Rozor 10 mg/10 mg filmsko obložene tablete

Hiperholesterolemija

Zdravilo Rozor je indicirano kot nadomestno zdravljenje, kot dodatek k dieti, za zdravljenje primarne hiperholesterolemije pri odraslih bolnikih, pri katerih je stanje ustrezno nadzorovano s sočasnim jemanjem posameznih učinkovin v enakih odmerkih, kot ju vsebuje zdravilo s fiksno kombinacijo odmerkov, vendar v obliki ločenih zdravil.

Preprečevanje srčno-žilnih dogodkov

Zdravilo Rozor je indicirano kot nadomestno zdravljenje pri odraslih bolnikih s koronarno srčno boleznijo in anamnezo akutnega koronarnega sindroma, ki so ustrezno nadzorovani s sočasnim jemanjem posameznih učinkovin v enakih odmerkih kot v fiksni kombinaciji, vendar v obliki ločenih zdravil.

Odmerjanje

Bolnik mora imeti predpisano ustrezno dieto za zmanjševanje maščob in mora s to dieto nadaljevati tudi med zdravljenjem z zdravilom Rozor.

Zdravilo Rozor se lahko daje v razponu odmerkov od 10 mg/10 mg do 20 mg/10 mg ali 40 mg/10 mg.

Priporočeni odmerek je ena filmsko obložena tableta ustrezne jakosti na dan, s hrano ali brez nje.

Zdravilo Rozor ni primerno za začetno zdravljenje. Zdravljenje je treba začeti s posameznima učinkovinama, menjava na fiksno kombinacijo odmerkov ustrezne jakosti je možna šele po določitvi ustreznih odmerkov.

Zdravljenje je treba prilagoditi posameznemu bolniku glede na ciljne ravni maščob, priporočen cilj

zdravljenja in bolnikov odziv. Odmerek se lahko prilagodi po 4 tednih, kadar je to potrebno.

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost rosuvastatina in ezetimiba pri otrocih, mlajših od 18 let, še nista bili dokazani. Trenutno razpoložljivi podatki so opisani v poglavjih 4.8 in 5.2, vendar priporočil o odmerjanju ni mogoče dati.

Starejši bolniki

Priporočeni začetni odmerek pri bolnikih, starejših od 70 let, je 5 mg rosuvastatina (glejte

poglavje 4.4). Fiksna kombinacija odmerkov ni primerna za začetno zdravljenje. Zdravljenje je treba začeti s posameznima učinkovinama, menjava na fiksno kombinacijo odmerkov ustrezne jakosti je možna šele po določitvi ustreznih odmerkov.

Okvara ledvic

Bolnikom z blago okvaro ledvic odmerka ni potrebno prilagajati.

Pri bolnikih z zmerno okvaro ledvic (očistek kreatinina < 60 ml/min) je priporočeni začetni odmerek 5 mg rosuvastatina. Fiksna kombinacija odmerkov ni primerna za začetno zdravljenje. Zdravljenje je treba začeti s posameznima učinkovinama, menjava na fiksno kombinacijo odmerkov ustrezne jakosti je možna šele po določitvi ustreznih odmerkov.

Uporaba zdravila Rozor 40 mg/10 mg je kontraindicirana pri bolnikih z zmerno okvaro ledvic (glejte poglavje 4.3).

Pri bolnikih s hudo okvaro ledvic je uporaba zdravila Rozor v vseh odmerkih kontraindicirana (glejte poglavji 4.3 in 5.2).

Okvara jeter

Bolnikom z blago okvaro jeter (ocena od 5 do 6 po klasifikaciji Child-Pugh) odmerkov ni potrebno prilagajati. Pri bolnikih z zmerno (ocena od 7 do 9 po klasifikaciji Child-Pugh) ali hudo (ocena > 9 po klasifikaciji Child-Pugh) motnjo delovanja jeter zdravljenje z zdravilom Rozor ni priporočljivo (glejte poglavji 4.4 in 5.2).

Zdravilo Rozor je kontraindicirano pri bolnikih z aktivno boleznijo jeter (glejte poglavje 4.3).

Rasa

Sistemska izpostavljenost rosuvastatinu je bila večja pri Azijcih (glejte poglavji 4.4 in 5.2). Priporočeni začetni odmerek rosuvastatina pri bolnikih azijskega rodu je 5 mg. Fiksna kombinacija odmerkov ni primerna za začetno zdravljenje. Zdravljenje je treba začeti s posameznima

učinkovinama, menjava na fiksno kombinacijo odmerkov ustrezne jakosti je možna šele po določitvi

ustreznih odmerkov.

Uporaba zdravila Rozor 40 mg/10 mg je kontraindicirana pri teh bolnikih (glejte poglavji 4.3 in 5.2).

Genetski polimorfizmi

Znano je, da lahko specifične vrste genetskih polimorfizmov [genotipi SLCO1B1 (OATP1B1) c.521CC in ABCG2 (BCRP) c.421AA] povzročijo povečano izpostavljenost rosuvastatinu (glejte poglavje 5.2). Pri bolnikih, za katere je znano, da imajo takšne specifične vrste polimorfizmov, je priporočljiv manjši dnevni odmerek zdravila Rozor.

Odmerjanje pri bolnikih s predispozicijskimi dejavniki za miopatijo

Priporočeni začetni odmerek rosuvastatina pri bolnikih s predizpozicijskimi dejavniki za miopatijo je 5 mg (glejte poglavje 4.4). Fiksna kombinacija odmerkov ni primerna za začetno zdravljenje.

Zdravljenje je treba začeti s posameznima učinkovinama, menjava na fiksno kombinacijo odmerkov ustrezne jakosti je možna šele po določitvi ustreznih odmerkov.

Uporaba zdravila Rozor 40 mg/10 mg je kontraindicirana pri nekaterih od teh bolnikov (glejte poglavje 4.3).

Sočasno zdravljenje

Rosuvastatin je substrat različnih transportnih beljakovin (npr. OATP1B1 in BCRP). Tveganje za miopatijo (vključno z rabdomiolizo) se poveča, če se zdravilo Rozor uporablja sočasno z določenimi zdravili, ki lahko povečajo koncentracijo rosuvastatina v plazmi zaradi interakcij s temi transportnimi beljakovinami (npr. ciklosporin in določeni zaviralci proteaz, vključno s kombinacijami ritonavirja z atazanavirjem, lopinavirjem in/ali tipranavirjem; glejte poglavji 4.4 in 4.5).

