LEKOFUSIN 200 mg/500 mg filmsko obložene tablete

Za kratkotrajno lajšanje blage do zmerne bolečine, povezane z migreno, glavobolom, bolečinami v križu, menstrualnimi bolečinami, zobobolom, revmatskimi in mišičnimi bolečinami, simptomi prehlada in gripe, bolečim grlom in zniževanje zvišane telesne temperature. To zdravilo je še posebej primerno za bolečino, ki zahteva močnejšo analgezijo kot ibuprofen ali paracetamol samostojno.

Zdravilo LEKOFUSIN se uporablja pri odraslih, starih najmanj 18 let.

Odmerjanje

Samo za kratkotrajno uporabo.

Bolnik naj se posvetuje z zdravnikom, če se znaki bolezni ne izboljšajo ali se poslabšajo, ali če je jemanje zdravila potrebno več kot 3 dni.

Možnost pojava neželenih učinkov se lahko zmanjša z uporabo najmanjšega še učinkovitega odmerka za lajšanje simptomov, najkrajši možni čas zdravljenja (glejte poglavje 4.4).

Odrasli: 1 tableta do 3-krat na dan z vodo. Razmik med posameznimi odmerki naj bo najmanj

6 ur.

Če posamezni odmerki ene tablete niso dovolj za nadzorovanje simptomov, lahko bolnik vzame največ 2 tableti do 3-krat na dan. Razmik med posameznimi odmerki naj bo najmanj 6 ur.

Največji odmerek je 6 tablet (1200 mg ibuprofena, 3000 mg paracetamola) v roku 24 ur.

Starejši: Prilagoditev odmerka ni potrebna (glejte poglavje 4.4).

Starejši imajo večje tveganje za pojav resnih posledic neželenih učinkov. Če je potrebno zdravljenje z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili (NSAID), je priporočljiva uporaba najmanjšega še učinkovitega odmerka najkrajši možni čas. Med zdravljenjem z NSAID je potrebno bolnika redno spremljati glede krvavitev v prebavilih.

Pediatrična populacija

Ni za uporabo pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 18 let.

Okvara ledvic

V primeru okvare ledvic (hitrost glomerulne filtracije 10-50 ml/minuto) enkratni odmerek ne sme presegati 500 mg paracetamola (ena tableta), razmik med posameznimi odmerki pa mora biti vsaj šest ur. Za bolnike s hudo ledvično okvaro glejte poglavje 4.3.

Okvara jeter

Pri bolnikih z okvarjenim delovanjem jeter ali Gilbertovim sindromom je treba odmerek zmanjšati ali podaljšati interval odmerjanja. Dnevni odmerek ne sme presegati 2 g paracetamola (4 tablete). Za bolnike s hudo okvaro jeter glejte poglavje 4.3.

Dnevni odmerek prav tako ne sme presegati 2 g paracetamola na dan (4 tablete) v naslednjih kliničnih situacijah:

• odrasli, ki tehtajo manj kot 50 kg;

• kronični alkoholizem;

• dehidracija;

• kronična podhranjenost.

  Način jemanja Peroralna uporaba.

  Za zmanjšanje neželenih učinkov priporočamo jemanje zdravila LEKOFUSIN skupaj s hrano.

To zdravilo je kontraindicirano pri:

• bolnikih z znano preobčutljivostjo na učinkovini ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1;

• bolnikih z anamnezo preobčutljivostnih reakcij (npr. bronhospazem, angioedem, astma,

  rinitis ali urtikarija), povezanih z acetilsalicilno kislino ali drugimi nesteroidnimi protivnetnimi zdravili;

• bolnikih z aktivnimi peptičnimi razjedami/krvavitami ali anamnezo ponavljajočih s peptičnih razjed/krvavitev (dve ločeni epizodi dokazane razjede ali krvavitve ali več);

• bolnikih z obstoječimi gastrointestinalnimi razjedami/perforacijami ali krvavitvami, ali anamnezo teh, vključno s tistimi, ki so povezani z NSAID (glejte poglavje 4.4);

• bolnikih z motnjami koagulacije;

• bolnikih s hudo okvaro jeter, hudo okvaro ledvic, ali hudim srčnim popuščanjem (razred IV po NYHA) (glejte poglavje 4.4);

• sočasni uporabi z drugimi zdravili, ki vsebujejo NSAID, vključno s specifičnimi zaviralci ciklooksigenaze 2 (COX-2) in odmerki acetilsalicilne kisline večji od 75 mg na dan – povečano tveganje za neželene učinke (glejte poglavje 4.5);

• sočasni uporabi z drugimi zdravili, ki vsebujejo paracetamol – povečano tveganje za resne neželene učinke (glejte poglavje 4.5);

• zadnjem trimesečju nosečnosti zaradi tveganja za prezgodnje zaprtje arterioznega duktusa pri plodu z možno pljučno hipertenzijo (glejte poglavje 4.6).

