralno zdravljenje tudi sledi intravenskemu zdravljenju, če je klinično indicirano, do dokončanja celotnega 7- do 10-dnevnega cikla zdravljenja (za podrobnosti glejte povzetek glavnih značilnosti zdravila za i.v. formulacije azitromicina). Upoštevati je treba režime zdravljenja, odmerke in trajanje zdravljenja, ki so priporočeni vposodobljenih smernicah zdravljenja za posamezno indikacijo. |
|
Pozabljeni odmerek
Če je od pozabljenega odmerka minilo 12 ur ali manj, je treba bolniku svetovati, naj ga vzame čim prej in nato naslednji odmerek vzame ob običajnem času. Če je od časa, ko bolnik običajno vzame odmerek, minilo več kot 12 ur, mu je treba svetovati, naj počaka do naslednjega načrtovanega odmerka.
Posebne skupine bolnikov
Okvara ledvic
Pri bolnikih s hitrostjo glomerulne filtracije (GFR – glomerular filtration rate) ≥ 10 ml/min prilagajanje odmerka ni potrebno. Pri bolnikih z GFR < 10 ml/min je treba azitromicin dajati previdno (glejte poglavje 5.2).
Okvara jeter
Pri bolnikih z blago (razred A po Child-Pughu) ali zmerno okvaro jeter (razred B po Child-Pughu) prilagajanje odmerka ni potrebno (glejte poglavje 5.2). Podatkov pri bolnikih s hudo okvaro jeter (razred C po Child-Pughu) ni na voljo. Zato je treba pri teh bolnikih azitromicin dajati previdno (glejte poglavje 4.4).
Starejši
Pri starejših bolnikih prilagajanje odmerka ni potrebno (glejte poglavje 5.2). Ker je pri starejših bolnikih večja možnost za pojav proaritmičnih stanj, je zaradi tveganja za pojav srčne aritmije in torsades de pointes priporočljiva posebna previdnost (glejte poglavje 4.4).
Pediatrična populacija
Varnost in učinkovitost azitromicina pri otrocih, mlajših od 6 mesecev, nista bili dokazani za nobeno od indikacij, navedenih v poglavju 4.1.
Zdravilo Azitromicin Krka ni namenjeno za zdravljenje akutnih poslabšanj kroničnega bronhitisa pri pediatričnih bolnikih.
Način uporabe
za peroralno uporabo po rekonstituciji
Prašek za peroralno suspenzijo je treba vzeti kot enkratni dnevni odmerek, z obrokom ali brez njega. Dajanje tik pred obrokom lahko izboljša gastrointestinalno prenašanje zdravila.
Bolnikom je treba svetovati, naj pred vsakim novim odmerkom steklenico/plastenko z rekonstituirano peroralno suspenzijo pretresejo.
Za navodila glede rekonstitucije zdravila pred dajanjem glejte poglavje 6.6.
Preobčutljivost na učinkovino, eritromicin, kateri koli makrolidni ali ketolidni antibiotik ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Potencial za odpornost
Pri uporabi azitromicina bi lahko prišlo do razvoja odpornosti, povezanega z dolgotrajno prisotnostjo in zniževanjem ravni v plazmi in tkivih po koncu zdravljenja (glejte poglavje 5.2). Zdravljenje z azitromicinom se sme uvesti šele po skrbni oceni koristi in tveganj, z upoštevanjem lokalne prevalence odpornosti, in kadar prednostni režimi zdravljenja niso indicirani.
Hude kožne in preobčutljivostne reakcije
V povezavi z zdravljenjem z azitromicinom so poročali o redkih resnih alergijskih reakcijah, vključno z angioedemom in anafilaksijo (redko s smrtnim izidom), hudih kožnih neželenih učinkih (SCAR – severe cutaneous adverse reaction), vključno s Stevens-Johnsonovim sindromom (SJS), toksično epidermalno nekrolizo (TEN), reakcijo na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS – drug reaction with eosinophilia and systemic symptoms) in akutno generalizirano eksantemsko pustulozo (AGEP), ki so lahko življenje ogrožajoči ali smrtni (glejte poglavje 4.8). Pri predpisovanju zdravila je treba bolnike opozoriti na znake in simptome ter jih skrbno spremljati glede kožnih reakcij. Nekatere od teh reakcij pri uporabi azitromicina so povzročile ponavljajoče se simptome ter so zahtevale daljše obdobje opazovanja in zdravljenja. Ob pojavu alergijske reakcije je treba zdravljenje z azitromicinom prekiniti in uvesti ustrezno zdravljenje. Zdravniki se morajo zavedati, da po prekinitvi simptomatskega zdravljenja lahko pride do ponovnega pojava simptomov alergije.
Podaljšanje intervala QT
Pri zdravljenju z drugimi makrolidi, vključno z azitromicinom, so opazili podaljšano srčno repolarizacijo in podaljšanje intervala QT, ki pomenita tveganje za pojav srčne aritmije in torsades de pointes (glejte poglavje 4.8). Ker naslednje situacije lahko povzročijo povečano tveganje za ventrikularne aritmije (vključno s torsades de pointes), ki lahko privedejo do srčnega zastoja, je treba azitromicin uporabljati previdno pri bolnikih z obstoječimi proaritmičnimi stanji (zlasti pri ženskah in starejših bolnikih), kot so bolniki:
-
s prirojenim ali dokumentiranim podaljšanjem intervala QT;
-
ki trenutno prejemajo zdravljenje z drugimi učinkovinami, za katere je znano, da podaljšajo
interval QT (glejte poglavje 4.5);
-
z motnjami elektrolitov, zlasti v primeru hipokaliemije in hipomagneziemije;
-
s klinično pomembno bradikardijo, srčno aritmijo ali hudo srčno insuficienco;
-
starejši bolniki: starejši bolniki so lahko dovzetnejši za učinke na interval QT, povezane z zdravilom.