Kadar je le mogoče, je treba razmisliti o alternativnih zdravilih. Če je potrebno, razmislite o začasni prekinitvi zdravljenja z zdravilom Rozor. V okoliščinah, ko se sočasni uporabi teh zdravil z zdravilom Rozor ni mogoče izogniti, je treba skrbno pretehtati koristi in tveganja sočasnega zdravljenja in prilagoditev odmerka rosuvastatina (glejte poglavje 4.5).

Sočasna uporaba z adsorbenti žolčnih kislin

Zdravilo Rozor je treba vzeti vsaj 2 uri pred ali vsaj 4 ure po vnosu adsorbentov žolčnih kislin (glejte

poglavje 4.5).

Način uporabe

peroralna uporaba

Zdravilo Rozor je treba jemati enkrat na dan, vsak dan ob istem času, s hrano ali brez nje. Filmsko obloženo tableto je treba pogoltniti celo, skupaj z vodo.

Zdravilo Rozor je kontraindicirano:

• pri bolnikih s preobčutljivostjo na učinkovini (rosuvastatin, ezetimib) ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1,

• pri bolnikih z aktivno boleznijo jeter, vključno z nepojasnjenimi, trajnejšimi zvečanji serumskih transaminaz in kakršnim koli zvečanjem serumskih transaminaz, ki presega 3-kratno zgornjo mejo normalnih vrednosti (ULN - Upper limit of normal) (glejte poglavje 4.4),

• med nosečnostjo, dojenjem in pri ženskah v rodnem obdobju, ki ne uporabljajo ustrezne kontracepcijske metode (glejte poglavje 4.6),

• pri bolnikih s hudo okvaro ledvic (očistek kreatinina < 30 ml/min) (glejte poglavje 5.2),

• pri bolnikih z miopatijo (glejte poglavje 4.4),

• pri bolnikih, ki sočasno prejemajo ciklosporin (glejte poglavje 4.5),

• pri bolnikih, ki sočasno prejemajo kombinacijo sofosbuvir/velpatasvir/voksilaprevir (glejte

  poglavje 4.5).

  Zdravilo Rozor 40 mg/10 mg filmsko obložene tablete je kontraindicirano pri bolnikih s

  predispozicijskimi dejavniki za miopatijo/rabdomiolizo. Ti dejavniki vključujejo:

  • zmerno okvaro ledvic (očistek kreatinina < 60 ml/min),

  • hipotiroidizem,

  • osebna ali družinska anamneza dednih mišnih obolenj,

  • anamneza toksičnih učinkov drugih zaviralcev reduktaze HMG-CoA ali fibratov na mišice,

  • zloraba alkohola,

  • stanja, pri katerih lahko pride do povišanja plazemskih koncentracij,

  • bolniki azijskega rodu,

  • sočasna uporaba fibratov.

    (glejte poglavja 4.4, 4.5 in 5.2)

Učinki na skeletne mišice

Pri bolnikih, zdravljenih z rosuvastatinom v vseh odmerkih, zlasti v odmerkih nad 20 mg, so poročali o učinkih na skeletne mišice, npr. o mialgiji, miopatiji in redko o rabdomiolizi. Kot pri drugih zaviralcih reduktaze HMG-CoA je stopnja poročanja o rabdomiolizi, povezani z jemanjem rosuvastatina v obdobju trženja, višja pri odmerku 40 mg.

V obdobju trženja so pri uporabi ezetimiba poročali o primerih miopatije in rabdomiolize. O rabdomiolizi pri monoterapiji z ezetimibom so poročali zelo redko, prav tako so o rabdomiolizi poročali zelo redko, kadar so ezetimib dodali k drugim učinkovinam, za katere je znano, da so povezane s povečanim tveganjem za rabdomiolizo.

Če glede na mišične simptome sumimo na miopatijo ali če jo dokažemo z vrednostjo kreatin kinaze (CK) > 5-kratna zgornja meja normale, je treba zdravljenje z ezetimibom, s katerim koli statinom ali s katerim koli od drugih zdravil, za katere je znano, da so povezana z rabdomiolizo in jih bolnik jemlje sočasno, takoj ukiniti. Vse bolnike, ki so na začetku zdravljenja, je treba opozoriti na tveganje za miopatijo in jim naročiti, naj nemudoma sporočijo kakršne koli nepojasnjene bolečine v mišicah, občutljivost ali šibkost mišic (glejte poglavje 4.8).

Merjenje kreatin kinaze

Kreatin kinaze se ne sme meriti po naporni telesni vadbi ali v prisotnosti drugega verjetnega vzroka za

zvečanje vrednosti kreatin kinaze, ker bi to lahko vplivalo na interpretacijo meritev.

Če so izhodiščne vrednosti kreatin kinaze bistveno zvečane (> 5-kratna ULN), je treba v petih do sedmih dneh izvesti potrditveni test. Če ponovni test potrdi izhodiščno vrednost kreatin kinaze

> 5-kratna ULN, se ne sme začeti z zdravljenjem.

Pred zdravljenjem

Tako kot druge zaviralce reduktaze HMG-CoA je treba tudi zdravilo Rozor predpisovati previdno pri bolnikih s predispozicijskimi dejavniki za pojav miopatije/rabdomiolize. Taki dejavniki so:

• ledvična okvara,

• hipotiroidizem,

• osebna ali družinska anamneza dednih mišičnih obolenj,

• anamneza toksičnih učinkov na mišice pri uporabi drugega zaviralca reduktaze

  HMG-CoA ali fibrata,

• zloraba alkohola,

• starost več kot 70 let,

• stanja, pri katerih se lahko zvečajo plazemske koncentracije zdravila (glejte

  poglavja 4.2, 4.5 in 5.2),

• sočasna uporaba fibratov.

Pri teh bolnikih je treba pretehtati tveganje zdravljenja glede na možno korist, bolnika pa je priporočljivo klinično spremljati. Če so izhodiščne vrednosti kreatin kinaze bistveno

zvečane (> 5-kratna ULN), se z zdravljenjem ne sme začeti.