Ibuprofen

Možnost za pojav neželenih učinkov se lahko zmanjša z uporabo najmanjšega še učinkovitega odmerka najkrajši možen čas, potreben za obvladovanje simptomov (glejte poglavje 4.2 in opis prebavnih in srčno-žilnih tveganj, spodaj) in tako, da bolniki odmerek vzamejo s hrano (glejte poglavje 4.2).

Starejši

Pri starejših bolnikih so neželeni učinki pri NSAID pogostejši, še zlasti krvavitve in perforacije prebavil, ki se lahko končajo s smrtnim izidom (glejte poglavje 4.2).

Pri bolnikih z določenimi bolezenskimi stanji je potrebna previdnost.

Bolezni dihal

Pri bolnikih z bronhialno astmo ali alergijskimi boleznimi oziroma anamnezo teh stanj so pri NSAID poročali o možni sprožitvi bronhospazmov.

Okvara srčno-žilnega sistema, ledvic ali jeter

Dajanje NSAID lahko povzroči od odmerka odvisno zmanjšanje nastajanja prostaglandinov in sproži okvaro ledvic. Najbolj ogroženi bolniki so tisti, ki imajo okvarjeno delovanje ledvic, okvaro srca, disfunkcijo jeter, jemljejo diuretike in starejši. Pri teh bolnikih je treba nadzorovati delovanje ledvic (glejte poglavje 4.3).

Srčno-žilni in možgansko-žilni učinki

Za bolnike z anamnezo hipertenzije in/ali blagega do zmernega kongestivnega srčnega popuščanja je potrebno ustrezno spremljanje in svetovanje, saj so v povezavi z zdravljenjem z NSAID poročali o zadrževanju tekočine v telesu in edemih.

Podatki iz kliničnih študij kažejo, da je uporaba ibuprofena, zlasti velikih odmerkov (2400 mg/dan), lahko povezana z majhnim povečanjem tveganja za arterijske trombotične

dogodke (npr. tveganje za miokardni infarkt ali možgansko kap). V celoti epidemiološke študije ne kažejo povečanega tveganja za arterijske trombotične dogodke pri uporabi majhnih odmerkov ibuprofena (npr. ≤ 1200 mg na dan).

Bolnike z neurejeno hipertenzijo, kongestivnim srčnim popuščanjem (razred II–III po NYHA), dokazano ishemično boleznijo srca, periferno arterijsko boleznijo in/ali možgansko-žilno boleznijo je dovoljeno zdraviti z ibuprofenom šele po natančnem premisleku; velikim odmerkom (2400 mg/dan) se je treba izogibati.

Skrben premislek je potreben tudi pred uvedbo dolgotrajnega zdravljenja pri bolnikih z dejavniki tveganja za srčno-žilne dogodke (npr. s hipertenzijo, hiperlipidemijo, sladkorno boleznijo, kajenjem), zlasti če so potrebni veliki odmerki ibuprofena (2400 mg/dan).

Krvavitve, razjede in perforacije v prebavilih

Pri vseh NSAID so bile opisane krvavitve, razjede ali perforacije v prebavilih, tudi s smrtnim izidom, ki se lahko pojavijo kadar koli med zdravljenjem, z opozorilnimi simptomi ali brez njih oz. z anamnezo resnih učinkih na prebavilih ali brez nje.

Tveganje za pojav krvavitev, razjed ali perforacij v prebavilih je večje pri uporabi večjih odmerkov nesteroidnih protivnetnih zdravil, pri bolnikih z anamnezo razjede, še posebej, če je ta povezana z zapleti, kot so krvavitve ali perforacija (glejte poglavje 4.3), in pri starejših. Pri takšnih bolnikih je treba zdravljenje začeti z najmanjšim odmerkom, ki je na voljo. Pri teh bolnikih in bolnikih, ki potrebujejo sočasno zdravljenje z majhnimi odmerki acetilsalicilne kisline ali drugimi zdravili, ki lahko povečajo ogroženost prebavil, mora zdravnik razmisliti o kombiniranem zdravljenju z zaščitnimi zdravili (npr. z mizoprostolom ali zaviralci protonske črpalke) (glejte spodaj in poglavje 4.5).

