Natrijev alendronat Accord 70 mg tablete

Zdravljenje pomenopavzne osteoporoze. Alendronska kislina zmanjšuje tveganje za zlome vretenc in kolkov.

Odmerjanje

Priporočeni odmerek je ena tableta 70 mg enkrat na teden. Optimalno trajanje zdravljenja osteoporoze z bisfosfonati še ni določeno. Potrebo po nadaljevanju zdravljenja z zdravilom Natrijev alendronat Accord 70 mg tablete je treba periodično ponovno oceniti glede na koristi in tveganja za posameznega bolnika, še posebno po 5 letih ali več uporabe.

Starejši bolniki

V kliničnih preskušanjih niso ugotovili nobenih razlik v učinkovitosti ali varnosti uporabe alendronske kisline, ki bi bile odvisne od bolnikove starosti. Zato pri starejših bolnikih prilagajanje odmerkov ni potrebno.

Ledvična okvara

Pri bolnikih, pri katerih je hitrost glomerularne filtracije (GFR - glomerular filtration rate) večja od 35 ml/min, prilagajanje odmerka ni potrebno. Pri bolnikih z okvaro ledvic, pri katerih je hitrost glomerularne filtracije (GFR) manjša od 35 ml/min, uporaba tablet alendronske kisline ni priporočljiva, ker tovrstnih izkušenj še ni.

Paediatrična populacija

Zaradi nezadostnih podatkov o varnosti in učinkovitost natrijevega alendronata pri stanjih, povezanih s pediatrično osteoporozo, njegova uporaba ni priporočljiva pri otrocih, mlajših od 18 let (glejte tudi poglavje 5.1).

Uporabe zdravila Natrijev alendronat Accord 70 mg tablete za zdravljenje z glukokortikoidi povzročene osteoporoze niso preučevali.

Način uporabe

Za peroralno uporabo.

Za zadostno absorpcijo alendronske kisline:

Tableto alendronske kisline morate vzeti le z navadno vodo najmanj 30 minut pred zaužitjem prvega obroka hrane, pijače ali drugih zdravil v tem dnevu. Druge pijače (vključno z mineralno vodo), hrana in nekatera zdravila, utegnejo zmanjšati absorpcijo alendronske kisline (glejte poglavje 4.5).

Za hiter prehod v želodec in s tem za zmanjšanje tveganja za lokalno draženje in draženja požiralnika oziroma neželene učinke (glejte poglavje 4.4.):

• Tablete alendronske kisline je treba pogoltniti cele takoj zjutraj po vstajanju, s polnim kozarcem vode (ne manj kot 200 ml ali 7 tekočinskih unč).

• Bolniki ne smejo tablet žvečiti, drobiti ali pustiti, da se raztopijo v ustih, ker obstaja tveganje za nastanek razjede v ustih ali žrelu.

• Bolniki ne smejo leči, dokler ne zaužijejo prvega dnevnega obroka hrane, kar pa ne sme biti prej kot 30 minut po zaužitju tablete.

• Bolniki ne smejo leči še vsaj 30 minut po zaužitju alendronske kisline.

• Tablet alendronske kisline se ne sme vzeti pred spanjem ali pred jutranjim vstajanjem.

Če je s hrano vnešena količina kalcija in vitamina D nezadostna, morajo bolniki prejemati dodatni kalcij in vitamin D (glejte poglavje 4.4).

Uporaba alendronske kisline je kontraindicirana pri:

• preobčutljivosti na zdravilno učinkovino ali katerokoli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1;

• nepravilnostih v požiralniku in drugih dejavnikih, ki otežujejo praznjenje požiralnika, kot sta zožitev ali ahalazija;

• nezmožnosti stati ali sedeti vzravnano vsaj 30 minut;

• hipokalciemiji.

Neželeni učinki na zgornji del prebavil

Alendronska kislina lahko povzroči lokalno draženje sluznice zgornjega dela prebavil. Ker se obstoječa bolezen lahko poslabša, je potrebna previdnost pri uporabi tablet alendronske kisline pri bolnikih z aktivnimi težavami v zgornjem delu prebavil, kot so disfagija, bolezen požiralnika, gastritis, vnetje dvanajstnika, razjede, ali novejša anamneza (v preteklem letu) pomembnejših bolezni prebavil, kot je peptični ulkus, ali aktivna krvavitev iz prebavil, ali kirurški poseg v zgornjem delu prebavil, razen piloroplastike (glejte poglavje 4.3). Pri bolnikih z znanim Barrettovim požiralnikom mora zdravnik pretehtati koristi in morebitna tveganja zdravljenja z alendronatom pri vsakem bolniku posebej.