Med zdravljenjem

Bolnikom je treba naročiti, naj v primeru pojava nepojasnjenih bolečin, šibkosti ali krčev v mišicah, še posebej, če je to povezano z občutkom splošne oslabelosti ali zvišano telesno temperaturo, nemudoma obvestijo zdravnika. Tem bolnikom je treba meriti vrednosti kreatin kinaze. Zdravljenje je treba ukiniti, če so vrednosti CK bistveno zvečane (> 5-kratna ULN) ali če so mišični simptomi hudi in povzročajo vsakodnevne neprijetnosti (četudi so vrednosti kreatin kinaze < 5-kratna ULN). Rutinsko spremljanje vrednosti kreatin kinaze pri asimptomatskih bolnikih ni upravičeno.

Zelo redko so poročali o imunsko posredovani nekrotizirajoči miopatiji (IMNM - immune-mediated necrotising myopathy) med ali po zdravljenju s statini, vključno z rosuvastatinom. Klinični značilnosti IMNM sta šibkost proksimalnih mišic in zvečanje vrednosti kreatin kinaze v serumu, ki vztrajata kljub prenehanju zdravljenja s statinom.

V kliničnih raziskavah pri majhnem številu bolnikov, ki so sočasno z rosuvastatinom prejemali še druga zdravila, ni bilo dokazov o povečanih učinkih na skeletne mišice. So pa opazili večjo pojavnost miozitisa in miopatije pri bolnikih, ki so jemali druge zaviralce reduktaze HMG-CoA hkrati z derivati fibrične kisline, vključno z gemfibrozilom, ciklosporinom, nikotinsko kislino, azolnimi antimikotiki, zaviralci proteaz in makrolidnimi antibiotiki. Gemfibrozil zveča tveganje za miopatijo ob sočasni uporabi nekaterih zaviralcev reduktaze HMG-CoA. Zaradi tega kombinacija zdravila Rozor in gemfibrozila ni priporočljiva. Korist sočasne uporabe zdravila Rozor in fibratov ali niacina z namenom nadaljnjega spreminjanja nivoja lipidov in morebitno tveganje takih kombinacij je treba skrbno pretehtati.

Sočasna uporaba zdravila Rozor s 40 mg odmerkom rosuvastatina in fibrata je kontraindicirana (glejte poglavji 4.3 in 4.5).

Zdravila Rozor ne smejo uporabljati bolniki z resnim akutnim stanjem kot je miopatija ali s predispozicijo, ki bi lahko povzročila ledvično odpoved kot posledico rabdomiolize (npr. sepsa, hipotenzija, obsežen kirurški poseg, telesna poškodba, hude presnovne, endokrine in elektrolitske motnje; ali nenadzorovani epileptični krči).

Učinki na jetra

V preskušanjih s kontrolno skupino pri bolnikih, ki so hkrati prejemali ezetimib in statin, so večkrat zapored opazili porast vrednosti transaminaz (≥ 3-kratna zgornja meja normalnih vrednosti [ULN - Upper limit of normal]). Pred začetkom zdravljenja in tri mesece, ki sledijo začetku zdravljenja z rosuvastatinom, je priporočljivo spremljati delovanje jeter. Zdravljenje z rosuvastatinom je treba ukiniti ali pa zmanjšati odmerek, če serumske vrednosti transaminaz presegajo trikratno zgornjo mejo normalnih vrednosti. Število poročil o resnih neželenih učinkih na jetra (ki se nanašajo predvsem na zvišane vrednosti jetrnih transaminaz) v obdobju trženja je večje pri odmerku 40 mg. Pri bolnikih s sekundarno hiperholesterolemijo, ki je posledica hipotiroidizma ali nefrotskega sindroma, je treba pred začetkom zdravljenja z zdravilom Rozor zdraviti osnovno bolezen.

Zaradi neznanih učinkov povečane izpostavljenosti ezetimibu pri bolnikih z zmerno ali hudo okvaro jeter uporaba zdravila Rozor ni priporočljiva (glejte poglavje 5.2).

Bolezen jeter in alkohol

Zdravilo Rozor je treba uporabljati previdno pri bolnikih, ki prekomerno uživajo alkohol in/ali imajo v

anamnezi jetrno bolezen.

Učinki na ledvice

Pri bolnikih, ki so bili zdravljeni z velikimi odmerki rosuvastatina, zlasti pri odmerku 40 mg, so opazili proteinurijo, ki so jo odkrili s testiranjem s testnimi lističi. Proteinurija je bila v glavnem tubulnega izvora, v večini primerov je bila prehodna ali se je pojavljala v presledkih. Proteinurija ni napovedovala akutne ali napredujoče ledvične bolezni (glejte poglavje 4.8).

Število poročil o resnih ledvičnih dogodkih pri uporabi v obdobju trženja je večje pri odmerku 40 mg rosuvastatina. Med rutinskim spremljanjem bolnikov, ki jemljejo 40-miligramski odmerek zdravila, je smiselno ocenjevanje delovanja ledvic.

Hudi kožni neželeni učinki

Med uporabo rosuvastatina so poročali o hudih kožnih neželenih učinkih, vključno s Stevens-Johnsonovim sindromom (SJS) in reakcijo na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (sindrom DRESS), ki so lahko življenjsko nevarni ali smrtni. Ob času predpisovanja zdravila je treba bolnike seznaniti z znaki in simptomi hudih kožnih reakcij in bolnike skrbno spremljati. Če se pojavijo znaki ali simptomi, ki kažejo na takšno reakcijo, je treba zdravilo Rozor nemudoma prenehati uporabljati in razmisliti o drugačnem zdravljenju.

Če se bolniku med uporabo zdravila Rozor pojavi resna kožna reakcija, na primer SJS ali DRESS, takšen bolnik nikoli več ne sme dobiti zdravila Rozor.

Fusidna kislina

Zdravila Rozor se ne sme uporabljati sočasno z oblikami fusidne kisline za sistemsko uporabo oziroma v obdobju 7 dni po prenehanju zdravljenja s fusidno kislino. Pri bolnikih, kjer je sistemska uporaba fusidne kisline nujna, se mora zdravljenje s statini prekiniti za celotno obdobje zdravljenja s fusidno kislino. Pri bolnikih, ki so prejemali fusidno kislino v kombinaciji s statini, so poročali o primerih rabdomiolize (vključno z nekaj smrtnimi primeri) (glejte poglavje 4.5). Bolnikom je treba naročiti, naj nemudoma poiščejo zdravniško pomoč, če se jim pojavijo šibkost mišic, bolečine v mišicah ali občutljivost mišic.