Hepatotoksičnost
Ker so jetra glavna pot izločanja azitromicina, je treba azitromicin pri bolnikih s pomembno boleznijo jeter uporabljati previdno. Pri uporabi azitromicina so poročali o primerih fulminantnega hepatitisa, ki lahko privede do odpovedi jeter, ki je lahko življenje ogrožajoča. Pri uporabi azitromicina so poročali tudi o hepatitisu, holestatski zlatenici, nekrozi jeter in odpovedi jeter; nekateri med njimi so bili smrtni (glejte poglavje 4.8). Nekateri bolniki imajo lahko obstoječo bolezen jeter ali jemljejo druga hepatotoksična zdravila. Bolnikom je treba svetovati, naj ob pojavu znakov in simptomov disfunkcije jeter, kot je hitro razvijajoča se astenija v povezavi z zlatenico, temnim urinom, dovzetnostjo za krvavitve ali encefalopatijo jeter, prenehajo z uporabo azitromicina in se posvetujejo z zdravnikom. V takšnih primerih je treba nemudoma opraviti teste/preiskave delovanja jeter.
Driska, povezana s Clostridioides difficile (CDAD – Clostridioides difficile associated diarrhoea), in
psevdomembranski kolitis
Pri uporabi azitromicina so poročali o CDAD in psevdomembranskem kolitisu, ki sta lahko v razponu od blage driske do kolitisa s smrtnim izidom (glejte poglavje 4.8). Pri bolnikih, ki se jim med dajanjem azitromicina ali po tem pojavi driska, je treba pomisliti na CDAD in psevdomembranski kolitis. Treba je razmisliti o prekinitvi zdravljenja z azitromicinom in uporabi podpornih ukrepov, skupaj z dajanjem specifičnega zdravljenja za C. difficile. Zdravil, ki zavirajo peristaltiko, se ne sme dajati.
Spolno prenosljive okužbe
Verjetnost za odpornost Neisseria gonorrhoeae proti makrolidom, vključno z azalidom azitromicinom, je zelo velika (glejte poglavje 5.1). Zato azitromicin ni priporočljiv za zdravljenje nezapletene gonoreje in medenične vnetne bolezni, razen če laboratorijski izvidi potrjujejo občutljivost organizma na azitromicin. Če tega stanja ne zdravimo ali ga zdravimo suboptimalno, lahko pride do poznega pojava zapletov, kot sta neplodnost in ektopična nosečnost.
Če razmišljamo o uporabi enkratnega odmerka azitromicina za zdravljenje uretritisa in cervicitisa, ki ju povzroča N. gonorrhoeae ali C. trachomatis (glejte poglavje 4.2), je treba izključiti sočasno urogenitalno okužbo z Mycoplasma genitalium zaradi velikega tveganja za pojav odpornosti pri tem organizmu.
Izključiti je treba tudi sočasno okužbo s Treponema pallidum, saj so simptomi sifilisa v inkubacijski dobi lahko prikriti, kar zakasni postavitev diagnoze.
Pri vseh bolnikih s spolno prenosljivimi urogenitalnimi okužbami je treba uvesti ustrezno protibakterijsko zdravljenje in opraviti kontrolne mikrobiološke preiskave.
Miastenija gravis
Pri bolnikih, ki so prejemali zdravljenje z azitromicinom, so poročali o poslabšanjih simptomov miastenije gravis in novem pojavu miasteničnega sindroma (glejte poglavje 4.8).
Neobčutljivi organizmi
Uporaba azitromicina lahko povzroči razrast neobčutljivih organizmov. V primeru pojava superinfekcije bodo morda potrebni začasna prekinitev zdravljenja ali drugi ustrezni ukrepi.
Derivati alkaloidov ergot
Pri bolnikih, ki so prejemali derivate alkaloidov ergot, je sočasno dajanje nekaterih makrolidnih antibiotikov povzročilo ergotizem. Podatkov o možnosti medsebojnega delovanja med alkaloidom ergot in azitromicinom ni. Zaradi teoretične možnosti pojava ergotizma azitromicina ne smemo dajati sočasno z derivati alkaloidov ergot.
Pediatrična populacija
Infantilna hipertrofična pilorična stenoza (IHPS)
Po dajanju azitromicina v prvih 42 dneh po rojstvu so poročali o primerih infantilne hipertrofične pilorične stenoze. Bolnikom in negovalcem je treba naročiti, naj se ob pojavu bruhanja v loku ali razdražljivosti ob hranjenju posvetujejo z zdravnikom.
Saharoza
6,5 ml suspenzije vsebuje 5 g saharoze. To morajo upoštevati sladkorni bolniki. Bolniki z redko dedno intoleranco za fruktozo, malabsorpcijo glukoze/galaktoze ali s pomanjkanjem saharoza-izomaltaze ne smejo jemati tega zdravila.
Natrij
To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija v 12,5 ml suspenzije (to je najvišji odmerek), kar
v bistvu pomeni "brez natrija".
Čeprav je azitromicin šibak zaviralec CYP450 in nima pomembnega medsebojnega delovanja s substrati CYP450, zaviranja CYP3A4 ni mogoče popolnoma izključiti. Zato je v primeru sočasnega dajanja substratov CYP3A4 z ozkim terapevtskim indeksom priporočljiva previdnost.