Pri bolnikih, ki so dobivali alendronsko kislino, so poročali o neželenih učinkih v požiralniku (včasih hudih, zaradi katerih je bila potrebna hospitalizacija), na primer o vnetju požiralnika, razjedah požiralnika in eroziji požiralnika, ki jim je v redkih primerih sledilo zoženje požiralnika ali perforacija. Zato morajo biti zdravniki pozorni na vsak znak ali simptom, ki bi lahko pomenil možnost reakcije v požiralniku, bolnike pa je treba poučiti, da morajo prekiniti jemanje tablet alendronske kisline in poiskati zdravniško pomoč, če se pojavijo simptomi razdraženega požiralnika, kot so disfagija, bolečine pri požiranju ali retrosternalna bolečina, prvi pojav zgage ali njeno poslabšanje.

Nevarnost resnejših težav s požiralnikom se je pokazala v večji meri pri bolnikih, ki tablet alendronske kisline ne jemljejo redno in/ali ne prekinejo uživanja tablet alendronske kisline po razvoju simptomov, ki kažejo na draženje požiralnika. Zelo pomembno je, da so bolniku na voljo popolna navodila o odmerjanju in da jih ta razume (glejte poglavje 4.2). Bolniki morajo biti seznanjeni s tem, da lahko neupoštevanje teh navodil poveča tveganje za težave s požiralnikom.

Čeprav v obsežnih kliničnih preskušanjih ni bilo opaziti večjega tveganja, so (po začetku trženja) redko poročali o razjedah na želodcu in dvanajstniku; nekatere od njih so bile hude in so jih spremljali zapleti.

Osteonekroza čeljustnice

Pri bolnikih z rakom, ki so se zdravili predvsem intravensko, vključno z uporabo bisfosfonatov, poročajo o osteonekrozi čeljustnice, običajno povezani z ekstrakcijo zoba in/ali lokalno okužbo (vključno z vnetjem kostnega mozga). Veliko teh bolnikov je dobivalo tudi kemoterapijo in kortikosteroide. O osteonekrozi čeljusti poročajo tudi pri bolnikih z osteoporozo, ki so jemali peroralne bisfosfonate.

Pri oceni tveganja posameznika za razvoj osteonekroze čeljusti je treba upoštevati naslednje dejavnike tveganja:

• jakost bifosfonata (višja za zoledronsko kislino), način dajanja zdravila (glejte zgoraj) in kumulativni odmerek

• diagnoza raka, kemoterapija, radioterapija, kortikosteroidi, kajenje

• dentalna bolezen v anamnezi, slaba ustna higiena, periodontalna bolezen, invazivni zobozdravstveni posegi in slabo pritrjene zobne proteze

Pred zdravljenjem z bisfosfonati je treba opraviti zobozdravniški pregled z ustrezno preventivno zobozdravstveno oskrbo pri bolnikih s slabim dentalnim stanjem.

Med zdravljenjem se morajo ti bolniki, kolikor je mogoče, izogibati invazivnim zobozdravstvenim posegom. Pri bolnikih, pri katerih se je med zdravljenjem z bisfosfonati razvila osteonekroza čeljustnic, lahko kirurški poseg stanje še poslabša. Za bolnike, ki potrebujejo zobozdravstvene posege, ni na voljo podatkov, ki bi govorili o tem, ali prekinitev zdravljenja z bisfosfonati zmanjša nevarnost osteonekroze čeljustnice.

Klinična presoja lečečega zdravnika mora biti vodilo za načrt obravnave bolnika, ki temelji na individuali oceni koristi in tveganja.

Med zdravljenjem z bisfosfonati je treba vse bolnike spodbujati k ohranjanju dobre ustne higiene, opravljanju rutinskih zobozdravstvenih pregledov in poročanju o vsakršnih peroralnih simptomih, kot so na primer majavost zob, bolečine ali otekanje.

Osteonekroza zunanjega slušnega kanala

Pri zdravljenju z bisfosfonati so poročali o osteonekrozi zunanjega slušnega kanala, večinoma pri dolgoročnem zdravljenju. Med možne dejavnike tveganja za osteonekrozo zunanjega slušnega kanala spadajo uporaba steroidov in kemoterapija in/ali lokalni dejavniki tveganja, kot sta okužba in poškodba. Možnost osteonekroze zunanjega slušnega kanala je treba upoštevati pri bolnikih, ki prejemajo bisfosfonate in pri katerih se pojavljajo simptomi bolezni ušesa, vključno s kroničnimi vnetji ušesa.