Bolniki, ki imajo v anamnezi neželene učinke v prebavilih, še posebej starejši, morajo zdravnika obvestiti o pojavu vseh neobičajnih simptomov v trebuhu (predvsem o krvavitvah v prebavilih), še posebej v začetnem obdobju zdravljenja.

Pri bolnikih, ki se sočasno zdravijo z zdravili, ki lahko povečajo tveganje za pojav razjed ali krvavitev, npr. peroralni kortikosteroidi, antikoagulanti, kot je varfarin, selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina ali antiagregacijska zdravila, kot je acetilsalicilna kislina, je potrebna previdnost (glejte poglavje 4.5).

Če se pri bolniku, ki se zdravi z zdravilom, v katerem je ibuprofen, pojavi krvavitev ali razjeda v prebavilih, je treba zdravljenje prekiniti.

Pri bolnikih z anamnezo bolezni prebavil (ulcerozni kolitis, Crohnova bolezen) je treba nesteroidna protivnetna zdravila uporabljati previdno, saj se ta stanja lahko poslabšajo (glejte poglavje 4.8).

SLE in mešana bolezen vezivnega tkiva

Pri bolnikih s sistemskim eritematoznim lupusom (SLE) in mešano boleznijo vezivnega tkiva je lahko povečano tveganje za aseptični meningitis (glejte poglavje 4.8).

Hude kožne reakcije

Med uporabo NSAID so zelo redko poročali o hudih kožnih reakcijah, nekaterih s smrtnim izidom, med njimi o eksfoliativnemu dermatitisu, Stevens-Johnsonovemu sindromu in toksični epidermalni nekrolizi (glejte poglavje 4.8). Pri bolnikih je tveganje za pojav teh reakcij največje na začetku zdravljenja; večinoma se pojavijo v prvem mesecu zdravljenja. Pri uporabi zdravil, ki vsebujejo ibuprofen, so poročali o akutni generalizirani eksantemski pustulozi (AGEP).

Bolnikom je treba naročiti, naj prenehajo jemati ibuprofen ob prvem pojavu znakov ali simptomov hudih kožnih reakcij, kot so kožni izpuščaj, poškodbe sluznice ali drugih znakov preobčutljivosti.

Vpliv na žensko plodnost

Glejte poglavje 4.6.

Prikritje simptomov osnovnih okužb

Ibuprofen lahko prikrije simptome okužbe, kar lahko privede do zapoznelega začetka ustreznega zdravljenja in s tem do poslabšanja izida okužbe. To so opazili pri zunaj-bolnišnični pljučnici in pri bakterijskih zapletih noric. Kadar se ibuprofen daje zaradi zvišane telesne temperature ali za lajšanje bolečin v povezavi z okužbo, je priporočeno spremljanje okužbe. V zunaj-bolnišničnih okoljih se mora bolnik posvetovati z zdravnikom, če simptomi vztrajajo ali se poslabšajo.

Paracetamol

Previdnost je potrebna pri dajanju paracetamola bolnikom z:

• okvaro ledvic;

• okvaro jeter;

• Gilbertovim sindromom;

• akutnim hepatitisom;

• pomanjkanjem glukoza-6-fosfat dehidrogenaze;

• zlorabo alkohola/kroničnim alkoholizmom;

• kronično podhranjenostjo, nizkim indeksom telesne mase, anoreksijo;

• dehidracijo;

• sočasnim jemanjem zdravil, ki vplivajo na delovanje jeter (glejte poglavje 4.5).

Poročali so o primerih presnovne acidoze z visoko anionsko vrzeljo (HAGMA - high anion gap metabolic acidosis) zaradi piroglutaminske acidoze pri bolnikih s hudo boleznijo, kot sta huda ledvična okvara in sepsa, ali pri bolnikih s podhranjenostjo ali drugimi viri pomanjkanja glutationa (npr. kronični alkoholizem), ki so se s paracetamolom v terapevtskem odmerku zdravili dalj časa ali so prejemali kombinacijo paracetamola in flukloksacilina. Ob sumu na HAGMA zaradi piroglutaminske acidoze se priporoča takojšnja prekinitev zdravljenja s paracetamolom in pozorno spremljanje. Merjenje 5-oksoprolina v urinu je lahko koristno za prepoznavanje piroglutaminske acidoze kot osnovnega vzroka HAGMA pri bolnikih z več dejavniki tveganja.

