Spravato 28 mg pršilo za nos, raztopina
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
- ▲
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC

Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Spravato 28 mg
Zdravilo Spravato je v kombinaciji s selektivnim zaviralcem ponovnega privzema serotonina (SSRI) ali z zaviralcem privzema serotonina in noradrenalina (SNRI) indicirano za odrasle, z na zdravljenje neodzivno veliko depresivno motnjo, ki se pri trenutno prisotni zmerni do hudi depresivni epizodi niso odzvali na najmanj dva različna režima zdravljenja z antidepresivi.
Zdravilo Spravato je ob sočasnem zdravljenju s peroralnimi antidepresivi indicirano za akutno kratkotrajno zdravljenje, kadar je po klinični presoji nujno hitro zmanjšanje simptomov depresije (nujna psihiatrična pomoč) pri odraslih bolnikih z zmerno do hudo epizodo velike depresivne motnje .
Za opis proučevane populacije bolnikov glejte poglavje 5.1.
Odločitev o tem, ali je bolniku primerno predpisati to zdravilo ali ne, mora sprejeti psihiater.
Namenjeno je samoapliciranju. Bolnik si zdravilo aplicira sam pod neposrednim nadzorom zdravstvenega delavca.
Vsak obisk za prejem zdravila obsega aplikacijo v nos in obdobje opazovanja po aplikaciji. Tako aplikacijo zdravila kot opazovanje po aplikaciji je treba izvajati v ustreznem kliničnem okolju.
Pregled bolnika pred aplikacijo
Pred aplikacijo zdravila Spravato je treba bolniku izmeriti krvni tlak.
Če je izhodiščni krvni tlak pri bolniku zvišan, je treba pretehtati tveganje za kratkotrajno zvišanje krvnega tlaka in koristi zdravljenja (glejte poglavje 4.4). Če zvišanje krvnega ali intrakranialnega tlaka za bolnika pomeni resno tveganje, bolnik tega zdravila ne sme prejeti (glejte poglavje 4.3).
Pri bolnikih s klinično pomembno ali nestabilno obliko katere od kardiovaskularnih ali respiratornih bolezni je potrebna še dodatna previdnost. Pri teh bolnikih je treba odmerjanje tega zdravila izvajati v
okolju, ki zagotavlja dostopnost ustrezne opreme za oživljanje in prisotnost zdravstvenih delavcev, ki so usposobljeni za kardiopulmonalno oživljanje (glejte poglavje 4.4).
Opazovanje bolnika po aplikaciji
Po aplikaciji zdravila Spravato je treba bolniku ponovno izmeriti krvni tlak po približno 40 minutah in nato še kasneje, če je to klinično potrebno (glejte poglavje 4.4).
Zaradi možnosti, da pride do sedacije, disociativnih simptomov in zvišanja krvnega tlaka, mora zdravstveni delavec bolnika po odmerjanju opazovati, dokler ne presodi, da je bolnikovo klinično stanje stabilno in je bolnik pripravljen, da zapusti zdravstveno ustanovo (glejte poglavje 4.4).
Odmerjanje
Na zdravljenje neodzivna velika depresivna motnja
Priporočila za odmerjanje pri na zdravljenje neodzivni veliki depresivni motnji, so prikazana v preglednici 1 in preglednici 2 (za odrasle, ki so stari ≥ 65 let). Priporočeno je, da bolnik v vzdrževalni fazi zdravljenja začne prejemati enak odmerek, kot ga je prejemal na koncu uvajalne faze. Odmerek je mogoče prilagajati na osnovi učinkovitosti in prenašanja predhodnega odmerka. V vzdrževalni fazi je treba odmerjanje prilagoditi posamezniku, tako da vzdržujemo remisijo oziroma odziv ob najmanjši pogostosti prejemanja.
| Preglednica 1: Priporočeno odmerjanje zdravila Spravato pri odraslih, ki so stari < 65 let in imajo na zdravljenje neodzivno veliko depresivno motnjo | |
| Uvajalna faza | Vzdrževalna faza |
| Tedni 1-4:začetni odmerek na 1. dan: 56 mgnadaljnji odmerki: 56 mg ali 84 mg dvakrat na teden | Tedni 5-8:56 mg ali 84 mg enkrat na tedenOd tedna 9 dalje:56 mg ali 84 mg enkrat na 2 tedna ali enkrat na teden |
| Na koncu uvajalne faze je treba ovrednotiti terapevtske koristi in na njihovi osnovi določitipotrebo po nadaljnjem zdravljenju. | Občasno je treba ponovno oceniti potrebo po nadaljnjem zdravljenju. |
| Preglednica 2: Priporočeno odmerjanje zdravila Spravato pri odraslih, ki so stari ≥ 65 let in imajo na zdravljenje neodzivno veliko depresivno motnjo | |
| Uvajalna faza | Vzdrževalna faza |
| Tedni 1-4:začetni odmerek na 1. dan: 28 mgnadaljnji odmerki: 28 mg, 56 mg ali 84 mgdvakrat na teden, vsako spreminjanje odmerka naj bo v korakih po28 mg | Tedni 5-8:28 mg, 56 mg ali 84 mg enkrat na teden, vsako spreminjanje odmerka naj bo v korakih po 28 mgOd tedna 9 dalje:28 mg, 56 mg ali 84 mg enkrat na 2 tedna ali enkrat na teden, vsako spreminjanje odmerkanaj bo v korakih po 28 mg |
| Na koncu uvajalne faze je treba ovrednotititerapevtske koristi in na njihovi osnovi določiti potrebo po nadaljnjem zdravljenju. | Občasno je treba ponovno oceniti potrebo po nadaljnjem zdravljenju. |
Po izboljšanju simptomov depresije je priporočeno bolnika zdraviti še najmanj 6 mesecev.
Akutno, kratkotrajno zdravljenje v primeru nujne psihiatrične pomoči zaradi velike depresivne motnje
Priporočeno odmerjanje za odrasle bolnike ( < 65 let) je 84 mg dvakrat na teden 4 tedne. Zmanjševanje odmerka na 56 mg naj temelji na prenašanju. Po 4 tednih zdravljenja z zdravilom Spravato je treba nadaljevati zdravljenje s peroralnimi antidepresivi po klinični presoji.
Pri teh bolnikih je zdravljenje z zdravilom Spravato potrebno vključiti v načrt celostne klinične obravnave.
Priporočila glede uživanja hrane in pijače pred aplikacijo
Pri nekaterih bolnikih lahko po aplikaciji pride do navzee in bruhanja, zato je treba bolnike opozoriti, naj najmanj 2 uri pred aplikacijo ne uživajo hrane in najmanj 30 minut pred aplikacijo ne pijejo nobene pijače (glejte poglavje 4.8).
Intranazalni kortikosteroidi in nosni dekongestivi
Bolnikom, ki potrebujejo odmerek intranazalnega kortikosteroida ali nosnega dekongestiva na dan prejema zdravila, je treba naročiti, naj si teh zdravil ne aplicirajo v roku ene ure pred aplikacijo zdravila.
Izpuščeni pregled(i)
Bolniki, ki so v prvih 4 tednih zdravljenja izpustili enega ali več pregledov pri zdravniku, naj zdravljenje nadaljujejo po trenutnem razporedu odmerjanja.
Pri bolnikih, ki imajo na zdravljenje neodzivno veliko depresivno motnjo in izpustijo enega ali več pregledov pri zdravniku v vzdrževalni fazi zdravljenja in se jim simptomi depresije poslabšajo, po klinični presoji razmislite o ponovni uvedbi prejšnjega razporeda odmerjanja (glejte preglednici 1 in 2).
Posebne skupine bolnikov
Starostniki (stari 65 let in starejši)
Pri starejših bolnikih je začetni odmerek zdravila Spravato za na zdravljenje neodzivno veliko depresivno motnjo 28 mg esketamina (na 1. dan, začetni odmerek, glejte preglednico 2 zgoraj). Nadaljnje odmerke je treba povečevati postopno, v korakih po 28 mg do odmerka 56 mg ali 84 mg na osnovi učinkovitosti in prenašanja.
Uporabe zdravila Spravato pri starostnikih za akutno kratkotrajno zdravljenje v primeru nujne psihiatrične pomoči zaradi velike depresivne motnje niso proučevali.
Okvara jeter
Pri bolnikih z blago (Child-Pugh razreda A) ali zmerno (Child-Pugh razreda B) okvaro jeter prilagajanje odmerjanja ni potrebno, vendar je pri bolnikih z zmerno okvaro jeter pri apliciranju največjega odmerka 84 mg potrebna previdnost.
Pri bolnikih s hudo okvaro jeter (Child-Pugh razreda C) uporabe zdravila Spravato niso proučili. Uporaba pri tej skupini bolnikov ni priporočena (glejte poglavji 4.4 in 5.2).