Azitromicin je zaviralec prenašalca P-glikoproteina (P-gp). Sočasno dajanje azitromicina in substratov P-gp, kot sta digoksin in kolhicin, lahko poveča izpostavljenost tem substratom. Kar zadeva zdravila z ozkim terapevtskim indeksom, so potrebni previdnost ter ustrezno klinično in/ali terapevtsko spremljanje koncentracije zdravila in prilagajanje odmerka. V tem kontekstu je treba upoštevati razmeroma dolg razpolovni čas azitromicina (glejte poglavje 5.2).
Zdravila, za katera je znano, da podaljšajo interval QT
Azitromicin je treba uporabljati previdno pri bolnikih, ki prejemajo zdravila, za katera je znano, da podaljšajo interval QT (glejte poglavje 4.4), kot so antiaritmiki razredov IA (npr. kinidin in prokainamid) in III (npr. dofetilid, amjodaron in sotalol), antipsihotiki (npr. pimozid), antidepresivi (npr. citalopram), fluorokinoloni (npr. moksifloksacin in levofloksacin), cisaprid, klorokin in hidroksiklorokin.
Informacije o medsebojnem delovanju azitromicina in morebitnih sočasnih zdravil so povzete v preglednici in besedilu spodaj. Opisana medsebojna delovanja zdravil temeljijo na kliničnih študijah medsebojnega delovanja zdravil, ki so jih opravili z azitromicinom, ali pa, kjer je navedeno, gre za morebitna medsebojna delovanja zdravil, do katerih lahko pride pri uporabi azitromicina.
Preglednica 6: Klinično pomembna medsebojna delovanja azitromicina in drugih zdravil
| Zdravilo (terapevtskopodročje) | Medsebojno delovanjeučinek naizpostavljenost | Mehanizem | Priporočilo glede sočasnega dajanja |
| Atorvastatin (zaviralec reduktaze HMG CoA)Azitromicin 500 mg peroralno enkrat na dan, 3 dni.Atorvastatin 10 mg peroralno enkrat na dan. | azitromicin: NDatorvastatin:↔ AUC↔ Cmax | Atorvastatin je substrat CYP3A4 in P-gp. | Potrebna je previdnost, ker so v obdobju trženja pri bolnikih, ki so prejemali azitromicin sočasno s statini, poročali o primerih rabdomiolize. |
| Ciklosporin (imunosupresiv)Azitromicin 500 mg peroralno enkrat na dan, 3 dni.Ciklosporin 10 mg/kg peroralno v obliki enkratnega odmerka. | azitromicin: NDciklosporin:↔ AUC↑Cmax 24 % | Ciklosporin je substrat CYP3A4 in P-gp z ozkim terapevtskim indeksom in/ali deluje kompetitivno pri izločanju z žolčem. | Med zdravljenjem z azitromicinom in po njem je treba izvajati ustrezno klinično spremljanje in terapevtsko spremljanje koncentracije zdravila. Po potrebi je trebaprilagoditi odmerek ciklosporina. |
| Kolhicin (protin) | azitromicin: NDkolhicin: | Kolhicin je substrat P-gp z ozkimterapevtskim | Med zdravljenjem z azitromicinom in ponjem je potrebno |
| ↑ 57 % AUC0-t↑ 22 % Cmax | indeksom. | klinično spremljanje. | |
| Dabigatran (peroralni antikoagulant) | NDpričakovano:↑ dabigatran | Dabigatran je substrat P-gp z ozkim terapevtskim indeksom. | Potrebna je previdnost, ker podatki iz obdobja trženja kažejo na povečano tveganje za krvavitve pri bolnikih, ki prejemajo azitromicin sočasno zdabigatranom. |
| Digoksin (srčniglikozidi) | NDpričakovano:↑ digoksin | Digoksin je substrat P-gp z ozkim terapevtskim indeksom. | Med zdravljenjem z azitromicinom in po njem je potrebno klinično spremljanje in po možnosti spremljanje ravnidigoksina. |
| Varfarin (peroralni antikoagulant)Azitromicin 500 mg peroralno enkrat na dan1. dan in nato 250 mg peroralno enkrat na dan, 4 dni.Varfarin 15 mg peroralno v obliki enkratnega odmerka. | azitromicin: ND varfarin: NDV klinični študiji medsebojnega delovanja zdravil ni prišlo do sprememb protrombinskega časa, obstajajo pa poročila iz obdobja trženja o okrepljenem antikoagulantnem delovanju peroralnih antikoagulantov kumarinskega tipa ob sočasnem dajanjuazitromicina. | Ni znan. | Med zdravljenjem z azitromicinom in po njem je treba razmisliti o pogostejšem spremljanju protrombinskega časa. |
| Opomba: statistično pomembne spremembe za več kot 10 % so prikazane kot „↑“ ali „↓“, brez spremembe kot „↔“, ni določeno pa kot „ND“. | |||
V kliničnih študijah, v katerih so ocenjevali morebitna medsebojna delovanja azitromicina in peroralnih antacidov (aluminijev hidroksid/magnezijev hidroksid), karbamazepina, cetirizina, cimetidina, efavirenza, flukonazola, metilprednizolona, midazolama, rifabutina, sildenafila, teofilina, triazolama, trimetoprima/sulfametoksazola in zidovudina, ni bilo klinično pomembnih sprememb v izpostavljenosti azitromicinu ali sočasno danim zdravilom.
Pediatrična populacija
Študije medsebojnega delovanja so izvedli le pri odraslih.
Nosečnost
Študije vpliva na razmnoževanje pri živalih so izvedli pri koncentracijah odmerkov, ki so bili največ
zmerno toksični za mater. V teh študijah ni bilo dokazov o teratogenih učinkih. Ustreznih in dobro nadzorovanih študij pri nosečnicah pa niso opravili.