Tveganje za preveliko odmerjanje paracetamola je povečano pri bolnikih z necirotično alkoholno

boleznijo jeter. Pri kroničnem alkoholizmu je priporočljiva previdnost (glejte tudi poglavje 4.2). Med zdravljenjem s paracetamolom se alkohola ne sme uporabljati.

Bolnike je treba opozoriti, naj sočasno ne jemljejo drugih zdravil, ki vsebujejo paracetamol, zaradi povečanja tveganja za hude okvare jeter v primeru prevelikega odmerjanja (glejte poglavji 4.3 in 4.9).

Enkratno dajanje večkratnega največjega dnevnega odmerka paracetamola lahko močno poškoduje jetra. V takih primerih se nezavest ne pojavi. Vendar pa je treba v primeru prevelikega odmerjanja takoj poiskati zdravniško pomoč, tudi če se bolnik počuti dobro, ker obstaja nevarnost resnih, zapoznelih in nepopravljivih okvar jeter (glejte poglavje 4.9).

Osnovne bolezni jeter povečajo tveganje za okvare jeter, povezane s paracetamolom. Bolniki, ki so imeli okvarjeno delovanje jeter ali ledvic, se morajo pred uporabo tega zdravila posvetovati z zdravnikom.

Pri bolnikih s pomanjkanjem glutationa lahko uporaba paracetamola poveča tveganje za presnovno acidozo (glejte poglavje 4.9).

To zdravilo (kot vsa druga zdravila, ki vsebujejo ibuprofen in druga NSAID), je kontraindicirano v kombinaciji z:

• acetilsalicilno kislino (razen, če zdravnik svetuje uporabo majhnih odmerkov acetilsalicilne kisline, ki ne presegajo 75 mg na dan; glejte spodaj): Sočasna uporaba ibuprofena in acetilsalicilne kisline v splošnem ni priporočena zaradi možnosti za povečanje neželenih učinkov (glejte poglavje 4.3);

• drugimi NSAID, vključno s selektivnimi zaviralci ciklooksigenaze 2, saj lahko povečajo tveganje za neželene učinke (glejte poglavje 4.3).

  To zdravilo (kot vsa druga zdravila, ki vsebujejo paracetamol) je kontraindicirano v kombinaciji z drugimi zdravili, ki vsebujejo paracetamol - povečano tveganje za resne neželene učinke (glejte poglavje 4.3).

  To zdravilo (kot vsa druga zdravila, ki vsebujejo ibuprofen in druga NSAID) morate v kombinaciji z naslednjimi zdravili uporabljati previdno:

• Antikoagulanti: NSAID lahko okrepijo učinek antikoagulantov, kot je varfarin (glejte poglavje 4.4).

• Antihipertenzivi (zaviralci ACE in antagonisti angiotenzina II) in diuretiki: NSAID lahko zmanjšajo učinke teh zdravil. Pri nekaterih bolnikih z zmanjšanim delovanjem ledvic (npr. dehidrirani bolniki ali starejši bolniki z zmanjšanim delovanjem ledvic) lahko sočasno dajanje zaviralca ACE ali antagonistov angiotenzina II in zaviralcev ciklooksigenaze povzroči nadaljnje poslabšanje delovanja ledvic, do morebitne akutne ledvične odpovedi, ki je navadno reverzibilna. Te interakcije je treba upoštevati pri bolnikih, ki jemljejo NSAID skupaj z zaviralci ACE ali antagonisti angiotenzina II. Zato je to kombinacijo treba dajati previdno, zlasti pri starejših. Bolniki morajo biti zadostno hidrirani, razmisliti pa je treba tudi o

  spremljanju delovanja ledvic po začetku sočasnega dajanja zdravil in v rednih razmikih zatem. Diuretiki lahko povečajo tveganje za nefrotoksičnost NSAID.

• Antiagregacijska zdravila in selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI): Večje tveganje za pojav krvavitev v prebavilih (glejte poglavje 4.4).

• Acetilsalicilna kislina (majhni odmerki, ki ne presegajo 75 mg na dan): Eksperimentalni podatki kažejo, da lahko ibuprofen pri sočasnem jemanju z majhnim odmerkom acetilsalicilne kisline kompetitivno zavira učinek acetilsalicilne kisline na agregacijo trombocitov. Čeprav ni gotovo, v kolikšni meri je te podatke mogoče ekstrapolirati na klinično prakso, ni mogoče izključiti možnosti, da redna, dolgotrajna uporaba ibuprofena zmanjša kardioprotektivni učinek majhnih odmerkov acetilsalicilne kisline. Med občasno uporabo ibuprofena ni pričakovati klinično pomembnega vpliva (glejte poglavje 5.1).