Okvara ledvic
Pri bolnikih z blago do hudo okvaro ledvic prilagajanje odmerka ni potrebno. Bolnikov na dializnem zdravljenju niso proučevali.
Pediatrična populacija
Varnost in učinkovitost zdravila Spravato pri pediatričnih bolnikih, starih 17 let ali manj, nista bili dokazani. Zdravilo Spravato ni namenjeno za uporabo pri otrocih, mlajših od 7 let.
Način uporabe
To zdravilo je samo za nazalno uporabo. Nosni pršilnik je medicinski pripomoček za enkratno uporabo, s katerim je mogoče aplicirati skupno 28 mg esketamina z dvema vpihoma (en vpih v vsako nosnico). Da ne bi sprostili zdravila v prazno, pršilnika ne poskušajte sprožiti pred dejansko uporabo. Zdravilo je namenjeno apliciranju, ki ga izvede bolnik sam pod nadzorom zdravstvenega delavca in
pri tem uporabi 1 pršilnik (za odmerek 28 mg), 2 pršilnika (za odmerek 56 mg) ali 3 pršilnike (za odmerek 84 mg), po uporabi pršilnika pa mora pred uporabo naslednjega 5 minut počivati.
Kihanje po odmerjanju
Če takoj po odmerjanju zdravila bolnik kiha, naj vpiha ne nadomešča z uporabo novega pršilnika.
Dva zaporedna vpiha v isto nosnico
Če pride do odmerjanja dveh vpihov zaporedoma v isto nosnico, naj bolnik vpiha ne nadomešča z uporabo novega pršilnika.
Pri prekinitvi zdravljenja postopno zmanjševanje odmerka ni potrebno, saj je po podatkih iz kliničnih študij tveganje za pojavljanje odtegnitvenih simptomov majhno.
-
Preobčutljivost na učinkovino, ketamin ali ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
-
Stanja pri bolnikih, pri katerih zvišanje krvnega ali intrakranialnega tlaka lahko predstavlja resno tveganje (glejte poglavje 4.8):
-
anevrizmatska žilna bolezen (kar vključuje prizadetost intrakranialnih žil, torakalne ali abdominalne aorte ali perifernih arterij),
-
anamneza intracerebralne krvavitve,
-
nedaven (v zadnjih 6 tednih) kardiovaskularni dogodek, kar vključuje miokardni infarkt.
-
Samomor/samomorilne misli ali klinično poslabšanje
Učinkovitost esketamina pri preprečevanju samomora oziroma zmanjševanju pojavljanja samomorilnih misli ali samomorilnega vedenja ni bila dokazana (glejte poglavje 5.1). Uporaba esketamina ne izključuje potrebe po hospitalizaciji bolnika, če je ta klinično upravičena, tudi če pri bolniku pride do izboljšanja po začetnem odmerku esketamina.
Med zdravljenjem je potreben skrben nadzor bolnikov v začetnem obdobju zdravljenja ter pri spremembah odmerka, predvsem pri bolnikih s povečanim tveganjem. Bolnike (in njihove skrbnike) je treba opozoriti, naj bodo pozorni na kakršno koli klinično poslabšanje, samomorilno vedenje ali samomorilne misli in neobičajne spremembe vedenja ter naj se ob pojavu teh simptomov takoj posvetujejo z zdravnikom.
Depresija je povezana s povečanim tveganjem za pojav samomorilnih misli, samopoškodovanje in samomor (s samomorom povezani dogodki). To tveganje je prisotno, dokler ne pride do pomembnega izboljšanja simptomov oziroma remisije, zato je bolnike treba skrbno spremljati. Na splošno klinične izkušnje pri zdravljenju bolnikov z depresijo kažejo, da se v zgodnjih fazah okrevanja tveganje za samomor lahko še poveča.
Znano je, da obstaja povečano tveganje za samomorilne misli in poskuse samomora pri bolnikih, ki imajo v anamnezi s samomorom povezane dogodke ali izkazujejo visoko stopnjo samomorilnih misli že pred začetkom zdravljenja, zato je treba te bolnike med zdravljenjem skrbno spremljati.
Nevropsihiatrične in motorične motnje
Poročali so, da je esketamin med potekom kliničnih študij povzročal somnolenco, sedacijo, disociativne simptome, motnje zaznavanja, omotičnost, vrtoglavico in tesnobo (glejte poglavje 4.8). Navedeni učinki lahko zmanjšajo pozornost, sposobnost presojanja in razmišljanja, hitrost odzivanja in motorične sposobnosti. Pri vsakem pregledu mora biti bolnik pod nadzorom zdravstvenega delavca, ki na osnovi kliničnega stanja oceni, kdaj je bolnik stabilen (glejte poglavje 4.7).
Depresija dihanja
Po hitrem intravenskem injiciranju esketamina ali ketamina za indukcijo anestezije lahko pri uporabi velikih odmerkov pride do depresije dihanja. Poročali so o redkih primerih globoke sedacije. Sočasna uporaba esketamina in zaviralcev osrednjega živčevja lahko poveča tveganje za sedacijo (glejte poglavje 4.5). V obdobju trženja zdravila so opazili redke primere depresije dihanja. O večini teh primerov so poročali pri sočasni uporabi zaviralcev osrednjega živčevja in/ali pri bolnikih s sočasnimi boleznimi, kot so debelost, anksioznost, kardiovaskularne in respiratorne bolezni. Ti dogodki so bili prehodne narave in so izzveneli po verbalni/taktilni stimulaciji ali dodatku kisika. Bolnike je treba skrbno spremljati glede sedacije in depresije dihanja.
Vpliv na krvni tlak
Esketamin lahko povzroči prehodno zvišanje sistoličnega in/ali diastoličnega krvnega tlaka, pri čemer do največjega zvišanja pride približno 40 minut po aplikaciji zdravila, traja pa približno 1-2 uri (glejte poglavje 4.8). Do znatnega zvišanja krvnega tlaka lahko pride po katerem koli obisku za prejem zdravila. Uporaba esketamina je kontraindicirana pri bolnikih, za katere zvišanje krvnega ali intrakranialnega tlaka pomeni resno tveganje (glejte poglavje 4.3). Bolnike, ki imajo katero od drugih kardiovaskularnih ali cerebrovaskularnih bolezni, je treba pred predpisovanjem esketamina skrbno pregledati in ugotoviti, ali možne koristi zdravljenja z esketaminom presegajo tveganja.
Pri bolnikih, pri katerih je pred apliciranjem odmerka krvni tlak ocenjen kot zvišan (po splošnih smernicah: >140/90 mmHg pri bolnikih, ki so stari <65 let, in >150/90 mmHg pri bolnikih, ki so stari
≥65 let), je smiselno prilagoditi način življenja in/ali farmakološko zdravljenje za znižanje krvnega tlaka pred začetkom zdravljenja z esketaminom. Če je krvni tlak zvišan pred aplikacijo esketamina, je treba pri odločanju glede odložitve uporabe esketamina upoštevati razmerje med koristmi in tveganji pri posameznem bolniku.
Po apliciranju odmerka je treba pri bolniku spremljati krvni tlak. Krvni tlak je treba bolniku izmeriti približno 40 minut po aplikaciji in kasneje še tolikokrat, kot je klinično upravičeno, dokler se vrednosti ne znižajo. Če krvni tlak ostane zvišan dalj časa, je treba nemudoma zaprositi za pomoč zdravnika z izkušnjami pri nadzorovanju krvnega tlaka. Pri bolnikih, ki imajo simptome hipertenzivne krize, je treba takoj poskrbeti za nujno medicinsko pomoč.
Bolniki s klinično pomembno ali nestabilno obliko katere od kardiovaskularnih ali respiratornih bolezni
Pri bolnikih s klinično pomembno ali nestabilno obliko katere od kardiovaskularnih ali respiratornih bolezni se sme zdravljenje z esketaminom začeti samo, če koristi presegajo tveganja. Pri teh bolnikih je treba aplikacijo esketamina izvajati v pogojih, ki zagotavljajo dostopnost ustrezne opreme za oživljanje in prisotnost zdravstvenih delavcev, ki so usposobljeni za kardiopulmonalno oživljanje.
Primeri bolezni, pri katerih je to lahko potrebno, so med drugim:
-
pomembna pljučna insuficienca, kar vključuje kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB);
-
apneja v spanju v povezavi z bolezensko debelostjo (ITM ≥35);
-
bolniki z neobvladano bradiaritmijo ali tahiaritmijo, ki povzroča hemodinamsko nestabilnost;
-
bolniki z anamnezo miokardnega infarkta: ti bolniki morajo biti pred aplikacijo zdravila klinično stabilni in brez srčnih simptomov;
-
hemodinamsko pomembna bolezen srčnih zaklopk ali srčno popuščanje (stopnje III-IV po klasifikaciji NYHA).