Iz opazovalnih študij obstaja velika količina podatkov o izpostavljenosti azitromicinu med nosečnostjo (več kot 7000 nosečnosti, izpostavljenih azitromicinu). Večina teh študij ne kaže povečanega tveganja za neželene učinke na plod, kot so večje prirojene malformacije ali srčno-žilne malformacije.
Epidemiološki dokazi, povezani s tveganjem za splav po izpostavljenosti azitromicinu v zgodnji nosečnosti, so nejasni. Študije na živalih ne kažejo škodljivega vpliva na razmnoževanje (glejte poglavje 5.3).
Azitromicin se lahko uporablja med nosečnostjo samo, če je klinično potrebno.
Dojenje
Azitromicin se v veliki meri izloča v materino mleko. Resnih neželenih učinkov azitromicina na dojene otroke niso opazili, vendar pa se pri dojenih novorojenčkih/otrocih tudi pri subterapevtskih odmerkih lahko pojavijo učinki, kot so driska, glivična okužba sluznice in preobčutljivost. Odločiti se je treba med prenehanjem dojenja in prenehanjem/prekinitvijo zdravljenja z azitromicinom, pri čemer je treba pretehtati prednosti dojenja za otroka in prednosti zdravljenja za mater.
Plodnost
V študijah plodnosti, ki so jih izvedli pri podganah, so po dajanju azitromicina opazili zmanjšano število nosečnosti. Pomen te ugotovitve za človeka ni znan.
Zdravilo Azitromicin Krka ima zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Pri nekaterih bolnikih, ki so jemali azitromicin, so poročali o omotici, dremavosti in konvulzijah, pri nekaterih bolnikih pa je prišlo do okvare vida in/ali sluha. To je treba upoštevati pri ocenjevanju bolnikove sposobnosti vožnje in upravljanja strojev (glejte poglavje 4.8).
Povzetek varnostnega profila
Neželeni učinki, o katerih so med zdravljenjem najpogosteje poročali, vključujejo drisko, glavobol, bruhanje, bolečino v trebuhu, navzeo in nenormalne vrednosti laboratorijskih preiskav. Drugi pomembni neželeni učinki vključujejo anafilaktične reakcije, torsades de pointes, aritmijo, vključno z ventrikularno tahikardijo, psevdomembranski kolitis in odpoved jeter (glejte poglavje 4.4). V povezavi z zdravljenjem z azitromicinom so poročali o hudih kožnih neželenih učinkih (SCAR), vključno s Stevens-Johnsonovim sindromom (SJS), toksično epidermalno nekrolizo (TEN), reakcijo na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS) in akutno generalizirano eksantemsko pustulozo (AGEP) (glejte poglavje 4.4).
Seznam neželenih učinkov
Neželeni učinki, ki so jih ugotovili na podlagi izkušenj iz kliničnih preskušanj in nadzora v obdobju trženja, so navedeni spodaj po organskih sistemih in pogostnosti.
Pogostnosti pojava neželenih učinkov so opredeljene kot zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do
< 1/10), občasni (≥ 1/1000 do < 1/100), redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000), zelo redki (< 1/10 000), neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov). V vsaki skupini pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.
Preglednica 7: Seznam neželenih učinkov
| Organski | Zelo | Pogosti | Občasni | Redki | Neznana |
| sistem | pogosti | pogostnost | |||
| Infekcijske in parazitske bolezni | okužba s kandido pljučnica glivična okužba bakterijska okužba vaginalna okužba faringitis gastroenteritis rinitisoralna kandidoza | ||||
| Bolezni krvi in limfatičnega sistema | zmanjšano število limfocitov zvečano število eozinofilcev zvečano število bazofilcev zvečano število monocitov zvečanjo številonevtrofilcev | levkopenija nevtropenija eozinofilija zvečano število trombocitov znižane vrednosti hematokrita | trombocitopenija hemolitična anemija | ||
| Bolezni imunskega sistema | angioedem preobčutljivost (glejtepoglavje 4.4) | anafilaktičnareakcija | |||
| Presnovne in prehranske motnje | pomanjkanje apetita | ||||
| Psihiatričnemotnje | živčnost nespečnost | agitacija | tesnoba delirij halucinacijeagresivnost | ||
| Bolezniživčevja | glavobol | omotica disgevzija parestezija somnolenca | miastenija gravis (glejtepoglavje 4.4) epileptični napadi anozmija agevzija hipestezija psihomotorična hiperaktivnost parozmijasinkopa | ||
| Očesne | okvara vida |
| bolezni | |||||
| Ušesne bolezni, vključno z motnjamilabirinta | ušesna bolezenvrtoglavica | gluhost naglušnost tinitus | |||
| Srčne bolezni | palpitacije | torsades de pointes (glejte poglavje 4.4) aritmija, vključno z ventrikularno tahikardijo (glejte poglavje 4.4) podaljšanje intervala QT na elektrokardiogramu(glejte poglavje 4.4) | |||
| Žilne bolezni | vročinski oblivi | hipotenzija | |||
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora | dispneja bolezen dihal epistaksa | ||||
| Bolezni prebavil | driska | bruhanje bolečina v trebuhu navzea | gastritis zaprtje dispepsija disfagija napihnjenost trebuhasuha usta razjede v ustih čezmerno izločanje sline eruktacijaflatulenca | pankreatitis psevdomembranski kolitis (glejte poglavje 4.4) sprememba barve jezika | |
| Bolezni jeter,žolčnika in žolčevodov | zvišane vrednosti aspartat-aminotr ansferaze zvišane vrednostialanin-aminotra nsferaze zvišane vrednosti bilirubina v krvi zvišane vrednostialkalne fosfataze v krvi | nenormalno delovanje jeter holestatska zlatenica | odpoved jeter (glejte poglavje 4.4) fulminantni hepatitis nekroza jeter | ||