• Srčni glikozidi: NSAID lahko poslabšajo srčno popuščanje, zmanjšajo GFR in zvišajo ravni glikozidov v plazmi.

• Holestiramin: sočasna uporaba ibuprofena in holestiramina lahko zmanjša absorpcijo ibuprofena v prebavilih, vendar klinični pomen ni znan.

• Ciklosporin: Povečano tveganje za nefrotoksičnost.

• Kortikosteroidi: Povečano tveganje za pojav razjed in krvavitev v prebavilih (glejte poglavje 4.4).

• Diuretiki: Zmanjšan diuretični učinek. Diuretiki lahko povečajo tveganje za nefrotoksičnost NSAID.

• Litij: Zmanjšano izločanje litija.

• Metotreksat: Zmanjšano izločanje metotreksata.

• Mifepriston: NSAID se ne smejo uporabljati 8–12 dni po dajanju mifepristona, saj lahko NSAID zmanjšajo učinek mifepristona.

• Kinolonski antibiotiki: Podatki pri živalih kažejo, da lahko NSAID povečajo tveganje za konvulzije, povezane s kinolonskimi antibiotiki. Bolniki, ki prejemajo NSAID in kinolone, imajo lahko večje tveganje za pojav konvulzij.

• Takrolimus: Tveganje za nefrotoksične učinke se poveča, če bolniki prejemajo NSAID s takrolimusom.

• Zidovudin: Povečano tveganje za hematološko toksičnost, če se NSAID dajejo z zidovudinom. Obstajajo dokazi o povečanem tveganju za hemartroze in hematome pri HIV-pozitivnih hemofilikih, ki sočasno dobivajo zidovudin in ibuprofen.

• To zdravilo (kot vsa druga zdravila, ki vsebujejo paracetamol) morate v kombinaciji z naslednjimi zdravili uporabljati previdno:

• Flukloksacilin: Kadar se paracetamol uporablja sočasno s flukloksacilinom, je potrebna previdnost, saj je bilo sočasno jemanje povezano s presnovno acidozo z visoko anionsko vrzeljo zaradi piroglutaminske acidoze, zlasti pri bolnikih z dejavniki tveganja (glejte poglavje 4.4).

• Kloramfenikol: Povečana plazemska koncentracija kloramfenikola.

• Holestiramin: Hitrost absorpcije paracetamola je zaradi holestramina zmanjšana. Zato holestiramina ni primerno jemati do eno uro pred jemanjem tega zdravila ali po njem, če želite doseči največji analgetični učinek.

• Metoklopramid in domperidon: Metoklopramid in domperidon povečata absorpcijo paracetamola. Vendar pa se sočasni uporabi ni treba izogibati.

• Varfarin/antikoagulanti: Dolgotrajna redna uporaba paracetamola lahko poveča

  antikoagulacijski učinek varfarina in drugih kumarinov, zato se poveča tudi tveganje za krvavitve. Občasni odmerki nimajo pomembnega učinka.

• Zidovudin: povečana pogostnost nevtropenije. Zato se lahko paracetamol in zidovudin uporabljata sočasno le po zdravniškem nasvetu.

• Probenecid: Konjugacija paracetamola z glukuronsko kislino je inhibirana, kar vodi do zmanjšanja očistka paracetamola za približno 50 %. Pri bolnikih, ki sočasno jemljejo probenecid, je treba razmisliti o zmanjšanju odmerka paracetamola.

• Hepatotoksične učinkovine (glejte poglavje 4.4). Hepatotoksičnost paracetamola se lahko poveča s sočasno uporabo zdravil, ki vplivajo na jetra, kot so barbiturati, triciklični antidepresivi in z alkoholom.

Nosečnost

Pri ljudeh ni izkušenj z uporabo filmsko obloženih tablet ibuprofena/paracetamola

200 mg/500 mg med nosečnostjo.