Zloraba, odvisnost in odtegnitev zdravila
Pri osebah z anamnezo zlorabe drog ali zdravil ali odvisnosti od zdravil lahko obstaja povečano tveganje za zlorabo ali nepravilno uporabo esketamina. Pred predpisovanjem esketamina je treba pri vsakem bolniku oceniti tveganje za zlorabo ali nepravilno uporabo, bolnike, ki prejemajo esketamin, pa je treba v času zdravljenja spremljati glede razvoja vedenjskih vzorcev oziroma stanj, ki pomenijo zlorabo ali nepravilno uporabo, vključno z vedenjem, ki je usmerjeno v iskanje droge.
Pri dolgotrajni uporabi ketamina so poročali o razvoju odvisnosti in tolerance. Osebe, ki so bile zasvojene s ketaminom, so po prekinitvi uporabe ketamina kot odtegnitvene simptome opisovale hlepenje, tesnobo, tresenje, znojenje in palpitacije.
Ketamin, ki je racemat arketamina in esketamina, je zdravilo, pri katerem so poročali o zlorabah. Potencial za zlorabo, nepravilno uporabo in preprodajo esketamina je minimalen, ker odmerjanje zdravila poteka pod neposrednim nadzorom zdravstvenega delavca. Zdravilo Spravato vsebuje esketamin in bi bil lahko predmet zlorabe in preprodaje.
Druge skupine bolnikov z večjim tveganjem
Pri uporabi zdravila Spravato je potrebna previdnost pri bolnikih, ki imajo spodaj navedene bolezni. Pri teh bolnikih je potreben skrben pregled, preden jim zdravnik predpiše zdravilo Spravato, z zdravljenjem pa sme pri njih začeti samo, če koristi presegajo tveganja:
-
prisotnost ali anamneza psihoze;
-
prisotnost ali anamneza manije ali bipolarne motnje;
-
nezadostno zdravljen hipertiroidizem;
-
anamneza možganske poškodbe, hipertenzivne encefalopatije, intratekalnega zdravljenja z vzpostavljenimi ventrikularnimi spoji (ventricular shunts) ali katerokoli drugo stanje, ki je povezano z zvišanim intrakranialnim tlakom.
Starostniki (stari 65 let in starejši)
Starejše bolnike, ki prejemajo zdravilo Spravato, je treba pozorno spremljati, saj obstaja večja nevarnost padca, ko se po aplikaciji začno gibati.
Huda okvara jeter
Zaradi predvidenega povečanja izpostavljenosti zdravilu in pomanjkanja kliničnih izkušenj uporaba zdravila Spravato ni priporočena pri bolnikih z okvaro jeter Child-Pugh razreda C (huda okvara).
Pri kronični uporabi ketamina so poročali o hepatotoksičnem delovanju, zato ni mogoče izključiti možnosti takega delovanja pri dolgotrajni uporabi zdravila Spravato. V dolgotrajnem kliničnem preskušanju pri bolnikih, zdravljenih v povprečnem skupnem trajanju izpostavljenosti 42,9 meseca (do 79 mesecev), niso opazili znakov hepatotoksičnosti.
Simptomi sečil
Pri uporabi zdravila Spravato so poročali o simptomih sečil in sečnega mehurja (glejte poglavje 4.8). Med zdravljenjem je priporočena pozornost glede simptomov sečil in sečnega mehurja, kadar pa simptomi vztrajajo, je treba bolnika napotiti na ustrezno zdravstveno obravnavo.
Sočasna uporaba zdravila Spravato z zaviralci osrednjega živčevja (kot so benzodiazepini, opioidi in alkohol) lahko okrepi učinek sedacije, zato v primeru sočasne uporabe bolnika pozorno spremljajte.
Krvni tlak je treba skrbno spremljati pri sočasni uporabi zdravila Spravato s psihostimulansi (kot so amfetamini, metilfenidat, modafinil, armodafinil) ali drugimi zdravili, ki lahko zvišajo krvni tlak (na primer z derivati ksantina, ergometrinom, ščitničnimi hormoni, vazopresinom in zaviralci monoaminooksidaze (zaviralci MAO), kot so tranilcipromin, selegilin in fenelzin).
Ženske v rodni dobi
Zdravila Spravato ni priporočljivo uporabljati pri nosečnicah in pri ženskah v rodni dobi, ki ne uporabljajo kontracepcije.
Nosečnost
Podatkov o uporabi esketamina pri nosečnicah ni oziroma so omejeni. Študije na živalih so pokazale, da je ketamin, ki je racemat arketamina in esketamina, nevrotoksičen za plod v razvoju (glejte poglavje 5.3). Podobnega tveganja pri uporabi esketamina ni mogoče izključiti.
Če ženska zanosi v času zdravljenja z zdravilom Spravato, je treba zdravljenje prekiniti in bolnico opozoriti na možno tveganje za plod ter ji čimprej predstaviti klinične oziroma terapevtske možnosti.
Dojenje
Ni znano, ali se esketamin izloča v materino mleko. Podatki pri živalih kažejo na izločanje esketamina v mleko. Tveganja za dojenega otroka ni mogoče izključiti. Odločiti se je treba, ali je bolje prekiniti z dojenjem ali prekiniti zdravljenje z zdravilom Spravato oziroma se mu odpovedati, in pri tem upoštevati koristi dojenja za otroka in koristi zdravljenja za mater.
Plodnost
Študije na živalih so pokazale, da esketamin nima neugodnega vpliva na plodnost in sposobnost razmnoževanja.
Zdravilo Spravato ima pomemben vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. V kliničnih študijah so poročali, da je zdravilo Spravato povzročalo somnolenco, sedacijo, disociativne simptome, motnje zaznavanja, omotičnost, vrtoglavico in tesnobo (glejte poglavje 4.8). Pred apliciranjem zdravila Spravato je treba bolnikom naročiti, naj ne izvajajo potencialno nevarnih dejavnosti, pri katerih je potrebna popolna prisebnost in dobra motorična koordinacija, kot je upravljanje vozila ali strojev, do naslednjega dne, ko bodo spočiti in naspani (glejte poglavje 4.4).
Povzetek varnostnega profila
Neželeni učinki, ki so jih najbolj pogosto opažali pri bolnikih, ki so prejemali zdravilo Spravato, so bili omotičnost (31%), disociativni simptomi (27%), navzea (27%), glavobol (23%), somnolenca
(18%), disgevzija (18%), vrtoglavica (16%), hipestezija (11%), bruhanje (11%) in zvišanje krvnega
tlaka (10%).
Seznam neželenih učinkov
V preglednici 3 so navedeni prijavljeni neželeni učinki pri uporabi esketamina. V okviru posameznega organskega sistema so neželeni učinki razvrščeni po kategorijah pogostnosti v skladu z naslednjim dogovorom: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1000 do < 1/100), redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000), zelo redki (< 1/10 000), pogostnost neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).
| Preglednica 3: Seznam neželenih učinkov | ||||
| Organski sistem | Neželeni učinek zdravila | |||
| Pogostnost | ||||
| Zelo pogosti | Pogosti | Občasni | Redki | |
| Psihiatrične motnje | disociativni simptomi | tesnoba, evforično razpoloženje, stanje zmedenosti, derealizacija, razdražljivost, halucinacije, vključno z vidnimi halucinacijami, agitacija, iluzije, napad panike, spremenjenozaznavanje časa | psihomotorična retardacija, duševna stiska, disforija | |
| Bolezni živčevja | omotičnost, glavobol, somnolenca, disgevzija,hipestezija | parestezije, sedacija, tremor, motnje umskih sposobnosti, letargija, dizartrija,motnje pozornosti | nistagmus, psihomotorična hiperaktivnost | epileptični napad |
| Očesne bolezni | zamegljen vid | |||
| Ušesne bolezni, vključno z motnjamilabirinta | vrtoglavica | tinitus, hiperakuza | ||
| Srčne bolezni | tahikardija | bradikardija | ||
| Žilne bolezni | hipertenzija | hipotenzija | ||
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora | neprijeten občutek v nosu, draženje v grlu oziroma žrelu, orofaringealna bolečina, suhost nosne sluznice, kar vključuje pojavljanjekrast v nosu, srbenje v nosu | depresija dihanja | ||
| Bolezni prebavil | navzea, bruhanje | oralna hipestezija,suha usta | prekomernoizločanje sline | |
| Bolezni kože in podkožja | prekomerno znojenje | hladen znoj | ||
| Bolezni sečil | polakisurija, disurija,občutek nenadne potrebe po uriniranju | |||
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | nenormalno počutje, občutek pijanosti, astenija, jokanje, občutek spreminjanjatelesne temperature | motnje hoje | ||
| Preiskave | zvišan krvni tlak | |||
Dolgotrajna varnost
Dolgotrajna varnost je bila ocenjena v multicentrični, odprti, podaljšani študiji faze 3 (TRD3008) pri 1148 odraslih bolnikih z na zdravljenje neodzivno veliko depresivno motnjo, kar predstavlja
3777 bolnikov-let izpostavljenosti. Bolniki so bili zdravljeni z esketaminom v povprečnem skupnem trajanju izpostavljenosti 42,9 meseca (do 79 mesecev), pri čemer je 63% bolnikov prejemalo
zdravljenje vsaj 3 leta in 28% bolnikov vsaj 5 let. Varnostni profil esketamina je bil skladen z znanim varnostnim profilom, opaženim v ključnih kliničnih preskušanjih. Ugotovili niso nobenih novih varnostnih zadržkov.