Zdravljenje s statini se lahko ponovno začne sedem dni po zadnjem odmerku fusidne kisline.

V izjemnih okoliščinah, kadar je potrebno daljše sistemsko zdravljenje s fusidno kislino, npr. za zdravljenje hudih okužb, se potreba po sočasnem zdravljenju z zdravilom Rozor in fusidno kislino ocenjuje od primera do primera, zdravljenje pa se izvaja pod strogim zdravniškim nadzorom.

Zaviralci proteaz

Pri preiskovancih, ki so prejemali rosuvastatin sočasno z različnimi zaviralci proteaz v kombinaciji z ritonavirjem, so opazili povečano sistemsko izpostavljenost rosuvastatinu. Pretehtati je potrebno tako koristi nižanja lipidov z uporabo zdravila Rozor pri bolnikih s HIV, ki prejemajo zaviralce proteaz, kot tudi možnost za povečane koncentracije rosuvastatina v plazmi, kadar se uvaja in prilagaja odmerek rosuvastatina pri bolnikih, zdravljenih z zaviralci proteaz. Sočasna uporaba z določenimi zaviralci proteaz ni priporočljiva, razen če se odmerek prilagodi (glejte poglavji 4.2 in 4.5).

Fibrati

Varnost in učinkovitost ezetimiba, uporabljenega skupaj s fibrati, nista bili dokazani. Če pri bolniku, ki prejema zdravilo Rozor in fenofibrat, obstaja sum na žolčne kamne, so indicirane preiskave žolčnika, z zdravljenjem pa je treba prenehati (glejte poglavji 4.5 in 4.8).

Uporaba zdravila Rozor v odmerku 40 mg je kontraindicirana pri sočasni uporabi fibrata (glejte

poglavji 4.3 in 4.5).

Antikoagulanti

Če se zdravilo Rozor doda varfarinu, drugemu kumarinskemu antikoagulantu ali fluindionu, je treba ustrezno spremljati INR (International Normalised Ratio – mednarodno umerjeno razmerje) (glejte poglavje 4.5).

Ciklosporin

Glejte poglavji 4.3 in 4.5.

Rasa

Farmakokinetične raziskave z rosuvastatinom kažejo, da je pri bolnikih azijskega rodu izpostavljenost

večja kot pri belcih (glejte poglavji 4.2 in 5.2).

Intersticijska bolezen pljuč

Pri uporabi nekaterih statinov so izjemoma poročali o primerih intersticijske bolezni pljuč, zlasti pri dolgotrajnem zdravljenju (glejte poglavje 4.8). Značilnosti, ki kažejo na to, so lahko dispneja, neproduktiven kašelj in poslabšanje splošnega zdravstvenega stanja (utrujenost, izguba telesne mase in zvišana telesna temperatura). Če obstaja sum na intersticijsko bolezen pljuč pri bolniku, je treba zdravljenje s statinom ukiniti.

Sladkorna bolezen

Nekateri dokazi kažejo na to, da vsi statini (učinek celotne skupine) povečajo koncentracijo glukoze v krvi in pri nekaterih bolnikih z visokim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni v prihodnosti povzročijo tako stopnjo hiperglikemije, da je pri njih primerno enako formalno zdravljenje kot pri sladkorni bolezni. Vendar to tveganje ne sme biti razlog za prenehanje zdravljenja s statini, saj omenjeno tveganje odtehta zmanjšanje tveganja za vaskularne dogodke pri uporabi statinov. Bolnike s tveganjem (koncentracije glukoze na tešče od 5,6 do 6,9 mmol/l, ITM > 30 kg/m², povečane vrednosti trigliceridov, hipertenzija) je treba spremljati tako klinično kot z biokemijskimi preiskavami, v skladu z nacionalnimi smernicami.

V študiji JUPITER so poročali o celokupni pogostnosti sladkorne bolezni: 2,8 % pri uporabi rosuvastatina in 2,3 % pri uporabi placeba, večinoma pri bolnikih s koncentracijo glukoze na tešče od 5,6 do 6,9 mmol/l.

Miastenija gravis

V nekaj primerih so poročali, da statini na novo povzročijo ali poslabšajo predhodno obstoječo miastenijo gravis ali očesno miastenijo (glejte poglavje 4.8). V primeru poslabšanja simptomov je treba uporabo zdravila Rozor prekiniti. Poročali so o ponovitvah pri (ponovni) uporabi istega ali drugega statina.

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost zdravila Rozor pri otrocih, mlajših od 18 let, še nista bili dokazani, zato njegova uporaba v tej starostni skupini ni priporočljiva.

Pomožna snov

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na tableto, kar v bistvu pomeni ''brez natrija''.

Kontraindikacije

Ciklosporin: Med sočasnim zdravljenjem z rosuvastatinom in ciklosporinom je bila vrednost AUC rosuvastatina povprečno sedemkrat večja kot vrednost pri zdravih prostovoljcih (glejte preglednico 1). Sočasno dajanje ni vplivalo na plazemske koncentracije ciklosporina.

Sočasna uporaba zdravila Rozor in ciklosporina je kontraindicirana (glejte poglavje 4.3).

V študiji pri osmih bolnikih po transplantaciji ledvice, s kreatininskim očistkom > 50 ml/min, ki so prejemali ustaljen odmerek ciklosporina, se je povprečna AUC za celokupni ezetimib, po enkratnem 10 mg odmerku ezetimiba, povečala za 3,4-krat (razpon od 2,3- do 7,9-krat), v primerjavi z zdravo kontrolno skupino iz druge študije, ki je prejemala samo ezetimib (n = 17). V neki drugi študiji je bila pri enem bolniku po transplantaciji ledvice, s hudo okvaro ledvic, ki je prejemal ciklosporin in številna druga zdravila, izpostavljenost celokupnemu ezetimibu 12-krat večja kot pri pripadajočih kontrolnih preiskovancih, ki so prejemali samo ezetimib. V navzkrižni študiji z dvema obdobjema pri dvanajstih zdravih prostovoljcih je dnevno odmerjanje 20 mg ezetimiba 8 dni in enkratni odmerek 100 mg ciklosporina na 7. dan, povzročilo povprečno 15 % povečanje AUC ciklosporina (razpon od 10 % zmanjšanja do 51 % povečanja), v primerjavi z enkratnim odmerkom samo 100 mg ciklosporina. Nadzorovane študije o vplivu sočasne uporabe ezetimiba na izpostavljenost ciklosporinu pri bolnikih s presajeno ledvico niso opravili.