Zaradi prisotnosti ibuprofena

Zavrtje sinteze prostaglandinov lahko neugodno vpliva na nosečnost in/ali razvoj zarodka oz. ploda. Podatki iz epidemioloških študij kažejo, da se pri uporabi zaviralca sinteze prostaglandinov v zgodnjem obdobju nosečnosti poveča tveganje za splav, pojav srčnih malformacij in gastroshize. Absolutno tveganje za srčno-žilne malformacije je bilo povečano z manj kot 1 % na približno 1,5 %. Tveganje se verjetno povečuje z odmerkom in s trajanjem zdravljenja. Pri živalih se je zaradi uporabe zaviralca sinteze prostaglandinov povečala stopnja predimplantacijskih in postimplantacijskih izgub ter smrtnost zarodkov in plodov. Poleg tega so pri živalih, ki so prejemale zaviralec sinteze prostaglandinov med obdobjem organogeneze, poročali tudi o povečani incidenci različnih malformacij, vključno s srčno-žilnimi.

Od 20. tedna nosečnosti naprej lahko uporaba zdravila Lekofusin povzroči oligohidramnij, ki je posledica disfunkcije ledvic pri plodu. Ta se lahko pojavi kmalu po začetku zdravljenja in je po prekinitvi običajno reverzibilen. Poleg tega so po zdravljenju v drugem trimesečju nosečnosti poročali o zožitvi arterioznega duktusa, ki je večinoma izzvenela po prenehanju zdravljenja. Zato se v prvem in drugem trimesečju nosečnosti ibuprofena ne sme uporabljati, če to ni nujno potrebno. Če ibuprofen uporablja ženska, ki poskuša zanositi, ali ženska v prvem ali drugem trimesečju nosečnosti, mora biti odmerek čim manjši, zdravljenje pa mora trajati čim krajši čas. Od 20. tedna nosečnosti dalje je po večdnevni izpostavljenosti ibuprofenu treba razmisliti o prenatalnem spremljanju glede oligohidramnija in zožitve arterioznega duktusa. Zdravljenje z ibuprofenom je treba prekiniti, če se pojavi oligohidramnij ali se ugotovi zožitev arterioznega duktusa.

V tretjem trimesečju nosečnosti lahko vsak zaviralec sinteze prostaglandinov povzroči pri plodu:

• toksičnost za srce in pljuča (prezgodnje zoženje/zaprtje arterioznega duktusa in pljučna hipertenzija);

• motnjo delovanja ledvic (glejte zgoraj),

  pri materi in novorojenčku ob koncu nosečnosti pa:

• možno podaljšanje časa krvavitve, antiagregacijski učinek, ki se lahko pojavi celo pri zelo majhnih odmerkih;

• zavrtje krčenja maternice, s posledično zakasnelim ali podaljšanim porodom.

Zato so filmsko obložene tablete kombinacije ibuprofen/paracetamol 200 mg/500 mg v tretjem trimesečju nosečnosti kontraindicirane (glejte poglavje 4.3).

Zaradi prisotnosti paracetamola

Na voljo je velika količina podatkov, ki kažejo, da paracetamol pri nosečnicah ne povzroča malformacij in ni toksičen za plod/norovojenčka. Epidemiološke študije o nevrološkem razvoju otrok, ki so bili in utero izpostavljeni paracetamolu, kažejo nejasne rezultate. Če je klinično potrebno, se paracetamol med nosečnostjo lahko uporablja, vendar pa se mora uporabljati v najmanjšem učinkovitem odmerku najkrajši možni čas in čim manj pogosto.

Dojenje

Ibuprofen in njegovi presnovki lahko v zelo majhnih količinah (0,0008 % materinega odmerka) prehajajo v materino mleko. Ker škodljivi učinki na dojenčke do danes niso znani, med kratkotrajnim zdravljenjem z ibuprofenom v priporočenem odmerku prekinitev dojenja običajno ni potrebna.

Po peroralnem odmerjanju se paracetamol v majhnih količinah izloča v materino mleko, vendar količine niso klinično pomembne. Razpoložljivi objavljeni podatki ne prepovedujejo uporabe pri dojenju. Zato se paracetamol lahko uporablja med dojenjem, kot je priporočeno.

Plodnost

Uporaba tega zdravila lahko vpliva na žensko plodnost in ni priporočena ženskam, ki poskušajo zanositi. Pri ženskah, ki imajo težave z zanositvijo ali pri katerih potekajo preiskave zaradi neplodnosti, je treba razmisliti o prenehanju jemanja zdravila.

Zdravilo LEKOFUSIN nima vpliva, oziroma ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanje strojev. Po jemanju NSAID so mogoči neželeni učinki, kot so omotičnost, zaspanost, utrujenost in motnje vida. Bolniki, ki imajo take neželene učinke, ne smejo voziti ali upravljati strojev.