Opis izbranih neželenih učinkov
Disociativni simptomi
Disociiranost (27%) je bila eden od najbolj pogostih psiholoških učinkov esketamina. Podobna stanja so med drugimi opisovali tudi z izrazi, kot so derealizacija (2,2%), depersonalizacija (2,2%),
iluzije (1,3%) in izkrivljeno zaznavanje časa (1,2%). Poročali so, da so bili ti neželeni učinki prehodni in so izzveneli spontano, pojavljali pa so se na dan odmerjanja zdravila. V študijah je bila incidenca močno izraženih disociativnih simptomov nižja od 4%j. Disociativni simptomi so praviloma izzveneli v 1,5 ure po aplikaciji, njihova izraženost pa je z nadaljnjim prejemanjem zdravila kazala trend upadanja.
Sedacija/somnolenca/depresija dihanja
V kliničnih preskušanjih so bili neželeni učinki, ki obsegajo sedacijo (9,3%) in somnolenco (18,2%), večinoma blagi do zmerni, pojavili so se na dan odmerjanja in spontano izzveneli istega dne. Sedativni učinki so praviloma izzveneli v 1,5 ure po odmerjanju. Pogostnost somnolence je bila razmeroma stabilna tekom dolgotrajnega zdravljenja. V primerih sedacije niso opažali simptomov dihalne stiske, hemodinamski parametri (ki vključujejo vitalne znake in saturacijo krvi s kisikom) pa so ostali v okviru normalnih vrednosti. V obdobju trženja zdravila so opazili redke primere depresije dihanja (glejte poglavje 4.4).
Spremembe krvnega tlaka
V kliničnih preskušanjih na zdravljenje neodzivne velike depresivne motnje je pri bolnikih, ki so prejemali zdravilo Spravato in peroralne antidepresive, je bilo zvišanje sistoličnega in diastoličnega krvnega tlaka 40 minut po aplikaciji 7 do 9 mmHg za sistolični in od 4 do 6 mmHg za diastolični krvni tlak, 1,5 ure po aplikaciji pa od 2 do 5 mmHg za sistolični in od 1 do 3 mmHg za diastolični krvni tlak (glejte poglavje 4.4). Pri bolnikih, ki so prejemali esketamin in enega od peroralnih antidepresivov je bila pogostnost pojavljanja izrazito nenormalnih zvišanj krvnega tlaka za sistolični krvni tlak (zvišanje za ≥40 mmHg) od 8% (za starost <65 let) do 17% (za starost ≥65 let), za diastolični krvi tlak (zvišanje za ≥25 mmHg) pa od 13% (za starost <65 let) do 14% (za starost ≥65 let). Incidenca zvišanega sistoličnega krvnega tlaka (≥180 mmHg) je bila 3%, zvišanega diastoličnega krvnega tlaka
(≥110 mmHg) pa 4%.
Kognitivne in spominske motnje
Pri dolgotrajni uporabi oziroma zlorabi ketamina so poročali o kognitivnih in spominskih motnjah. Ti učinki se sčasoma niso okrepili in so po prekinitvi uporabe ketamina izzveneli. V dolgotrajnih kliničnih preskušanjih, vključno s kliničnimi preskušanji pri bolnikih, zdravljenih v povprečnem skupnem trajanju izpostavljenosti 42,9 meseca (do 79 mesecev), so vrednotili časovni potek vpliva, ki ga ima esketamin v pršilu za nos na kognitivne funkcije, in ocenili, da je izvedbena sposobnost preiskovancev ostala stabilna.
Simptomi sečil
Pri vsakodnevni in dolgotrajni uporabi ketamina v visokih odmerkih so poročali o primerih intersticijskega cistitisa. V kliničnih študijah z esketaminom ni bilo nobenega primera intersticijskega cistitisa, so pa pri bolnikih, ki so prejemali esketamin, z večjo pogostnostjo opažali simptome spodnjih sečil (polakisurijo, dizurijo, občutek nenadne potrebe po uriniranju, nikturijo in cistitis) kot pri tistih, ki so prejemali placebo. V dolgotrajnem kliničnem preskušanju pri bolnikih, zdravljenih v povprečnem skupnem trajanju izpostavljenosti 42,9 meseca (do 79 mesecev), niso opazili nobenega primera intersticijskega cistitisa.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih
delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
Možnosti za preveliko odmerjanje zdravila Spravato so minimalne zaradi oblike zdravila in ker je aplikacijo treba izvajati pod nadzorom zdravstvenega delavca (glejte poglavje 4.2).
Simptomi
Največji enkratni odmerek esketamina v pršilu za nos, ki so ga testirali pri zdravih prostovoljcih, je bil 112 mg in pri tem odmerku ni bilo nobenih znakov toksičnega delovanja in/ali neželenih kliničnih posledic. Esketamin v pršilu za nos v odmerku 112 mg je bil, v primerjavi z odmerki v okviru priporočenega odmerjanja, povezan z večjo pogostnostjo neželenih učinkov, vključno z omotičnostjo, prekomernim znojenjem, somnolenco, hipestezijo, nenormalnim počutjem, navzeo in bruhanjem.
Na osnovi izkušenj pri dajanju ketamina v odmerku, ki 25-krat presega običajni odmerek za anestezijo, je mogoče pričakovati življenjsko nevarne simptome. Klinične simptome so opisali kot konvulzije, motnje srčnega ritma in zastoj dihanja. Odmerjanje primerljivih supraterapevtskih odmerkov esketamina intranazalno po vsej verjetnosti ni praktično izvedljivo.
Zdravljenje
Za preveliko odmerjanje esketamina ni specifičnega antidota. V primeru prevelikega odmerjanja je treba upoštevati možnost sočasnega učinka več zdravil. Zdravljenje v primeru prevelikega odmerjanja zdravila Spravato naj vključuje obvladovanje kliničnih simptomov in ustrezno spremljanje bolnika.
Bolnika je treba skrbno nadzorovati in spremljati, dokler ne okreva.
Farmakološke lastnosti - Spravato 28 mg
Farmakoterapevtska skupina: psihoanaleptiki, drugi antidepresivi, oznaka ATC: N06AX27. Mehanizem delovanja
Esketamin je S-enantiomer racemata ketamina. Esketamin je neselektiven in nekompetitiven antagonist receptorjev N-metil-D-aspartata (receptorjev NMDA), ki so ionotropni glutamatni receptorji. Z antagonističnim delovanjem na receptorje NMDA esketamin povzroča prehodno povečano sproščanje glutamata, kar poveča stimulacijo receptorjev
α-amino-3-hidroksi-5-metil-4-izoksazol propionske kisline (receptorjev AMPAR) in s tem povzroči nevrotrofično signaliziranje, ki lahko prispeva k obnovitvi sinaptične funkcije v predelih možganov, ki so vpleteni v uravnavanje razpoloženja in emocionalnega vedenja. K hitremu odzivu morda prispevata obnovljena funkcija živčnih prenašalcev v predelih možganov, ki so vpleteni v nagrajevanje in motivacijo, in zmanjšana stimulacija tistih predelov, ki so odgovorni za anhedonijo.
Farmakodinamični učinki
Potencial za zlorabo
V študiji potenciala za zlorabo, ki so jo izvajali pri rekreacijskih uporabnikih več drog hkrati (n=41), sta enkraten odmerek esketamina v pršilu za nos (84 mg oziroma 112 mg) in pozitivna kontrolna substanca (intravenski ketamin v odmerku 0,5 mg/kg s 40-minutno infuzijo) v primerjavi s placebom pridobila statistično značilno višje ocene pri subjektivnem vrednotenju "všečnosti droge" (angl. drug liking) in pri drugih merilih subjektivnega doživljanja učinkov droge.