Fibrati: 40 mg-odmerek rosuvastatina je kontraindiciran pri sočasni uporabi fibrata (glejte

poglavji 4.3 in 4.4).

Kombinacije, ki niso priporočljive

Zaviralci proteaz: Čeprav natančen mehanizem medsebojnega delovanja ni znan, lahko sočasna uporaba zaviralcev proteaz močno poveča izpostavljenost rosuvastatinu (glejte preglednico 1). Na primer v farmakokinetični študiji pri zdravih prostovoljcih so sočasno uporabo 10 mg rosuvastatina in kombiniranega zdravila z dvema zaviralcema proteaz (300 mg atazanavirja/100 mg ritonavirja) povezali s približno trikratnim povečanjem AUC in približno sedemkratnim povečanjem Cmax rosuvastatina. Sočasna uporaba rosuvastatina in nekaterih kombinacij zaviralcev proteaz pride v poštev po skrbnem premisleku o prilagoditvi odmerka rosuvastatina glede na pričakovano povečanje izpostavljenosti rosuvastatinu (glejte poglavja 4.2, 4.4 in 4.5, preglednica 1). Kombinacija ni primerna za začetno zdravljenje.

Zdravljenje je treba začeti ali odmerek po potrebi prilagoditi s posameznima učinkovinama, menjava na fiksno kombinacijo odmerkov ustrezne jakosti je možna šele po določitvi ustreznih odmerkov.

Zaviralci transportnih beljakovin: Rosuvastatin je substrat določenih transportnih beljakovin, med drugim jetrnega privzemnega prenašalca OATP1B1 in iztočnega prenašalca BCRP. Sočasna uporaba zdravila Rozor z zdravili, ki zavirajo katero od teh transportnih beljakovin, lahko privede do povečanja plazemskih koncentracij rosuvastatina in do povečanega tveganja za miopatijo (glejte poglavja 4.2, 4.4 in 4.5, Preglednica 1).

Gemfibrozil in druga zdravila, ki znižujejo koncentracijo lipidov: Sočasna uporaba rosuvastatina ⁱⁿ gemfibrozila je privedla do dvakratnega povečanja C^max in AUC rosuvastatina (glejte poglavje 4.4). Sočasna uporaba fenofibrata ali gemfibrozila je povzročila zmerno povečanje koncentracij celokupnega ezetimiba (približno 1,5- oz. 1,7-kratno).

Na osnovi podatkov specifičnih študij medsebojnega delovanja ni pričakovati farmakokinetično pomembnih interakcij med rosuvastatinom in fenofibratom, lahko pa pride do farmakodinamične interakcije.

Gemfibrozil, fenofibrat in drugi fibrati ter odmerki niacina (nikotinske kisline), ki zmanjšujejo raven lipidov (> ali enako 1 g/dan), povečajo tveganje za pojav miopatije pri sočasni uporabi z zaviralci reduktaze HMG-CoA, najverjetneje zato, ker lahko povzročijo miopatijo tudi, kadar jih damo same. Uporaba zdravila Rozor v odmerku 40 mg rosuvastatina je pri sočasni uporabi fibratov kontraindicirana (glejte poglavji 4.3 in 4.4). Tudi ti bolniki morajo začeti zdravljenje z odmerki

5 mg.

Pri bolnikih, ki sočasno prejemajo fenofibrat in ezetimib, se morajo zdravniki zavedati možnega tveganja za nastanek žolčnih kamnov in bolezni žolčnika (glejte poglavji 4.4 in 4.8). Če obstaja sum na žolčne kamne pri bolniku, ki prejema zdravilo ezetimib in fenofibrat, so indicirane preiskave žolčnika, z zdravljenjem pa je treba prenehati (glejte poglavje 4.8). Uporabe ezetimiba skupaj z drugimi fibrati niso preučevali. Fibrati lahko povečajo izločanje holesterola v žolč, kar lahko privede do nastanka žolčnih kamnov. V študijah na živalih je ezetimib včasih povečal koncentracijo holesterola v žolču iz žolčnika, vendar ne pri vseh živalskih vrstah (glejte poglavje 5.3). Tveganja za nastanek žolčnih kamnov v povezavi s terapevtsko uporabo ezetimiba ne moremo izključiti.

Fusidna kislina: Tveganje za miopatijo, vključno z rabdomiolizo, se lahko poveča pri sočasnem zdravljenju s sistemsko obliko fusidne kisline in statini. Mehanizem tega medsebojnega delovanja (ali je farmakodinamično ali farmakokinetično ali oboje) še ni znan. Pri bolnikih, ki so prejemali to kombinacijo, so poročali o rabdomiolizi (vključno z nekaj smrtnimi primeri). Če je sistemsko zdravljenje s fusidno kislino potrebno, se mora zdravljenje z rosuvastatinom prekiniti za celotno obdobje zdravljenja s fusidno kislino. Glejte tudi poglavje 4.4.

Druga medsebojna delovanja

Antacidi: Sočasno odmerjanje rosuvastatina in suspenzije antacida, ki je vsebovala aluminijev in magnezijev hidroksid, je privedlo do zmanjšanja plazemske koncentracije rosuvastatina za približno 50 %. Ta učinek je bil manj izrazit, kadar so antacid odmerili dve uri po rosuvastatinu. Klinični pomen tega medsebojnega delovanja ni bil raziskan.

Sočasna uporaba z antacidi je zmanjšala hitrost absorpcije ezetimiba, vendar ni vplivala na biološko

uporabnost ezetimiba. Ta zmanjšana hitrost absorpcije ne velja za klinično pomembno.

Eritromicin: Zaradi sočasne uporabe rosuvastatina in eritromicina se je AUC0-t rosuvastatina zmanjšala za 20 %, Cmax pa za 30 %. To medsebojno delovanje je morda posledica zvečanja črevesne motilitete, ki ga povzroča eritromicin.

Encimi citokroma P450: Rezultati in vitro in in vivo raziskav kažejo, da rosuvastatin ni niti zaviralec niti induktor izoencimov citokroma P450. Poleg tega je rosuvastatin slab substrat za te izoencime.