| Bolezni kože in podkožja | izpuščaj pruritus urtikarija | akutna generalizirana eksantemska | toksična epidermalna nekroliza |
| dermatitis suha koža hiperhidroza | pustuloza (AGEP)reakcija na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS)fotosenzitivna reakcija | Stevens-Johnsonov sindrom multiformni eritem | |||
| Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnegatkiva | osteoartritis mialgija bolečina v hrbtu bolečina v vratu | artralgija | |||
| Bolezni sečil | disurija bolečina v ledvicah zvišane vrednosti sečnine v krvi zvišane vrednostikreatinina v krvi | akutna okvara ledvic tubulointersticijski nefritis | |||
| Motnje reprodukcijein dojk | vmesna krvavitevbolezen testisov | ||||
| Splošne | edem | ||||
| težave in | astenija | ||||
| spremembe | splošno slabo | ||||
| na mestu | počutje | ||||
| aplikacije | utrujenost | ||||
| edem obraza | |||||
| bolečina v | |||||
| prsnem košu | |||||
| pireksija | |||||
| bolečina | |||||
| periferni edem | |||||
| Preiskave | znižane | nenormalne | |||
| vrednosti | vrednosti kalija | ||||
| bikarbonata | v krvi | ||||
| v krvi | zvišane | ||||
| vrednosti | |||||
| klorida v krvi | |||||
| zvišane | |||||
| vrednosti | |||||
| glukoze v krvi | |||||
| zvišane | |||||
| vrednosti | |||||
| bikarbonata v | |||||
| krvi |
| nenormalnevrednosti natrija v krvi | |||||
| Poškodbe, zastrupitve in zapleti priposegih | zaplet po posegu |
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke
Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22
SI-1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)8 2000 500
Faks: +386 (0)8 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si
Simptomi
Neželeni učinki, ki so se pojavili pri odmerkih, večjih od priporočenih, so bili podobni tistim, ki so jih opazili pri običajnih odmerkih (glejte poglavje 4.8). Tipični simptomi prevelikega odmerjanja azitromicina vključujejo gastrointestinalne simptome, tj. bruhanje, drisko, bolečino v trebuhu in navzeo.
Zdravljenje
V primeru prevelikega odmerjanja sta indicirana splošno simptomatsko zdravljenje in podpora vitalnih
funkcij ter po potrebi dajanje medicinskega oglja ali izpiranje želodca.
Podatkov o učinkih dialize na izločanje azitromicina ni. Zaradi mehanizma izločanja azitromicina pa ni verjetno, da bi se učinkovina z dializo izločila v pomembnem obsegu.
Farmakološke lastnosti - Azitromicin 20 mg/ml
Farmakoterapevtska skupina: zdravila za sistemsko zdravljenje bakterijskih infekcij, makrolidi oznaka ATC: J01FA10
Mehanizem delovanja
Mehanizem delovanja azitromicina temelji na zaviranju sinteze bakterijskih beljakovin z vezavo na ribosomsko podenoto 50 S in zaviranjem translokacije peptidov.
Farmakokinetično/farmakodinamično razmerje
Učinkovitost je v glavnem odvisna od razmerja med AUC (površina pod krivuljo) in MIK (minimalna inhibitorna koncentracija) povzročitelja.
Mehanizmi odpornosti
Odpornost proti azitromicinu lahko temelji na naslednjih mehanizmih:
-
Izločanje: Odpornost je lahko posledica povečanja števila izločevalnih črpalk v citoplazemski
membrani. To velja samo za makrolide s 14- ali 15-členskim obročem (t. i. fenotip M).
-
Sprememba ciljne strukture: Afiniteta za vezavna mesta na ribosomih se zmanjša zaradi metilacije 23S rRNA, kar povzroči odpornost proti makrolidom (M), linkozamidom (L) in streptograminom skupine B (SB) (t. i. fenotip MLSB). Metilaze, ki povzročajo odpornost, kodirajo geni erm. Afiniteta za vezavna mesta na ribosomih se zmanjša tudi zaradi mutacij v ciljni strukturi 23S rRNA ali zaradi mutacij v beljakovinah velike podenote ribosomov.
-
Encimska inaktivacija makrolidov je s kliničnega vidika manj pomembna.
Pri fenotipu M so opazili popolno navzkrižno odpornost med azitromicinom, klaritromicinom, eritromicinom in roksitromicinom. Fenotip MLSB izkazuje dodatno navzkrižno odpornost s klindamicinom in streptograminom B. Pri makrolidu spiramicinu s 16-členskim obročem prihaja do delne navzkrižne odpornosti.
Zaradi majhne permeabilnosti zunanje membrane je večina gramnegativnih vrst inherentno odpornih
proti makrolidom.
Kriteriji za interpretacijo testiranja občutljivosti
Kriterije za interpretacijo testiranja občutljivosti, MIK (minimalna inhibitorna koncentracija), za azitromicin je določil odbor European Committee on Antimicrobial Susceptibility Testing (EUCAST) in so navedeni tukaj: https://www.ema.europa.eu/documents/other/minimum-inhibitory-concentration-mic-breakpoints_en.xlsx
Prevalenca pridobljene odpornosti
Prevalenca pridobljene odpornosti se lahko pri izbranih vrstah geografsko in časovno spreminja, zato so zaželene lokalne informacije o odpornosti, zlasti pri zdravljenju hudih okužb. Če je lokalna prevalenca odpornosti takšna, da je uporabnost zdravila vsaj pri nekaterih vrstah okužb vprašljiva, se je treba po potrebi posvetovati s strokovnjakom. Zlasti v primeru hudih okužb ali neučinkovitosti zdravljenja je treba opraviti mikrobiološko diagnostiko z identifikacijo povzročitelja okužbe in določitvijo njegove občutljivosti na azitromicin..