Klinična učinkovitost in varnost
Učinkovitost in varnost esketamina v pršilu za nos so raziskovali v petih kliničnih študijah faze 3 (TRD3001, TRD3002, TRD3003, TRD3004 in TRD3005) pri odraslih bolnikih (starih od 18 do 86 let), z na zdravljenje neodzivno depresivno motnjo, ki ustreza kriterijem DSM-5 za veliko
depresivno motnjo in se niso odzvali na zdravljenje z najmanj dvema peroralnima antidepresivoma z ustreznim odmerkom in dovolj dolgim trajanjem zdravljenja v trenutno prisotni epizodi. Vključenih je bilo 1833 odraslih bolnikov, izmed katerih je bilo 1 601 bolnikov izpostavljenih esketaminu. Poleg tega so na Japonskem v študiji faze 2 (TRD2005) randomizirali 202 bolnika (122 jih je prejemalo esketamin), predvsem na Kitajskem so v študiji faze 3 (TRD3006) randomizirali 252 bolnikov (126 jih je prejemalo esketamin), v drugi študiji faze 3 (TRD3013) pa so randomizirali 676 bolnikov (334 jih je prejemalo esketamin).
Učinkovitost in varnost esketamina v pršilu za nos so proučevali v dveh kliničnih študijah faze 3 pri odraslih bolnikih (starih od 18 do 64 let) z zmerno do hudo veliko depresivno motnjo (s skupno oceno MADRS >28 (ocena po lestvici Montgomery – Asperg Depression Rating Scale),ki so pritrdilno odgovorili na vprašanja Mini mednarodnega nevropsihiatričnega intervjuja (MINI - Mini International Neuropsychiatric Interview) B3 (»Razmišljate [vsaj hipoma], da bi si škodovali ali se sami poškodovali: z vsaj nekaj namena ali zavedanja, da bi zaradi tega lahko umrli; ali mislite na samomor [tj. bi naredili samomor]?") in na vprašanje B10 (" Ste v zadnjih 24 urah razmišljali, da bi se ubili? "). Vključenih je bilo 456 odraslih bolnikov, med njimi je bilo 227 bolnikov izpostavljenih zdravilu Spravato.
Na zdravljenje neodzivna depresija – kratkotrajne študije
Esketamin so ocenjevali v treh kratkotrajnih (4-tedenskih) randomiziranih, dvojno slepih, aktivno nadzorovanih študijah faze 3 pri bolnikih z na zdravljenje neodzivno depresijo. Študiji TRANSFORM-1 (TRD3001) in TRANSFORM-2 (TRD3002) so izvajali pri odraslih bolnikih (starih od 18 do < 65 let), študijo TRANSFORM-3 (TRD3005) pa pri odraslih, starih 65 let ali več. V študijah TRD3001 in TRD3002 so bolniki 1. dan prejeli 56 mg esketamina skupaj z novo uvedenim peroralnim antidepresivom z vsakodnevnim odmerjanjem oziroma z novo uvedenim peroralnim antidepresivom z vsakodnevnim odmerjanjem skupaj s placebo pršilom za nos. Odmerek esketamina so v nadaljevanju zdravljenja ohranili (56 mg) ali ga povečali na 84 mg ali pa so prejemali ustrezno količino placebo pršila za nos, kar so v 4-tedenski uvajalni fazi dvojno slepega zdravljenja prejemali dvakrat na teden. V študiji TRD3001 so bolniki prejemali fiksne 56 mg ali 84 mg odmerke esketamina, v študiji TRD3002 pa je bilo odmerjanje prilagodljivo. V študiji TRD3005 so bolniki
(stari najmanj 65 let) 1. dne začeli zdravljenje z 28 mg esketamina skupaj z novo uvedenim peroralnim antidepresivom z vsakodnevnim odmerjanjem oziroma z novo uvedenim peroralnim antidepresivom z vsakodnevnim odmerjanjem skupaj s placebo pršilom za nos. Odmerek esketamina so v nadaljevanju zdravljenja povečali na 56 mg ali na 84 mg ali pa so prejemali ustrezno količino placebo pršila za nos dvakrat na teden do konca 4-tedenske indukcijske faze dvojno slepega zdravljenja. V študijah s prilagodljivim odmerjanjem (študijah TRD3002 in TRD3005) je povečevanje odmerka esketamina temeljilo na klinični presoji, odmerke pa je bilo mogoče tudi zmanjšati na osnovi prenašanja odmerka. Odprto zdravljenje z novo uvedenim peroralnim antidepresivom (zaviralci privzema serotonina in noradrenalina, SNRI: duloksetin, venlafaksin s podaljšanim sproščanjem; selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina, SSRI: escitalopram, sertralin) so v vseh študijah začeli na 1. dan zdravljenja. Izbiro novo uvedenega peroralnega antidepresiva je opravil raziskovalec na osnovi bolnikove anamneze predhodnega zdravljenja. V vseh kratkotrajnih študijah je bil primarni opazovani dogodek za oceno učinkovitosti sprememba skupne ocene MADRS od izhodišča do 28. dne.
Izhodiščne demografske karakteristike bolnikov, ki so sodelovali v v študijah TRD3002, TRD3001 in TRD3005 in značilnosti zdravljenja bolezni so predstavljene v preglednici 4.
Preglednica 4: Izhodiščne demografske karakteristike bolnikov v študijah TRD3002, TRD3001 in TRD3005 (nabori podatkov za celotno analizo, full analysis sets)| Študija TRD3002 (N=223) | Študija TRD3001 (N=342) | Študija TRD3005 (N=137) | |
| Starost, leta | |||
| mediana (razpon) | 47,0 (19; 64) | 47,0 (18; 64) | 69,0 (65; 86) |
| Spol, n (%) | |||
| moški | 85 (38,1%) | 101 (29,5%) | 52 (38,0%) |
| ženski | 138 (61,9%) | 241 (70,5%) | 85 (62,0%) |
| Rasa, n (%) | |||
| bela | 208 (93,3%) | 262 (76,6%) | 130 (94,9%) |
| črna ali afriško-ameriška | 11 (4,9%) | 19 (5,6%) | -- |
| Predhodna uporaba peroralnih antidepresivov brez odziva (neuspešno zdravljenje s posameznim zdravilom) | |||
| število posameznih antidepresivov, n (%) | |||
| 2 | 136 (61,0%) | 167 (48,8%) | 68 (49,6%) |
| 3 ali več | 82 (36,8%) | 167 (48,8%) | 58 (42,3%) |
| novo uveden peroralni antidepresiv (uveden ob randomizaciji), n (%) | |||
| SNRI | 152 (68,2%) | 196 (57,3%) | 61 (44,5%) |
| SSRI | 71 (31,8%) | 146 (42,7%) | 76 (55,5%) |
| izstop iz študije (iz katerega koli razloga), n/N (%) | 30/227 (13,2%) | 31/346 (9,0%) | 16/138 (11,6%) |
V študiji TRD3002 s prilagodljivim odmerkom je na 28. dan 67% bolnikov, randomiziranih na esketamin, prejemalo odmerek 84 mg. V študiji TRD3002 je bilo zdravljenje z esketaminom v kombinaciji z novo uvedenim peroralnim antidepresivom klinično pomembno in statistično značilno boljše (superiorno) v primerjavi z na novo uvedenim peroralnim antidepresivom (SNRI: duloksetin, venlafaksin s podaljšanim sproščanjem; SSRI: escitalopram, sertralin) v kombinaciji s placebo pršilom za nos (preglednica 5), z zmanjšano izraženostjo simptomov že 24 ur po aplikaciji.
V študiji TRD3001 so na koncu 4-tedenske uvajalne faze opazili večji klinično pomemben učinek zdravljenja na spremembo skupne ocene MADRS od izhodišča pri zdravljenju z esketaminom v kombinaciji z novo uvedenim peroralnim antidepresivom v primerjavi z novo uvedenim peroralnim antidepresivom (SNRI: duloksetin, venlafaksin s podaljšanim sproščanjem; SSRI: escitalopram, sertralin) v kombinaciji s placebo pršilom za nos (preglednica 5). V študiji TRD3001 ni bilo statistično značilne razlike v učinku zdravljenja s 84 mg esketamina skupaj s peroralnim antidepresivom v primerjavi s peroralnim antidepresivom skupaj s placebom.
V študiji TRD3005 je na 28. dan 64% bolnikov, randomiziranih na esketamin, prejemalo odmerek
84 mg, 25% jih je prejemalo odmerek 56 mg in 10% odmerek 28 mg. V študiji TRD3005 so na koncu 4-tedenske uvajalne faze opazili klinično pomemben, a ne statistično značilen učinek zdravljenja na spremembo skupne ocene MADRS od izhodišča, in sicer so večji učinek opazili pri odmerjanju esketamina v kombinaciji z novo uvedenim peroralnim antidepresivom v primerjavi z odmerjanjem novo uvedenega peroralnega antidepresiva (SNRI: duloksetin, venlafaksin s podaljšanim sproščanjem; SSRI: escitalopram, sertralin) v kombinaciji s placebo pršilom za nos (preglednica 5). Rezultati analize podatkov po podskupinah kažejo omejeno učinkovitost v skupini bolnikov, ki so stari več kot 75 let.