Medsebojno delovanje z zdravili, katerih presnova poteka s pomočjo citokroma P450, ni pričakovano. Klinično pomembnih medsebojnih delovanj med rosuvastatinom in flukonazolom (zaviralcem CYP2C9 in CYP3A4) ali ketokonazolom (zaviralcem CYP2A6 in CYP3A4) niso opazili.

Predklinične študije so pokazale, da ezetimib ne inducira encimov citokroma P450 za presnovo zdravil. Klinično pomembnih farmakokinetičnih medsebojnih delovanj med ezetimibom in zdravili, za katere je znano, da se presnavljajo s citokromi P450 1A2, 2D6, 2C8, 2C9 in 3A4 ali N-acetiltransferazo, niso opazili.

Antagonisti vitamina K: Kot pri uporabi drugih zaviralcev reduktaze HMG-CoA lahko uvedba zdravljenja z rosuvastatinom ali povečevanje odmerka rosuvastatina pri bolnikih, sočasno zdravljenih z antagonisti vitamina K (npr. z varfarinom ali drugimi kumarinskimi antikoagulanti), privede do zvečanja mednarodno umerjenega razmerja (INR - International Normalised Ratio). Prenehanje zdravljenja z rosuvastatinom ali zmanjševanje odmerka rosuvastatina lahko privede do zmanjšanja INR. V teh primerih je zaželeno ustrezno spremljanje INR.

Sočasno odmerjanje ezetimiba (10 mg enkrat na dan) ni imelo vpliva na biološko uporabnost varfarina in na protrombinski čas v študiji pri dvanajstih zdravih odraslih moških. V obdobju trženja so poročali o povečanju INR pri bolnikih, pri katerih so ezetimib dodali varfarinu ali fluindionu. Če zdravilo Rozor dodamo varfarinu, drugemu kumarinskemu antikoagulantu ali fluindionu, je treba ustrezno spremljati INR (glejte poglavje 4.4).

Peroralni kontraceptivi/hormonsko nadomestno zdravljenje (HNZ): Sočasna uporaba rosuvastatina in peroralnih kontraceptivov je povzročila povečanje AUC etinilestradiola za 26 % in AUC norgestrela za 34 %. To povečanje plazemskih koncentracij je treba upoštevati pri določanju odmerkov peroralnih kontraceptivov.

Farmakokinetičnih podatkov pri preiskovankah, ki sočasno jemljejo rosuvastatin in HNZ, ni, zato možnosti podobnega učinka ne smemo izključiti. Vendar pa je bila ta kombinacija v kliničnih preskušanjih pogosto uporabljena in so jo ženske dobro prenašale.

V kliničnih študijah medsebojnega delovanja ezetimib ni imel vpliva na farmakokinetiko peroralnih

kontraceptivov (etinilestradiol in levonorgestrel).

Holestiramin: Sočasno odmerjanje holestiramina je zmanjšalo povprečno vrednost površine pod

krivuljo (AUC) celokupnega ezetimiba (ezetimib in ezetimib-glukoronid) za približno 55 %. Dodatno zmanjšanje LDL-holesterola zaradi dodatka ezetimiba holestiraminu je lahko preko tega medsebojnega delovanja manjše (glejte poglavje 4.2).

Statini: Pri sočasni uporabi ezetimiba z atorvastatinom, simvastatinom, pravastatinom, lovastatinom, fluvastatinom ali rosuvastatinom niso opazili klinično pomembnega farmakokinetičnega medsebojnega delovanja.

Ticagrelor: Ticagrelor lahko vpliva na izločanje rosuvastatina preko ledvic in s tem poveča tveganje za akumulacijo rosuvastatina. Čeprav natančen mehanizem ni znan, je v nekaj primerih sočasna uporaba ticagrelorja in rosuvastatina vodila do zmanjšanja ledvične funkcije, povečane ravni CK in rabdomiolize.

Druga zdravila: Na osnovi podatkov specifičnih študij medsebojnega delovanja ni pričakovati

klinično pomembnega medsebojnega delovanja med rosuvastatinom in digoksinom.

V kliničnih študijah medsebojnega delovanja ezetimib ni imel učinka na farmakokinetiko dapsona, dekstrometorfana, digoksina, glipizida, tolbutamida ali midazolama pri sočasni uporabi. Cimetidin pri sočasni uporabi z ezetimibom ni vplival na biološko uporabnost ezetimiba.

Medsebojna delovanja, ki zahtevajo prilagoditve odmerka rosuvastatina (glejte tudi preglednico spodaj): Kadar je nujno potrebno uporabiti rosuvastatin skupaj z drugimi zdravili, za katera je znano, da povečajo izpostavljenost rosuvastatinu, je treba odmerke rosuvastatina prilagoditi. Če je pričakovano povečanje izpostavljenosti (AUC) približno 2-kratno ali večje, začnite z odmerkom 5 mg rosuvastatina enkrat na dan. Največji dnevni odmerek je treba prilagoditi tako, da ni verjetno, da bi pričakovana izpostavljenost rosuvastatinu presegla izpostavljenost pri odmerku 40 mg rosuvastatina, ki se ga vzame brez zdravil z medsebojnim delovanjem, npr. 20 mg odmerek rosuvastatina z gemfibrozilom (1,9-kratno povečanje) in 10 mg odmerek rosuvastatina s kombinacijo atazanavir/ritonavir (3,1-kratno povečanje).

Če opazimo, da zdravilo povzroči manj kot 2-kratno povečanje vrednosti AUC rosuvastatina, začetnega odmerka ni potrebno zmanjšati, vseeno pa je potrebna previdnost, če odmerek rosuvastatina povečamo na več kot 20 mg.

Preglednica 1: Učinek sočasno uporabljenih zdravil na izpostavljenost

rosuvastatinu (AUC; po padajoči velikosti) iz objavljenih kliničnih preskušanj

Naslednja zdravila/kombinacije zdravil niso imeli klinično pomembnega učinka na razmerje

vrednosti AUC rosuvastatina pri sočasni uporabi:

aleglitazar 0,3 mg, odmerjanje 7 dni; fenofibrat 67 mg, odmerjanje 7 dni 3x/dan; flukonazol 200 mg,

odmerjanje 11 dni 1x/dan; fosamprenavir 700 mg/ritonavir 100 mg, odmerjanje 8 dni 2x/dan; ketokonazol 200 mg, odmerjanje 7 dni 2x/dan; rifampin 450 mg, odmerjanje 7 dni 1x/dan; silimarin 140 mg, odmerjanje 5 dni 3x/dan.