Preglednica 8: Prevalenca pridobljene odpornosti
| Na splošno občutljive vrste | ||
| Aerobni grampozitivni mikroorganizmi | ||
| Streptococcus pyogenes | ||
| Aerobni gramnegativni mikroorganizmi | ||
| Haemophilus influenzae | ||
| Legionella pneumophila° | ||
| Moraxella catarrhalis | ||
| Anaerobni mikroorganizmi | ||
| Peptostreptococcus spp. | ||
| Drugi mikroorganizmi | ||
| Chlamydia trachomatis° | ||
| Chlamydophila pneumoniae° | ||
| Chlamydophila psittaci | ||
| Mycoplasma pneumoniae° | ||
| Vrste, pri katerih je lahko težava pridobljena odpornost | ||
| Aerobni grampozitivni mikroorganizmi |
| Staphylococcus aureus+ |
| Staphylococcus epidermidis |
| Staphylococcus haemolyticus |
| Staphylococcus hominis |
| Streptococcus agalactiae |
| Streptococcus pneumoniae++ |
| streptokoki viridans |
| Anaerobni mikroorganizmi |
| Fusobacterium spp. |
| Prevotella spp. |
| Inherentno odporni organizmi |
| Aerobni gramnegativni mikroorganizmi |
| Escherichia coli |
| Klebsiella spp. |
| Pseudomonas aeruginosa |
| Anaerobni mikroorganizmi |
| Bacteroides spp. |
°Ob izdaji preglednic ni bilo na voljo posodobljenih podatkov. V primarni literaturi, standardni znanstveni literaturi in terapevtskih priporočilih je predpostavljena občutljivost.
+Vsaj v eni regiji je izkazana stopnja odpornosti pri Staphylococcus aureus, odpornem proti meticilinu,
višja od 50 %.
++Na penicilin občutljivi sevi Streptococcus pneumoniae so verjetneje občutljivi na azitromicin kot
proti penicilinu odporni sevi Streptococcus pneumoniae.
Absorpcija
Maksimalne koncentracije azitromicina v serumu (Cmax) po jemanju 500 mg v obliki peroralne suspenzije (40 mg/ml), 1000 mg v obliki praška za peroralno suspenzijo, 500 mg (2 × 250 mg) tablet in 1000 mg (4 × 250 mg) v obliki kapsul pri zdravih prostovoljcih na tešče so bile 0,29, 0,75, 0,34 oziroma 1,07 mg/l. Čas do maksimalnih koncentracij azitromicina v plazmi (Tmax) po peroralnem dajanju je bil v razponu od 2 do 3 ur. Povprečna absolutna biološka uporabnost pri zdravih prostovoljcih na tešče po jemanju 500 mg peroralne suspenzije je bila 37 %, po jemanju 1000 mg praška za peroralno suspenzijo v vrečici pa 44 %.
Učinek hrane na relativno peroralno biološko uporabnost azitromicina je odvisen od formulacije. Po dajanju 500 mg v obliki peroralne suspenzije (40 mg/ml), 1000 mg v obliki praška za peroralno suspenzijo in 500 mg peroralnega odmerka azitromicina v obliki tablet (2 × 250 mg) je bila izpostavljenost pri obroku z veliko vsebnostjo maščob podobna kot pri dajanju na tešče. Po dajanju enkratnega odmerka 500 mg (2 × 250 mg) v obliki kapsul z obrokom z veliko vsebnostjo maščob je bila povprečna vrednost Cmax in AUC0-24 52 % oziroma 43 % nižja v primerjavi z dajanjem na tešče.
V preglednici 5 so prikazane povprečne vrednosti (SD) farmakokinetičnih parametrov pri odraslih zdravih prostovoljcih po standardnih režimih odmerjanja s tabletami in kapsulami.
Preglednica 9: Vrednosti AUC0-24 in Cmax azitromicina pri 3-dnevnem in 5-dnevnem režimu na zadnji
dan odmerjanja
| Režim odmerjanja, formulacija | AUC0-24 (µg•h/ml) | Cmax (µg/ml) | ||
| 3-dnevni režim (500 mg na dan), tableta | 1,88 (0,96) | 0,42 (0,21) | ||
| 5-dnevni režim (500 mg na 1. dan, 250 mg od | 0,80 (0,42) | 0,18 (0,10) |
| 2. do 5. dne), tableta | ||
| 5-dnevni režim (500 mg na 1. dan, 250 mg od 2. do 5. dne), kapsula | 2,1 (0,6) | 0,24 (0,08) |
Porazdelitev
Azitromicin se obsežno in hitro porazdeli iz plazme v zunajžilni prostor, vključno s tkivi, kot so tonzile, pljuča in ginekološka tkiva, kot tudi v znotrajcelični prostor, zlasti v polimorfonuklearne levkocite, makrofage in monocite. Farmakokinetične študije so pokazale pomembno višje koncentracije azitromicina v določenih tkivih (do 50-kratnik maksimalne koncentracije, ki so jo opazili v plazmi). To kaže na obsežno vezavo v teh tkivih, s porazdelitvenim volumnom v stanju dinamičnega ravnovesja v razponu od 23 do 31 l/kg. Faza prerazporeditve iz znotrajceličnega v zunajcelični prostor in plazmo lahko povzroči dolgotrajne nizke koncentracije po prenehanju zdravljenja.