Klinična preskušanja s kombinacijo ibuprofen/paracetamol niso pokazala drugih neželenih učinkov, razen tistih, ki so že znani za ibuprofen oziroma paracetamol posamično.

Preglednica neželenih učinkov

Naslednja preglednica prikazuje neželene učinke farmakovigilančnih podatkov, ki so jih imeli bolniki, ki so kratko- ali dolgotrajno jemali samo ibuprofen ali samo paracetamol. Pogostnost je opredeljena na naslednji način: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1000 do < 1/100), redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000), zelo redki (< 1/10 000), neznana pogostnost

(ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov). Znotraj vsake skupine pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

Opis izbranih neželenih učinkov

1Primeri vključujejo agranulocitozo, anemijo, aplastično anemijo, hemolitično anemijo, levkopenijo, nevtropenijo, pancitopenijo in trombocitopenijo. Prvi znaki so zvišana telesna temperatura, vneto žrelo, površinske razjede v ustih, gripi podobni simptomi, huda izčrpanost, nepojasnjene krvavitve in podplutbe ter krvavitev iz nosu.

2Poročali so o preobčutljivostnih reakcijah. Te so lahko (a) nespecifične alergijske reakcije in anafilaksa, (b) aktivnost dihal, npr. astma, poslabšanje astme, bronhospazem ali dispneja, ali (c) razne kožne reakcije, npr. pruritus, urtikarija, angioedem in redkeje eksfoliativne in bulozne dermatoze (vključno s toksično epidermalno nekrolizo, Stevens-Johnsonovim sindromom in multiformnim eritemom).

3Patogeni mehanizem aseptičnega meningitisa, ki ga povzročajo zdravila, ni popolnoma

razumljen. Vendar pa razpoložljivi podatki o aseptičnem meningitisu, povezanem z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili, kažejo na preobčutljivostno reakcijo (zaradi časovne povezanosti z vnosom zdravila in prenehanja simptomov po prekinitvi uporabe zdravila). Opozoriti je treba, da so med zdravljenjem z ibuprofenom poročali o posameznih primerih aseptičnega meningitisa pri bolnikih z obstoječimi avtoimunskimi boleznimi (kot so sistemski eritematozni lupus in mešana bolezen vezivnega tkiva) s simptomi, kot so: otrdelost vratu, glavobol, slabost, bruhanje, zvišana telesna temperatura ali dezorientacija (glejte poglavje 4.4).

4Klinične študije kažejo, da je uporaba ibuprofena, zlasti v velikih odmerkih (2400 mg/dan), lahko povezana z majhnim povečanim tveganjem za arterijske trombotične dogodke (na primer miokardni infarkt ali možganska kap) (glejte poglavje 4.4).

5Najpogosteje opaženi neželeni učinki so po naravi gastrointestinalni.

6Včasih smrtni, zlasti pri starejših.

7Glejte poglavje 4.4.

8Pri prevelikem odmerjanju lahko paracetamol povzroči akutno odpoved jeter, odpoved jeter, nekrozo jeter in poškodbe jeter (glejte poglavje 4.9).

9Zlasti pri dolgotrajni uporabi, povezani s povečano serumsko sečnino in edemi. Vključuje tudi papilarno nekrozo.

10Pri bolnikih z dejavniki tveganja, ki uporabljajo paracetamol, so opazili primere presnovne acidoze z visoko anionsko vrzeljo zaradi piroglutaminske acidoze (glejte poglavje 4.4).

Piroglutaminska acidoza se lahko pojavi kot posledica nizkih ravni glutationa pri teh bolnikih.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, Sektor za farmakovigilanco, Nacionalni center za farmakovigilanco, Slovenčeva ulica 22, SI-

1000 Ljubljana, Tel: +386 (0)8 2000 500, Faks: +386 (0)8 2000 510, e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si, spletna stran: www.jazmp.si.

Ibuprofen

Pri otrocih lahko simptome povzroči zaužitje več kot 400 mg/kg ibuprofena. Pri odraslih je razmerje med odmerkom in odzivom manj jasno.

Razpolovni čas pri prevelikem odmerjanju je 1,5–3 ure.