Pediatrična populacija

Študije medsebojnega delovanja so bile izvedene samo pri odraslih.

Zdravilo Rozor je kontraindicirano med nosečnostjo in dojenjem.

Ženske v rodni dobi morajo uporabljati ustrezno kontracepcijsko metodo.

Nosečnost

Rosuvastatin:

Ker so holesterol in drugi produkti, ki nastanejo pri njegovi biosintezi, nujno potrebni za plodov razvoj, morebitno tveganje zaviranja reduktaze HMG-CoA pretehta koristi zdravljenja med nosečnostjo. Študije na živalih zagotavljajo omejeno število dokazov o vplivu na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Če bolnica zanosi med zdravljenjem z zdravilom Rozor, je treba zdravljenje takoj ukiniti.

Ezetimib:

Kliničnih podatkov o uporabi ezetimiba pri nosečnicah ni.

Študije na živalih, o uporabi ezetimiba kot monoterapije, niso pokazale neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na nosečnost, razvoj zarodka in ploda, porod ali postnatalni razvoj (glejte poglavje 5.3).

Dojenje

Rosuvastatin:

Omejeni podatki iz objavljenih poročil kažejo, da je rosuvastatin prisoten v materinem mleku. Rosuvastatin se izloča v mleko podgan. Zaradi mehanizma delovanja rosuvastatina obstaja možno tveganje za neželene učinke pri dojenčku. Rosuvastatin je med dojenjem kontraindiciran (glejte poglavje 4.3).

Ezetimib:

Študije na podganah so pokazale, da se ezetimib izloča v mleko. Ni znano, ali se ezetimib izloča v

materino mleko pri človeku.

Plodnost

Podatkov iz kliničnih preskušanj o vplivu ezetimiba na plodnost pri ljudeh ni. Ezetimib ni imel vpliva na plodnost pri samcih ali samicah podgan, rosuvastatin je v visokih odmerkih imel toksični odmerek na testise pri opicah in psih (glejte poglavje 5.3).

Zdravilo Rozor nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Študij o vplivu rosuvastatina in/ali ezetimiba na sposobnost vožnje in upravljanja strojev niso izvedli. Vendar pa je pri vožnji ali upravljanju strojev treba upoštevati, da se med zdravljenjem lahko pojavi omotica.

Povzetek varnostnega profila

Neželeni učinki pri uporabi rosuvastatina so na splošno blagi in prehodni. Zaradi neželenih učinkov so iz nadzorovanih kliničnih preskušanj umaknili manj kot 4 % bolnikov, zdravljenih z rosuvastatinom.

V kliničnih študijah, ki so trajale do 112 tednov, je 2396 bolnikov dnevno prejemalo samo ezetimib v odmerku 10 mg, 11 308 bolnikov ga je prejemalo skupaj s statinom, 185 bolnikov pa skupaj s fenofibratom. Neželeni učinki so bili običajno blagi in prehodni. Skupna pojavnost neželenih učinkov je bila podobna za ezetimib in za placebo. Pogostost prenehanja zdravljenja zaradi neželenih učinkov v skupini z ezetimibom je bila primerljiva tisti v skupini s placebom.

Glede na razpoložljive podatke je v kliničnih študijah 1200 bolnikov prejemalo kombinacijo rosuvastatina in ezetimiba. Kot je bilo poročano v objavljeni literaturi, so bili najpogostejši neželeni učinki, povezani z zdravljenjem s kombinacijo rosuvastatin-ezetimib pri bolnikih s hiperholesterolemijo, povečanje vrednosti jetrnih transaminaz, prebavne težave in bolečina v mišicah. To so znani neželeni učinki teh učinkovin. Vendar pa farmakodinamičnega medsebojnega delovanja, v smislu neželenih učinkov, med rosuvastatinom in ezetimibom ne moremo izključiti (glejte poglavje 5.2).

Seznam neželenih učinkov v preglednici

Pogostnosti neželenih učinkov so razvrščene po naslednjem dogovoru: pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1000 do < 1/100), redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000), zelo redki (< 1/10 000) in neznana pogostnost (pogostnosti iz razpoložljivih podatkov ni mogoče oceniti).

1 Pogostnost je odvisna od prisotnosti ali odsotnosti dejavnikov tveganja (glukoza v krvi na tešče ≥ 5,6 mmol/l, ITM > 30 kg/m2, povečane vrednosti trigliceridov, anamneza hipertenzije) - za rosuvastatin.

2 Profil neželenih učinkov za rosuvastatin je podan na osnovi podatkov iz kliničnih študij in obsežnih izkušenj iz obdobja trženja zdravila.

3 Ezetimib kot monoterapija. Neželeni učinki so bili opaženi pri bolnikih, zdravljenih z ezetimibom

(N = 2396) in z večjo incidenco kot pri placebu (N = 1159).

4 Ezetimib v kombinaciji s statinom. Neželeni učinki so bili opaženi pri bolnikih, zdravljenih s kombinacijo ezetimiba in statina (N = 11 308) in z večjo incidenco kot pri samem statinu (N = 9361).

5 Dodatni neželeni učinki ezetimiba, o katerih so poročali iz obdobja trženja zdravila. Ker so te neželene izkušnje pridobljene iz spontanih poročil, njihova prava pogostnost ni znana in je ni mogoče oceniti.

Tako kot pri drugih zaviralcih reduktaze HMG-CoA je incidenca neželenih učinkov po navadi odvisna od velikosti odmerka.

Učinki na ledvice: Pri bolnikih, zdravljenih z rosuvastatinom, so opazili proteinurijo, ki so jo odkrili s testiranjem s testnimi lističi in je bila v glavnem tubulnega izvora. Premik vrednosti beljakovin v urinu z 0 ali v sledeh na ++ ali več so opazili pri < 1 % bolnikov ob nekem času med zdravljenjem z odmerki 10 mg in 20 mg in pri približno 3 % bolnikov, zdravljenih z odmerkom 40 mg. Manjše zvečanje z 0 ali v sledeh na + se je pojavilo pri odmerku 20 mg. V večini primerov se proteinurija zmanjša ali spontano izgine ob nadaljevanju zdravljenja. Pri pregledu podatkov iz kliničnih preskušanj in iz izkušenj v obdobju trženja do danes niso ugotovili vzročne povezave med proteinurijo in akutno ali napredujočo ledvično boleznijo.