Azitromicin izkazuje majhno stopnjo vezave na beljakovine v plazmi, večinoma na alfa 1-kisli glikoprotein, ta stopnja pa se ob višanju koncentracije antibiotika še zmanjšuje: vezava na beljakovine je 50 %, 23 % in 7 % pri koncentracijah 0,05 mg/l, 0,1 mg/l oziroma 1 mg/l.
Biotransformacija
Azitromicin se minimalno presnavlja v jetrih. Glavna pot biotransformacije je N-demetilacija sladkorja desozamina. Druge poti vključujejo O-demetilacijo, hidrolizo kladinoze (dekonjugacija sladkorja kladinoze) in hidroksilacijo sladkorja desozamina in makrolidnega obroča.
Dokazov o klinično pomembni indukciji ali zaviranju jetrnega citokroma CYP 3A4 prek nastanka kompleksa citokroma in presnovka ni. Ravno tako niso zaznali samoinducirane presnove azitromicina po tej poti.
Izločanje
Azitromicin se večinoma (aktivno) izloča z žolčem, v glavnem v obliki nespremenjenega zdravila, a tudi v obliki presnovkov, ki nimajo protibakterijske aktivnosti. Izločanje z urinom predstavlja manj pomembno pot izločanja, pri čemer se z urinom izloči manj kot 6 % peroralnega odmerka in približno 20 % zdravila, ki doseže sistemski obtok. Več kot 50 % zdravila, ki se izloči z blatom, in 12 % zdravila, ki se izloči z urinom, je v obliki nespremenjene spojine.
Po dajanju enkratnega 500 mg odmerka azitromicina je ocenjeni plazemski očistek 630 ml/min, s
končnim razpolovnim časom približno 68 ur. Ledvični očistek je na splošno v razponu 100–189 ml/min, tj. pomembno manjši od plazemskega očistka, kar je v skladu s pričakovanji zaradi razmeroma majhnega prispevka ledvične poti k izločanju.
Linearnost/nelinearnost
Po peroralnem dajanju formulacije s takojšnjim sproščanjem so dokazali sorazmernost AUC0-24 in Cmax glede na odmerek v razponu od 250 mg do 1000 mg.
Posebne skupine bolnikov
Okvara ledvic
Farmakokinetiko azitromicina so preučevali pri 43 odraslih (starih od 21 do 85 let) po peroralnem dajanju enkratnega 1,0 g odmerka azitromicina (4 × 250 mg kapsule) preskušancem z
GFR > 80 ml/min (n = 12), preskušancem z GFR med 10 in 80 ml/min (n = 12) ter preskušancem z
GFR < 10 ml/min (n = 19).
Vpliva na farmakokinetiko azitromicina pri preskušancih z GFR med 10 in 80 ml/min ni bilo (povprečna vrednost Cmax se je zvišala za 5,1 %, povprečna vrednost AUC0-120 pa za 4,2 % v primerjavi s preskušanci z GFR > 80 ml/min). Pri preskušancih z GFR < 10 ml se je v primerjavi s preskušanci z GFR > 80 ml/min povprečna vrednost Cmax zvišala za 61 %, povprečna vrednost AUC0-120 pa za 35 %.
Podatkov pri preskušancih na dializi ni na voljo, vendar zaradi mehanizma izločanja azitromicina ni verjetno, da bi se učinkovina z dializo izločila v pomembnem obsegu.
Okvara jeter
Farmakokinetiko azitromicina so preučevali pri 22 odraslih po peroralnem dajanju enkratnega 500 mg odmerka azitromicina (2 × 250 mg kapsule) preskušancem z normalnim delovanjem jeter (n = 6), preskušancem z okvaro jeter razreda A po Child-Pughu (n = 10) in preskušancem z okvaro jeter razreda B po Child-Pughu (n = 6). Farmakokinetika azitromicina pri preskušancih z okvaro jeter razredov A in B po Child-Pughu je bila za 3 % oziroma 19 % nižja v smislu vrednosti AUC0-inf ter za 34 % oziroma 72 % višja v smislu vrednosti Cmax v primerjavi s preskušanci z normalnim delovanjem jeter.
Starejši
Pri starejših prostovoljcih (starih > 65 let), ki so na tešče prejemali azitromicin 500 mg (2 × 250 mg kapsule) na 1. dan in nato 250 mg od 2. do 5. dne, je bila vrednost AUC0-24 na 1. dan 3,0 μg•h/ml, na
5. dan pa 2,7 μg•h/ml. Na 5. dan so opazili 29 % višje vrednosti AUC0-24, 8 % večje vrednosti Cmax in 37,5 % višje vrednosti Tmax v primerjavi z mlajšimi prostovoljci (starimi < 40 let). Ker te razlike ne veljajo za klinično pomembne, prilagajanje odmerka pri starejših osebah z normalnim delovanjem ledvic in jeter ni potrebno.
Pediatrična populacija
Farmakokinetiko peroralne suspenzije azitromicina so opredelili pri 14 otrocih, starih od 6 do 15 let, s faringitisom in pri 7 otrocih, starih od 1 do 5 let, z otitisom media. V teh 2 študijah so peroralno suspenzijo azitromicina dajali v odmerku 10 mg/kg na 1. dan in nato 5 mg/kg od 2. do 5. dne. Po
5 dneh zdravljenja so bile povprečne vrednosti AUC0-24 3,1 µg•h/ml oziroma 1,8 μg•h/ml. Povprečna vrednost Cmax je bila 0,38 µg/ml, ustrezna povprečna vrednost Tmax pa 2,4 ure pri otrocih, starih od 6 do 15 let, in 0,22 μg/ml oziroma 1,9 ure pri otrocih, starih od 1 do 5 let. Povprečni vrednosti Cmax in AUC0-24 sta bili pri otrocih, starih od 6 do 15 let, 1,7-krat večji kot pri otrocih, starih od 1 do 4 leta.