Mišičnoskeletne bolečine

Pri bolnikih, ki jemljejo bisfosfonate, so poročali o bolečinah v kosteh, sklepih in/ali mišicah. Po izkušnjah v postmarketinški fazi so bili ti simptomi le redkokdaj hudi in/ali so povzročili delovno nezmožnost (glejte poglavje 4.8). Čas do pojava simptomov je bil različen, od enega dneva do več mesecev po začetku zdravljenja. Simptomi so pri večini bolnikov izginili po prenehanju zdravljenja. Pri enem delu skupine so se simptomi ponovili, ko so bolniki spet začeli uporabljati isto zdravilo ali drugi bisfosfonat.

Atipični zlomi stegnenice

Pri zdravljenju z bisfosfonati, še posebej pri dolgotrajnem zdravljenju osteoporoze, so poročali o atipičnih subtrohanternih zlomih stegnenice in zlomih diafize stegnenice. Ti prečni ali kratki poševni zlomi se lahko pojavljajo kjerkoli na stegnenici, od mesta tik pod malim trohanterjem do tik nad suprakondilarno grčo. Zlomi so se pojavljali po minimalni poškodbi ali brez nje. Nekateri bolniki občutijo bolečino v stegnu ali dimljah, ki je pogosto povezana z značilnostmi stresnega zloma in se pojavi več tednov ali mesecev pred pojavom popolnega zloma stegnenice. Zlomi so pogosto obojestranski; zato je treba pri bolnikih, ki so utrpeli zlom srednjega dela stegnenice in se zdravijo z bisfosfonati, pregledati tudi kontralateralno stegnenico. Poročali so tudi o slabem celjenju teh zlomov. Pri bolnikih, pri katerih obstaja sum na atipičen zlom stegnenice, je treba razmisliti o prekinitvi zdravljenja z bisfosfonati do pregleda, na katerem bo ovrednoteno razmerje med koristmi in tveganji za posameznega bolnika.

Bolnikom je treba svetovati, naj v času zdravljenja z bisfosfonati sporočijo kakršnekoli bolečine v stegnu, kolku ali dimljah, vsakega bolnika z navedenimi simptomi pa je treba pregledati glede nepopolnega zloma stegnenice.

Kožne reakcije

V obdobju po prihodu zdravila na trg so poročali o posameznih primerih hudih kožnih reakcij, vključno s Stevens-Johnsonovim sindromom in toksično epidermalno nekrolizo

Pozabljeni odmerek

Bolnike je treba poučiti, da morajo, če so pozabili vzeti odmerek tablete alendronske kisline enkrat na teden, vzeti eno tableto naslednje jutro, ko se spomnijo. Istega dne ne smejo vzeti dveh tablet, temveč morajo še naprej jemati eno tableto enkrat na teden, na izbrani dan kot so prvotno načrtovali.

Ledvična okvara

Uporaba tablet alendronske kisline ni priporočljiva za bolnike z ledvično okvaro, pri katerih je GFR manjša od 35 ml/min (glejte poglavje 4.2).

Presnova kosti in mineralov

Upoštevati je treba druge vzroke osteoporoze, ne le pomanjkanje estrogena, staranje in uporabo glukokortikoidov.

Hipokalciemijo je treba odpraviti pred začetkom zdravljenja z alendronsko kislino (glejte poglavje 4.3). Odpraviti je treba tudi druge motnje, ki vplivajo na presnovo mineralov (na primer pomanjkanje vitamina D in hipoparatiroidizem). Pri bolnikih, ki imajo tovrstne težave, je treba med zdravljenjem z alendronsko kislino spremljati vrednosti kalcija v serumu in simptome hipokalciemije.

Zaradi pozitivnega vpliva alendronata na povečanje kostne mineralizacije, se lahko zlasti pri bolnikih, ki jemljejo glukokortikoide in pri katerih je lahko absorpcija kalcija manjša, pojavi znižanje ravni kalcija in fosfata v plazmi, ki je večinoma majhno in asimptomatsko. Vendar so poročali tudi o nekaj redkih primerih simptomatske hipokalciemije, ki je bila občasno huda ter je nastopila pogosto pri bolnikih s simptomi nagnjenosti k njej (npr. hipoparatiroidizem, pomanjkanje vitamina D in zmanjšana absorpcija kalcija).

Zagotoviti zadostno uživanje kalcija in vitamina D je posebno pomembno pri bolnikih, ki dobivajo glukokortikoide.

Pomožne snovi

Zdravilo vsebuje laktozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, laponsko obliko zmanjšane aktivnosti laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

Če jih bolnik vzame sočasno, lahko hrana in pijače (vključno z mineralno vodo), dodatki kalcija, antacidi in nekatera peroralna zdravila vplivajo na absorpcijo alendronske kisline. Zato morajo bolniki po zaužitju alendronske kisline počakati vsaj 30 minut, preden vzamejo drugo peroralno zdravilo (glejte poglavji 4.2 in 5.2).