Pri bolnikih, zdravljenih z rosuvastatinom, so opazili hematurijo, podatki iz kliničnih preskušanj kažejo na majhno pojavnost.

Učinki na skeletne mišice: Pri bolnikih, zdravljenih z rosuvastatinom pri vseh odmerkih, predvsem pa pri odmerkih > 20 mg, so poročali o učinkih na skeletne mišice, npr. o mialgiji, miopatiji (vključno z

miozitisom) in redko o rabdomiolizi z in brez akutne ledvične odpovedi.

V odvisnosti od odmerka se je vrednost kreatin kinaze zvečala pri bolnikih, ki so jemali rosuvastatin. V večini primerov je bilo zvečanje blago, asimptomatsko in prehodno. Če je vrednost kreatin kinaze zvečana (> 5-kratna ULN), je treba zdravljenje ukiniti (glejte poglavje 4.4).

Učinki na jetra: Tako kot pri drugih zaviralcih reduktaze HMG-CoA so pri majhnem številu bolnikov, ki so jemali rosuvastatin, opazili od velikosti odmerka odvisno zvečanje vrednosti transaminaz. V večini primerov je bilo zvečanje blago, asimptomatsko in prehodno.

Pri uporabi nekaterih statinov so poročali o naslednjih neželenih učinkih:

• spolna disfunkcija,

• izjemni primeri intersticijske bolezni pljuč, zlasti pri dolgotrajnem zdravljenju (glejte poglavje 4.4).

Število poročil o pojavu rabdomiolize, resnih ledvičnih dogodkov in resnih jetrnih dogodkov

(predvsem o zvečanju vrednosti jetrnih transaminaz) je večje pri odmerku 40 mg rosuvastatina.

Laboratorijske vrednosti

V nadzorovanih kliničnih študijah, v katerih so preiskovanci prejemali samo eno zdravilo, je bila pojavnost klinično pomembnih povečanj vrednosti serumskih transaminaz (ALT in/ali AST ≥ 3-kratna ULN, večkrat zaporedoma) podobna pri ezetimibu (0,5 %) in placebu

(0,3 %). V preizkušanjih sočasne uporabe zdravil je pojavnost znašala 1,3 % pri bolnikih, ki so prejemali ezetimib v kombinaciji s statinom, in 0,4 % pri bolnikih, ki so prejemali samo statin. Tovrstna povečanja so bila v splošnem asimptomatska, niso bila povezana s holestazo, vrednosti pa so se po prenehanju zdravljenja ali ob nadaljnjem zdravljenju vrnile na izhodiščne (glejte poglavje 4.4).

V kliničnih preskušanjih so o vrednosti CK > 10-kratna ULN poročali pri 4 od 1674 (0,2 %) bolnikov, ki so jemali samo ezetimib, v primerjavi z 1 od 786 (0,1 %) bolnikov, ki so jemali placebo, ter pri 1 od 917 (0,1 %) bolnikov, ki so sočasno jemali ezetimib in statin, v primerjavi s 4 od 929 (0,4 %) bolnikov, ki so jemali samo statin. Z uporabo ezetimiba ni bilo povezanih več primerov miopatije ali rabdomiolize kot v ustreznih kontrolnih skupinah (placebo ali samo statin) (glejte poglavje 4.4).

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost kombinacije rosuvastatin/ezetimib pri otrocih, mlajših od 18 let, še nista bili dokazani (glejte poglavje 5.1).

Rosuvastatin: V 52-tedenskem kliničnem preskušanju pri otrocih in mladostnikih so zvečanje vrednosti kreatin kinaze > 10-kratna ULN in mišične simptome po telesni vadbi ali intenzivnejši telesni dejavnosti opažali pogosteje kot pri odraslih. V drugih pogledih je bil varnostni profil rosuvastatina pri otrocih in mladostnikih podoben kot pri odraslih.

Ezetimib:

Pediatrični bolniki (stari od 6 do 17 let)

V študiji, ki je vključevala pediatrične bolnike (stare od 6 do 10 let) s heterozigotno družinsko ali nedružinsko hiperholesterolemijo (n = 138), so zvečanja vrednosti ALT in/ali AST

(≥ 3-kratna ULN, večkrat zaporedoma) opazili pri 1,1 % bolnikov (1 bolniku), ki so prejemali ezetimib, v primerjavi z 0 % pri skupini, ki je prejemala placebo. Zvečanih vrednosti CK

(≥ 10-kratna ULN) ni bilo. Poročali niso o nobenem primeru miopatije.

V ločeni študiji, ki je vključevala mladostnike (stare od 10 do 17 let) s heterozigotno družinsko hiperholesterolemijo (n = 248) so zvečanja vrednosti ALT in/ali AST (≥ 3-kratna ULN, večkrat zaporedoma) opazili pri 3 % bolnikov (4 bolnikih), ki so prejemali ezetimib/simvastatin, v primerjavi z 2 % bolnikov (2 bolnikih), ki so se zdravili samo s simvastatinom; zvečane vrednosti CK (≥ 10-kratna ULN) pa so ugotovili pri 2 % (2 bolnikih)

oz. 0 %. Poročali niso o nobenem primeru miopatije. Preskušanji nista bili primerni za primerjavo redkih neželenih učinkov.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

V primeru prevelikega odmerjanja je treba začeti s simptomatskim in podpornim zdravljenjem.

Ezetimib

V kliničnih študijah je 15 zdravih oseb, ki so do 14 dni zapored prejemale 50 mg ezetimiba na dan, in 18 bolnikov s primarno hiperholesterolemijo, ki so do 56 dni zapored prejemali 40 mg ezetimiba na dan, zdravljenje na splošno dobro prenašalo. Pri živalih po enkratnih peroralnih odmerkih ezetimiba 5000 mg/kg pri podganah in miših ter 3000 mg/kg pri psih niso opazili toksičnih učinkov.

Poročali so o nekaj primerih prevelikega odmerjanja z ezetimibom. Večina jih ni bila povezana z neželenimi učinki. Neželeni učinki, o katerih so poročali, niso bili resni.

Rosuvastatin

V primeru prevelikega odmerjanja je treba začeti s simptomatskim in podpornim zdravljenjem. Spremljati je treba delovanje jeter in vrednosti kreatin kinaze. Hemodializa verjetno ne bo prinesla koristi.