Farmakokinetiko 3-dnevnega cikla zdravljenja s peroralno suspenzijo azitromicina v odmerku 10 mg/kg na dan so ocenili tudi pri 16 otrocih, starih od 6 mesecev do 10 let, z bakterijskimi
okužbami. Povprečna vrednost AUC0-24 pri 7 otrocih, starih od 2 do 4 leta, je bila 2,90 μg•h/ml, pri
8 otrocih, starih od 5 do 10 let, pa 2,08 μg•h/ml. Pri enem samem otroku iz starostne skupine od
6 mesecev do 2 leti so zabeležili nizko vrednost AUC0-24 0,74 μg•h/ml.
Farmakokinetike enkratnega odmerka azitromicina pri pediatričnih bolnikih, ki so prejeli odmerke
30 mg/kg, niso preučevali.
Farmacevtski podatki - Azitromicin 20 mg/ml
saharoza hidroksipropilceluloza
brezvodni natrijev fosfat (E339) ksantanski gumi
brezvodni koloidni silicijev dioksid
aroma banane (saharoza, maltodekstrin, arabski gumi, aroma) aroma divje češnje (saharoza, maltodekstrin, arabski gumi, aroma) aroma vanilje (maltodekstrin, aroma, naravna aroma)
Pred pripravo:
Azitromicin Krka 20 mg/ml prašek za peroralno suspenzijo: 2 leti Azitromicin Krka 40 mg/ml prašek za peroralno suspenzijo: 3 leta
Po rekonstituciji:
Steklenice po 15 ml, 20 ml in 22,5 ml suspenzije:
Po rekonstituciji je treba zdravilo porabiti v 5 dneh. Shranjujte pri temperaturi do 25 °C.
Steklenice po 30 ml in 37,5 ml suspenzije:
Po rekonstituciji je treba zdravilo porabiti v 10 dneh. Shranjujte pri temperaturi do 25 °C.
Shranjujte v originalni ovojnini za zagotovitev zaščite pred vlago.
Za shranjevanje zdravila ni posebnih temperaturnih omejitev.
Za pogoje shranjevanja po rekonstituciji zdravila glejte poglavje 6.3.
Steklenica (rjavo steklo), za otroke varna navojna zaporka iz PP/PE z obročkom:
20 mg/ml:
-
16,38 g praška za pripravo 20 ml peroralne suspenzije (s 400 mg azitromicina), v škatli.
40 mg/ml:
-
12,6 g praška za pripravo 15 ml peroralne suspenzije (s 600 mg azitromicina), v škatli.
-
18,9 g praška za pripravo 22,5 ml peroralne suspenzije (z 900 mg azitromicina), v škatli.
-
25,2 g praška za pripravo 30 ml peroralne suspenzije (s 1200 mg azitromicina), v škatli.
-
31,5 g praška za pripravo 37,5 ml peroralne suspenzije (s 1500 mg azitromicina), v škatli. V pakiranju je priložena 10 ml brizga za peroralno dajanje iz PE/PP, umerjena na 0,25 ml, z
nastavkom.
Da se zagotovi dajanje celotnega odmerka, vsebuje pripravljena suspenzija dodatnih 5 ml. Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.
Ni posebnih zahtev za odstranjevanje.
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.
Peroralna suspenzija je homogena suspenzija od bledo rumene do rjavkasto rumene barve z značilnim okusom po banani in divji češnji.
Azitromicin Krka 20 mg/ml Priprava suspenzije:
Dobro pretresite vsebnik s praškom. Z merilno pipeto/valjem/brizgo (priloženo v škatli) dodajte 11 ml prečiščene vode prašku. Med dodajanjem vode držite steklenico nagnjeno, tako da večina prahu ni na dnu steklenice, sicer se lahko zatakne na dno. Ko dodate navedeno količino vode, steklenico tesno zaprite in jo takoj obrnite, tako da se prašek pomeša z vodo, in dobro pretresite. To pomaga pri oblikovanju homogene suspenzije. Prašek mora biti popolnoma dispergiran!
Zaradi izgube pri dajanju se pripravi večja količina suspenzije.
Azitromicin Krka 40 mg/ml Priprava suspenzije:
Dobro pretresite vsebnik s praškom. Z merilno pipeto/valjem/brizgo (priloženo v škatli) dodajte spodaj navedeno količino vode prašku.
Zaradi izgube pri dajanju se pripravi večja količina suspenzije. Za pripravo 15 ml (600 mg) suspenzije: dodajte 9,0 ml vode. Za pripravo 22,5 ml (900 mg) suspenzije: dodajte 12,5 ml vode. Za pripravo 30 ml (1200 mg) suspenzije: dodajte 16,0 ml vode.
Za pripravo 37,5 ml (1500 mg) suspenzije: dodajte 19,0 ml vode.
Med dodajanjem vode držite steklenico nagnjeno, tako da večina prahu ni na dnu steklenice, sicer se
lahko zatakne na dno.
Ko dodate navedeno količino vode, steklenico tesno zaprite in jo takoj obrnite, tako da se prašek pomeša z vodo, in dobro pretresite. To pomaga pri oblikovanju homogene suspenzije. Prašek mora biti popolnoma dispergiran!
Pred uporabo steklenico odprite in namestite nastavek za brizgo v vrat steklenice.