Simptomi

Pri večini bolnikov, ki zaužijejo klinično pomembne količine NSAID, se pojavijo le navzea, bruhanje, epigastrična bolečina in driska. Prav tako so mogoči nistagmus, zamegljen vid, tinitus, zmedenost, glavobol in gastrointestinalne krvavitve. Pri resnejših zastrupitvah se toksičnost odraža na centralnem živčnem sistemu kot vrtoglavica, omotica, dremavost, agitacija, somnolenca, dezorientiranost, izguba zavesti ali koma. Pri bolnikih se občasno pojavijo konvulzije. Dolgotrajna uporaba večjih odmerkov od priporočenih ali preveliko odmerjanje lahko privedeta do ledvične tubulne acidoze in hipokaliemije. Pri hujših zastrupitvah lahko pride

do presnovne acidoze in podaljšanja protrombinskega časa/INR, verjetno zaradi motenj delovanja koagulacijskih faktorjev v obtoku. Pride lahko do akutne okvare ledvic, poškodbe jeter, hipotermije, hipotenzije, depresije dihanja in cianoze. Pri astmatikih je mogoče poslabšanje astme.

Ukrepi

Zdravljenje mora biti simptomatsko in podporno ter mora zagotavljati prehodnost dihalnih poti ter spremljanje delovanja srca in življenjskih znakov, dokler bolnik ni stabilen. Peroralno dajanje aktivnega oglja je smiselno, če je bolnik potencialno toksično količino zaužil pred manj kot eno uro. Če so konvulzije pogoste ali trajajo dlje, se priporoča zdravljenje z intravenskim diazepamom ali lorazepamom. Treba je uporabiti bronhodilatatorje za astmo.

Paracetamol

Poškodbe jeter so mogoče pri odraslih, ki so zaužili 10 g (enakovredno 20 tabletam) ali več paracetamola. Pri zaužitju 5 g (enakovredno 10 tabletam) ali več paracetamola lahko pride do poškodb jeter, če ima bolnik enega ali več od naslednjih dejavnikov tveganja:

1. Dolgotrajno zdravljenje s karbamazepinom, fenobarbitonom, fenitoinom, primidonom, rifampicinom, šentjanževko ali drugimi zdravili, ki inducirajo jetrne encime.

2. Redno uživanje alkohola v količinah, ki presegajo priporočene.

3. Obstaja večja možnost, da ima pomanjkanje glutationa, npr. ima motnje prehranjevanja, cistično fibrozo, okužbo s HIV, strada, ima kaheksijo.

Simptomi

Simptomi prevelikega odmerjanja paracetamola v prvih 24 urah so bledica, navzea, bruhanje, anoreksija in bolečine v trebuhu. Okvara jeter se lahko pokaže 12 do 48 ur po zaužitju, ko izvidi delovanja jeter postanejo nenormalni. Lahko pride do nepravilnosti v presnovi glukoze in presnovne acidoze. Pri hudi zastrupitvi odpoved jeter lahko napreduje do encefalopatije, krvavitve, hipoglikemije, možganskega edema in smrti. Akutna odpoved ledvic z akutno nekrozo tubulov, na kar močno kažejo bolečina v križu, hematurija in proteinurija, se lahko razvije tudi v odsotnosti hude okvare jeter. Poročali so o srčnih aritmijah in pankreatitisu.

Ukrepi

Za nadzor prevelikega odmerjanja paracetamola je ključnega pomena takojšnje zdravljenje. Čeprav ni pomembnih zgodnjih simptomov, je treba bolnika takoj napotiti v bolnišnico, saj potrebuje takojšnjo medicinsko pomoč. Simptomi so lahko omejeni na navzeo in bruhanje ter morda ne odražajo resnosti prevelikega odmerka ali tveganja za poškodbe organov. Ukrepi morajo biti skladni z uveljavljenimi smernicami za zdravljenje.

Če je bil prevelik odmerek vzet pred manj kot eno uro, je treba razmisliti o zdravljenju z aktivnim ogljem. Plazemske koncentracije paracetamola je treba meriti štiri ure ali več po zaužitju (pred tem so koncentracije nezanesljive).

Zdravljenje z N-acetilcisteinom se lahko uporablja do 24 ur po zaužitju paracetamola, vendar pa je največji zaščitni učinek dosežen do 8 ur po zaužitju. Učinkovitost antidota se po tem času močno zmanjša.

Če je potrebno, bolniku intravensko dajajte N-acetilcistein, skladno z uveljavljenimi smernicami za odmerjanje. Če ne pride do bruhanja, je peroralni metionin primerna alternativa za oddaljena območja, kjer ni mogoč hiter dostop do bolnišnice.

Bolnike, ki imajo hudo disfunkcijo jeter več kot 24 ur po zaužitju, je treba obravnavati skladno z uveljavljenimi smernicami.