Preglednica 5: Rezultati primarnega cilja opazovanja za oceno učinkovitosti glede spremembe skupne ocene MADRS v 4-tedenskih kliničnih preskušanjih (model ANCOVA BOCF*)| Oznaka študije | Študijska skupina§ | Število bolnikov | Povprečna izhodiščna ocena (SD) | Povprečna sprememba ocene od izhodišča do konca4. tedna (po metodi najmanjših kvadratov)(SN) | Razlika povprečne ocene (po metodi najmanjših kvadratov) (95-odstotni IZ)† |
| TRD3001 | zdravilo Spravato56 mg + peroralni antidepresiv | 115 | 37,4 (4,8) | -18,9 (1,3) | -4,3(-7,8; -0,8)# |
| zdravilo Spravato 84 mg + peroralni antidepresiv | 114 | 37,8 (5,6) | -16,2 (1,3) | -1,2(-4,7; 2,3)# | |
| peroralni antidepresiv+ placebo pršilo za nos | 113 | 37,5 (6,2) | -14,7 (1,3) | ||
| TRD3002 | zdravilo Spravato (56 mg ali 84 mg) +peroralni antidepresiv | 114 | 37,0 (5,7) | -17,7 (1,3) | -3,5(-6,7; -0,3)‡ |
| peroralni antidepresiv+ placebo pršilo za nos | 109 | 37,3 (5,7) | -14,3 (1,3) | ||
| TRD3005(≥ 65 let) | zdravilo Spravato (28 mg, 56 mg ali 84 mg) + peroralniantidepresiv | 72 | 35,5 (5,9) | -10,1 (1,7) | -2,9(-6,5; 0,6)# |
| peroralni antidepresiv+ placebo pršilo za nos | 65 | 34,8 (6,4) | -6,8 (1,7) |
ANCOVA = analiza kovariance; BOCF = metoda uporabe izhodiščne vrednosti za nadomeščanje manjkajočih vrednosti (angl. baseline observation carried forward); SD = standardna deviacija; SN = standardna napaka; IZ = interval zaupanja
-
analiza kovariance (ANCOVA) z uporabo metode BOCF, kar pomeni, da se pri bolniku, ki prekine zdravljenje, šteje, da se je depresija pri njem vrnila na izhodiščno raven (to je raven depresije, kakršna je bila pred začetkom zdravljenja)
§ nazalno odmerjanje esketamina ali placeba; peroralni antidepresiv = novo uvedeni antidepresiv (SNRI: duloksetin, venlafaksin s podaljšanim sproščanjem; SSRI: escitalopram, sertralin)
† razlika spremembe ocene od izhodiščne po metodi najmanjših kvadratov (vrednost pri skupini z zdravilom Spravato + peroralnim antidepresivom minus vrednost pri skupini s peroralnim antidepresivom + placebo pršilom za nos)
‡ študijska skupina, pri kateri je prišlo do statistično značilne razlike, ki pomeni superiornost v primerjavi z odmerjanjem peroralnega antidepresiva + placebo pršila za nos
# mediana vrednost nepristranske ocene (kar pomeni tehtana kombinacija razlike vrednosti v primerjavi z vrednostjo pri skupini s peroralnim antidepresivom + placebo pršilom za nos po metodi najmanjših kvadratov) in 95-odstotni fleksibilni interval zaupanja
Stopnje odziva in remisije
Odziv je bil opredeljen kot ≥ 50-odstotno zmanjšanje skupne ocene MADRS od izhodišča uvajalne faze. V študijah TRD3001, TRD3002 in TRD3005 je bil delež bolnikov, ki so dosegli odziv na osnovi znižanje skupne ocene MADRS od izhodiščne, večji pri bolnikih, ki so v 4-tedenski dvojno slepi uvajalni fazi prejemali esketamin v kombinaciji s peroralnim antidepresivom, kot pri tistih, ki so prejemali peroralni antidepresiv in placebo pršilo za nos (preglednica 6).
Remisija je bila opredeljena kot skupna ocena MADRS ≤ 12. V vseh treh študijah je bil delež bolnikov, ki so bili v remisiji na koncu v 4-tedenske dvojno slepe uvajalne faze, večji pri bolnikih, ki
so prejemali esketamin v kombinaciji s peroralnim antidepresivom, kot pri tistih, ki so prejemali peroralni antidepresiv in placebo pršilo za nos (preglednica 6).
Preglednica 6: Stopnje odziva in remisije v 4-tedenskih kliničnih študijah na osnovi podatkov BOCF*Oznaka študije Študijska skupina§ Število bolnikov (%) Stopnja odziva† Stopnja remisije‡ 24 ur 1 teden 2 tedna 3 tedni 4 tedni 4 tedni TRD3001 zdravilo Spravato 56 mg+ peroralni antidepresiv 20(17,4%) 21(18,3%) 29(25,2%) 52(45,2%) 61(53,0%) 40(34,8%) zdravilo Spravato 84 mg+ peroralni antidepresiv 17(14,9%)# 16(14,0%) 25(21,9%) 33(28,9%) 52(45,6%) 38(33,3%) peroralni antidepresiv + placebo pršilo zanos 8(7,1%) 5(4,4%) 15(13,3%) 25(22,1%) 42(37,2%) 33(29,2%) TRD3002 zdravilo Spravato 56 mg ali 84 mg + peroralniantidepresiv 18(15,8%) 15(13,2%) 29(25,4%) 54(47,4%) 70(61,4%) 53(46,5%) peroralni antidepresiv +placebo pršilo za nos 11(10,1%) 13(11,9%) 23(21,1%) 35(32,1%) 52(47,7%) 31(28,4%) TRD3005(≥ 65 let) zdravilo Spravato 28 mg,56 mg ali 84 mg+ peroralni antidepresiv NP 4(5,6%) 4(5,6%) 9(12,5%) 17(23,6%) 11(15,3%) peroralni antidepresiv +placebo pršilo za nos NP 3(4,6%) 8(12,3%) 8(12,3%) 8(12,3%) 4(6,2%) NP = ni podatkov
-
uporaba izhodiščne vrednosti za nadomeščanje manjkajočih vrednosti (Baseline Observation Carried Forward), kar pomeni, da se pri bolniku, ki prekine zdravljenje, šteje, da se je depresija pri njem vrnila na izhodiščno raven (to je raven depresije, kakršna je bila pred začetkom zdravljenja)
§ nazalno odmerjanje zdravila Spravato ali placeba; peroralni antidepresiv = novo uvedeni antidepresiv (SNRI: duloksetin, venlafaksin s podaljšanim sproščanjem; SSRI: escitalopram, sertralin)
† odziv je bil opredeljen kot ≥ 50-odstotno znižanje skupne ocene MADRS od izhodiščne
‡ remisija je bila opredeljena kot skupna ocena MADRS ≤ 12
# prvi odmerek zdravila Spravato je bil 56 mg + peroralni antidepresiv
Na zdravljenje neodzivna depresija – dolgotrajne študije
Študija preprečevanja relapsa
Ohranjanje antidepresivnega učinka so dokazali v preskušanju preprečevanja relapsa. Študija SUSTAIN-1 (TRD3003) je bila dolgotrajna, randomizirana, dvojno slepa, aktivno nadzorovana, multicentrična študija preprečevanja relapsa z vzporednimi skupinami. Primarno merilo izida ocene uspešnosti preprečevanja ponovitve depresije je bil čas do relapsa. Skupno so vključili 705 bolnikov: 437 so jih vključili neposredno, 150 so jih vključili iz študije TRD3001 in 118 iz študije TRD3002. Bolniki, ki so jih vključili neposredno, so v 4-tedenski odprti uvajalni fazi prejemali esketamin (56 mg
ali 84 mg dvakrat na teden) v kombinaciji s peroralnim antidepresivom. Na koncu odprte uvajalne faze je bilo 52% bolnikov v remisiji (s skupno oceno MADRS ≤ 12), 66% bolnikov pa je bilo odzivnih (z
≥ 50-odstotnim izboljšanjem skupne ocene MADRS). Odzivni bolniki (455) so nadaljevali s prejemanjem esketamina v kombinaciji s peroralnim antidepresivom v 12-tedenski fazi optimizacije. Po uvajalni fazi so bolniki 4 tedne prejemali esketamin enkrat na teden, od 8. tedna dalje pa so za določanje frekvence odmerjanja uporabili algoritem (na osnovi ocene MADRS): bolniki v remisiji (kar pomeni s skupno oceno MADRS ≤ 12) so zdravilo prejemali vsak drugi teden, če pa se je njihova skupna ocena MADRS zvišala na > 12, so jim naslednje 4 tedne zdravilo aplicirali enkrat tedensko, pri čemer je bil cilj pri bolniku vzdrževati najmanjšo frekvenco odmerjanja, ki je omogočila ohranjanje odziva/remisije. Na koncu 16-tedenskega obdobja zdravljenja so bolnike, ki so bili v stabilni remisiji (n=176) ali stanju stabilnega odziva (n=121), randomizirali na nadaljnje zdravljenje z esketaminom ali na prekinitev zdravljenja z esketaminom in prehod na placebo pršilo za nos. Stabilna remisija je bila opredeljena kot skupna ocena MADRS ≤ 12 v najmanj 3 od zadnjih 4 tednov faze optimizacije, stanje stabilnega odziva pa je bilo opredeljeno kot ≥ 50-odstotno znižanje skupne ocene MADRS od izhodišča v obdobju zadnjih 2 tednov faze optimizacije, pri čemer bolnik ni v stabilni remisiji.