Drugih klinično pomembnih interakcij z zdravili ni pričakovati. Številne bolnice so v kliničnih preskušanjih med uživanjem alendronske kisline prejemale estrogen (intravaginalno, transdermalno ali peroralno). Ugotovili niso nobenih neželenih učinkov, ki bi jih lahko pripisali sočasni uporabi zdravil.

Ker je uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSAID) povezana z draženjem prebavil, je pri sočasni uporabi z alendronatom potrebna previdnost.

Čeprav posebnih študije interakcij niso opravili, so v kliničnih preskušanjih sočasno z alendronsko kislino uporabljali širok razpon pogosto predpisanih zdravil, ne da bi se pojavile neželene klinične interakcije.

Nosečnost

Podatki o uporabi alendronata pri nosečnicah so omejeni. Študije na živalih so pokazale škodljiv vpliv na sposobnost razmnoževanja. Alendronat je pri brejih podganah povzročil distocijo, povezano s hipokalcemijo (glejte poglavje 5.3).

Alendronske kisline se med nosečnostjo ne sme uporabljati. Dojenje

Ni znano, ali se alendronska kislina izloča v materino mleko.

Glede na indikacijo se tablete alendronske kisline ne smejo uporabljati pri doječih ženskah. Plodnost

Bisfosfonati se vgradijo v kostni matriks, iz katerega se nato postopoma sproščajo v obdobju nekaj let. Količina bisfosfonata, vgrajenega v kostnino odraslega, in zato tudi količina, ki je na voljo za sprostitev nazaj v sistemsko cirkulacijo, sta neposredno odvisni od odmerka in časa uporabe bisfosfonatov (glejte poglavje 5.2). Podatki o tveganju za človeški plod niso na voljo. Vendar pa obstaja teoretično tveganje za poškodbo ploda, predvsem njegovega skeleta, če ženska zanosi po končanem zdravljenju z bisfosfonati. Vpliva spremenljivk, kot so čas od prenehanja zdravljenja z bisfosfonati do zanositve, kateri bisfosfonat se jemlje ter način uporabe (intravenska oz. peroralna), na tveganje niso preučevali.

Alendronska kislina nima neposrednega vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Študije o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji niso bile izvedene. Vendar pa lahko nekateri neželeni učinki, o katerih so poročali pri uporabi alendronske kisline, pri določenih bolnikih vplivajo na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Individualni odzivi na alendronsko kislino se lahko razlikujejo. (glejte poglavje 4.8).

V enoletni študiji pri pomenopavznih ženskah z osteoporozo sta bila skupna varnostna profila alendronske kisline 70 mg (n = 519) in 10 mg/dan (n = 370) podobna.

V dveh skoraj enako zasnovanih triletnih študijah pri pomenopavznih ženskah (alendronska kislina 10 mg: n = 196, placebo: n = 397), sta bila skupna varnostna profila tablete alendronske kisline in placeba podobna.

Nekateri neželeni učinki, o katerih so raziskovalci poročali, da so morda, verjetno ali zagotovo povezani z zdravilom, so prikazane spodaj, če so se pojavile pri ≥ 1 % bolnikov v katerikoli zdravljeni skupini v enoletni študiji, ali pri ≥ 1 % bolnikov, zdravljenih s tabletami alendronske kisline 10 mg/dan, in pri katerih je bila pogostnost večja kot pri bolnikih, ki so dobivali placebo v triletnih raziskavah:

Seznam neželenih učinkov v preglednici

O neželenih učinkih, naštetih v nadaljevanju, so poročali v kliničnih študijah in/ali po začetku trženja zdravila: Pogostnost je opredeljena kot: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100, < 1/10), občasni (≥ 1/1000, < 1/100), redki (≥ 1/10.000, < 1/1000), zelo redki (< 1/10.000 vključno s posameznimi primeri).

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na naslednji naslov:

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Simptomi

Kot posledica prevelikih peroralnih odmerkov se lahko pojavijo hipokalcemija, hipofosfatemija in neželeni učinki v zgornjem delu prebavil, kot so želodčne motnje, zgaga, vnetje požiralnika, želodčni katar ali razjeda.

Obvladovanje

Ni specifičnih podatkov o zdravljenju prevelikega odmerjanja alendronske kisline. Da bi vezali alendronsko kislino, je treba dati mleko ali antacide. Zaradi nevarnosti draženja požiralnika se ne sme izzvati bruhanja, bolnik pa mora ostati v popolnoma pokončnem položaju.