Stabilna remisija
Pri bolnikih, ki so bili v stabilni remisiji in so nadaljevali zdravljenje z esketaminom v kombinaciji s peroralnim antidepresivom, je bil čas do ponovitve simptomov depresije statistično značilno daljši kot pri bolnikih, ki so prejemali novo uvedeni peroralni antidepresiv (SNRI: duloksetin, venlafaksin s podaljšanim sproščanjem; SSRI: escitalopram, sertralin) v kombinaciji s placebo pršilom za nos
(slika 1). Relaps je bil opredeljen kot skupna ocena MADRS ≥ 22 v obdobju dveh zaporednih tednov ali hospitalizacija zaradi poslabšanja depresije ali kateri koli drug klinično pomemben dogodek, ki pomeni relaps. V skupini bolnikov, ki so prejemali novo uvedeni peroralni antidepresiv (SNRI: duloksetin, venlafaksin s podaljšanim sproščanjem; SSRI: escitalopram, sertralin) v kombinaciji s placebo pršilom za nos, je bila mediana časa do relapsa 273 dni, v skupini bolnikov, ki so prejemali esketamin v kombinaciji s peroralnim antidepresivom, mediane časa do relapsa ni bilo mogoče oceniti, ker v tej skupini niso dosegli 50-odstotne stopnje relapsa.
Slika 1: Čas do relapsa pri bolnikih, ki so dosegli stabilno remisijo v študiji TRD3003 (nabor podatkov za celotno analizo, full analysis set)Pri bolnikih, ki so dosegli stabilno remisijo, je bila stopnja relapsa na osnovi Kaplan-Meierjeve ocene v 12-tedenskem oziroma 24-tedenskem obdobju dvojno slepega spremljanja 13% oziroma 32% v skupini z esketaminom in 37% oziroma 46% v skupini s placebo pršilom za nos.
Stabilen odziv
Rezultati glede učinkovitosti so bili podobni tudi pri bolnikih, ki so dosegli stabilen odziv in so nadaljevali zdravljenje z esketaminom v kombinaciji s peroralnim antidepresivom: pri teh bolnikih je bil čas do ponovitve simptomov depresije statistično značilno daljši kot pri bolnikih, ki so prejemali novo uvedeni peroralni antidepresiv (SNRI: duloksetin, venlafaksin s podaljšanim sproščanjem; SSRI: escitalopram, sertralin) v kombinaciji s placebo pršilom za nos (slika 2). V skupini bolnikov, ki so prejemali novo uvedeni peroralni antidepresiv (SNRI: duloksetin, venlafaksin s podaljšanim sproščanjem; SSRI: escitalopram, sertralin) v kombinaciji s placebo pršilom za nos, je bila mediana časa do relapsa (88 dni) manjša kot v skupini bolnikov, ki so prejemali esketaminv kombinaciji s peroralnim antidepresivom (635 dni).
Slika 2: Čas do relapsa pri bolnikih, ki so dosegli stabilen odziv v študiji TRD3003 (nabor podatkov za celotno analizo, full analysis set)Pri bolnikih, ki so dosegli stabilen odziv, je bila stopnja relapsa na osnovi Kaplan-Meierjeve ocene v 12-tedenskem oziroma 24-tedenskem obdobju dvojno slepega spremljanja 21% oziroma 21% v skupini z esketaminom in 47% oziroma 56% v skupini s placebo pršilom za nos.
Vključevanje preiskovancev v študijo TRD3003 je potekalo približno 2 leti. Vzdrževalna faza je trajala različno dolgo, in sicer dokler pri posamezniku ni prišlo do ponovitve simptomov depresije ali do prekinitve zdravljenja iz katerega koli drugega razloga oziroma dokler niso študije zaključili, ker se je dopolnilo zahtevano število dogodkov, ki pomenijo relaps. Na izpostavljenost zdravilu je vplivala prekinitev študije ob vnaprej določenem številu relapsov na osnovi vmesne analize. V skupini bolnikov, ki so prejemali esketamin, je bila po prvih 16 tednih zdravljenja z esketaminom v kombinaciji s peroralnim antidepresivom mediana trajanja izpostavljenosti zdravilu Spravato v vzdrževalni fazi 4,2 meseca (od 1 dneva do 21,2 meseca) (stabilna remisija ali stabilni odziv). V tej študiji je 31,6% bolnikov prejemalo esketamin v vzdrževalni fazi več kot 6 mesecev, 7,9% bolnikov pa je prejemalo esketamin več kot 1 leto.
Frekvenca odmerjanja
V preglednici 7 so navedene frekvence odmerjanja, ki so jih uporabljali večino časa v vzdrževalni fazi. Med bolniki, ki so prejemali zdravilo Spravato, jih je 60% prejemalo odmerek 84 mg, 40% pa je prejemalo odmerek 56 mg.
Preglednica 7: Frekvenca odmerjanja, ki so jo uporabljali večino časa v vzdrževalni fazi (študija TRD3003)| Stabilna remisija | Bolniki s stabilnim odzivom | |||
| zdravilo Spravato + peroralni antidepresiv(N=90) | peroralni antidepresiv+ placebo pršilo za nos(N=86) | zdravilo Spravato + peroralni antidepresiv(N=62) | peroralni antidepresiv+ placebo pršilo za nos(N=59) | |
| Prevladujoča frekvenca odmerjanja | ||||
| enkrat na teden | 21 (23,3%) | 27 (31,4%) | 34 (54,8%) | 36 (61,0%) |
| enkrat na dva tedna | 62 (68,9%) | 48 (55,8%) | 21 (33,9%) | 19 (32,2%) |
| enkrat na teden ali enkrat na dva tedna | 7 (7,8%) | 11 (12,8%) | 7 (11,3%) | 4 (6,8%) |
Študija TRD3013 (ESCAPE-TRD)
Učinkovitost zdravila Spravato so ocenjevali v dolgotrajni, randomizirani, odprti, aktivno nadzorovani študiji (TRD3013) s slepljenimi ocenjevalci, v kateri so esketamin primerjali s kvetiapinom s podaljšanim sproščanjem (XR) pri 676 odraslih bolnikih (starih od 18 do 74 let), ki so imeli na zdravljenje neodzivno depresijo in so nadaljevali z jemanjem dotedanjih peroralnih antidepresivov (selektivnih zaviralcev ponovnega privzema serotonina (SSRI) ali zaviralcev privzema serotonina in noradrenalina (SNRI)). Bolnike so zdravili z esketaminom s prilagodljivim odmerjanjem (28, 56 ali 84 mg) ali s kvetiapinom s podaljšanim sproščanjem v skladu s priporočili za odmerjanje v povzetku glavnih značilnosti zdravila, ki je bil v veljavi v času začetka študije.
Primarni cilj opazovanja za oceno učinkovitosti je bila dosežena remisija (skupna ocena
MADRS ≤ 10) po 8 tednih, medtem ko je bil ključni sekundarni cilj opazovanja ohranjanje stanja brez relapsa do konca 32. tedna po doseženi remisiji do 8. tedna. Relaps je bil opredeljen kot skupna ocena MADRS ≥ 22 v obdobju dveh zaporednih tednov ali hospitalizacija zaradi poslabšanja depresije ali katerikoli drug klinično pomemben dogodek, ki pomeni relaps.
Izhodiščne demografske karakteristike bolnikov in značilnosti bolezni so bile podobne v skupini z esketaminom skupaj s peroralnim antidepresivom in v skupini s kvetiapinom s podaljšanim sproščanjem skupaj s peroralnim antidepresivom. Povprečna skupna ocena MADRS je bila v skupini z esketaminom skupaj s peroralnim antidepresivom 31,4 (standardna deviacija 6,06), v skupini s kvetiapinom s podaljšanim sproščanjem skupaj s peroralnim antidepresivom pa 31,0 (standardna deviacija 5,83).
Zdravljenje z esketaminom skupaj s peroralnim antidepresivom je bilo klinično pomembno in statistično značilno boljše (superiorno) v primerjavi z zdravljenjem s kvetiapinom s podaljšanim sproščanjem skupaj s peroralnim antidepresivom tako glede primarnega (preglednica 8) kot ključnega sekundarnega (preglednica 9) merila učinkovitosti.
Preglednica 8: Rezultati za primarno oceno učinkovitosti v študiji TRD3013a| Študijska skupina | Spravato + peroralni AD | kvetiapin XR + peroralni AD |
| število bolnikov v remisiji po 8 tednih | 91/336 (27,1%) | 60/340 (17,6%) |
| prilagojena razlika v tveganju v odstotku (95-odstotni IZ)b | 9,5 (3,3; 15,8) | – |
| vrednost Pc | P = 0,003 | – |
IZ = interval zaupanja; AD = antidepresiv; XR = podaljšano sproščanje (extended release)
-
Bolnika, ki je prekinil študijsko zdravljenje pred 8. tednom, so uvrstili med tiste z negativnim izidom (torej brez remisije). Pri bolnikih, ki po 8 tednih niso imeli na voljo rezultata ocenjevanja po lestvici MADRS, vendar niso prekinili študijskega zdravljenja oziroma sodelovanja v študiji do konca 8. tedna, so uporabili metodo pripisa zadnje izmerjene vrednosti (LOCF -last observation carried forward) za oceno MADRS.
-
Uporabljena je Mantel-Haenszelova ocena razlike v tveganju, stratificirana po starostnih skupinah (18-64 in ≥65) in skupnem številu neuspešnih zdravljenj. Navedena ocenjena razlika pomeni prednost esketamina.
-
Ocena po testu Cochran–Mantel–Haenszel (CMH), prilagojena na starostni skupini 18-64 in ≥65) in skupno število neuspešnih zdravljenj.
| Študijska skupina | Spravato + peroralni AD | kvetiapin XR + peroralni AD |
| število bolnikov, ki so bili v remisiji po 8 tednih in brezrelapsa do konca 32. tedna | 73/336 (21,7%) | 48/340 (14,1%) |
| prilagojena razlika v tveganju v odstotku (95-odstotni IZ)b | 7,7 (2,0; 13,5) | – |
| vrednost Pc | P = 0,008 | – |
IZ = interval zaupanja; AD = antidepresiv; XR = podaljšano sproščanje (extended release)
-
Bolnika, ki je prekinil študijsko zdravljenje, so uvrstili med tiste z negativnim izidom. Pri bolnikih, ki po 8 tednih niso imeli na voljo rezultata ocenjevanja po lestvici MADRS, vendar niso prekinili študijskega zdravljenja oziroma sodelovanja v študiji do konca 8. tedna, so uporabili metodo pripisa zadnje izmerjene vrednosti (LOCF -last observation carried forward) za oceno MADRS.
-
Uporabljena je Mantel-Haenszelova ocena razlike v tveganju, stratificirana po starostnih skupinah (18-64 in ≥65) in skupno število neuspešnih zdravljenj. Navedena ocenjena razlika pomeni prednost esketamina.
c Ocena po testu Cochran–Mantel–Haenszel (CMH), prilagojena na starostni skupini 18-64 in ≥65) in skupno število neuspešnih zdravljenj
Do prekinitve zdravljenja je zaradi neželenih dogodkov, nezadostne učinkovitosti oziroma skupno v 32-tedenskem obdobju zdravljenja prišlo pri 4,2%, 8,3% oziroma 23,2% bolnikov v skupini z esketaminom skupaj s peroralnim antidepresivom in pri 11,5%, 15,0% oziroma 40,3% bolnikov v skupini s kvetiapinom s podaljšanim sproščanjem skupaj s peroralnim antidepresivom.
Na zdravljenje neodzivna depresija – kratkotrajna študija pri bolnikih japonskega porekla
Učinkovitost zdravila Spravato so ocenjevali tudi v kratkotrajni (4-tedenski) randomizirani, dvojno slepi, aktivno nadzorovani študiji (TRD2005) pri 202 odraslih japonskih bolnikih z na zdravljenje neodzivno depresijo. Bolniki so 4 tedne prejemali uvajalno zdravljenje z esketaminom v fiksnem odmerku 28 mg, 56 mg oziroma 84 mg ali placebo pršilo za nos poleg nadaljevanja zdravljenja s peroralnim antidepresivom, ki so ga takrat jemali. Primarni cilj opazovanja za oceno učinkovitosti je bila sprememba skupne ocene MADRS od izhodišča do 28. dne. Izhodiščne demografske karakteristike bolnikov in značilnosti bolezni so bile podobne v skupini bolnikov z esketaminom skupaj z antidepresivom in v skupini s placebo pršilom za nos skupaj z antidepresivom.
V študiji TRD2005 učinek zdravljenja na spremembo skupne ocene MADRS od izhodišča, na koncu 4-tedenske uvajalne faze ni dosegel statistične značilnosti za razliko med zdravljenjem z esketaminom skupaj s peroralnim antidepresivom v primerjavi z zdravljenjem s peroralnim antidepresivom skupaj s placebo pršilom za nos (preglednica 10).
Preglednica 10: Rezultati primarnega cilja opazovanja za oceno učinkovitosti glede spremembe skupne ocene MADRS v 4-tedenski študiji TRD2005 (metoda MMRM) pri bolnikih japonskega porekla| Študijska skupina | Število bolnikov | Povprečna izhodiščna ocena (SD) | Povprečna sprememba ocene od izhodišča do konca 4. tedna (po metodi najmanjših kvadratov)(SN) | Razlika povprečne ocene (po metodi najmanjših kvadratov) (90-odstotni IZ)†,# |
| zdravilo Spravato28 mg + peroralni antidepresiv | 41 | 38,4 (6,1) | -15,6 (1,8) | -1,0-5,77; 3,70 |
| zdravilo Spravato56 mg + peroralni antidepresiv | 40 | 37,9 (5,4) | -14,0 (1,9) | 0,6-4,32; 5,47 |
| zdravilo Spravato84 mg + peroralni antidepresiv | 41 | 35,9 (5,3) | -15,5 (1,8) | -0,9-5,66; 3,83 |
| peroralni antidepresiv + placebo pršilo za nos | 80 | 37,7 (5,7) | -14,6 (1,3) |
SD = standardna deviacija; SN = standardna napaka; IZ = interval zaupanja
† razlika spremembe ocene od izhodiščne po metodi najmanjših kvadratov (vrednost pri skupini z zdravilom Spravato
+ peroralnim antidepresivom minus vrednost pri skupini s peroralnim antidepresivom + placebo pršilom za nos)
# interval zaupanja na osnovi prilagajanja po Dunnettu
Na zdravljenje neodzivna depresija – kratkotrajna študija pri bolnikih kitajskega porekla
Učinkovitost zdravila Spravato so ocenjevali tudi v kratkotrajni (4-tedenski) randomizirani, dvojno slepi, aktivno nadzorovni študiji (TRD3006) pri 252 odraslih bolnikih (pri 224 bolnikih kitajskega porekla in 28 bolnikih, ki niso bili kitajskega porekla) s TRD.
Bolniki so 4 tedne prejemali uvajalno zdravljenje s spremenljivim odmerkom esketamina (56 mg ali 84 mg) ali placebo pršilo za nos poleg na novo uvedenega zdravljenja s peroralnim antidepresivom. Primarni cilj opazovanja za oceno učinkovitosti je bila sprememba skupne ocene MADRS od izhodišča do 28. dne. Izhodiščne demografske karakteristike bolnikov in značilnosti bolezni so bile podobne v skupini bolnikov z esketaminom skupaj z antidepresivom in v skupini s placebo pršilom za nos skupaj z antidepresivom.
V študiji TRD3006 učinek zdravljenja na spremembo skupne ocene MADRS od izhodišča, na koncu 4-tedenske uvajalne faze ni dosegel statistične značilnosti za razliko med katerim koli zdravljenjem z esketaminom skupaj s peroralnim antidepresivom v primerjavi z zdravljenjem s peroralnim antidepresivom skupaj s placebo pršilom za nos (preglednica 11).
Preglednica 11: Rezultati primarnega cilja opazovanja za oceno učinkovitosti glede spremembe skupne ocene MADRS v 4-tedenski študiji TRD3006 (metoda MMRM)| Študijska skupina | Število bolnikov# | Povprečna izhodiščna ocena (SD) | Povprečna sprememba ocene od izhodišča do konca 4. tedna (po metodi najmanjšihkvadratov) (SN) | Razlika povprečne ocene (po metodi najmanjših kvadratov) (90-odstotni IZ)† |
| Vsi bolniki | ||||
| Zdravilo Spravato (56 mg ali 84 mg)+ peroralni antidepresiv | 124 | 36,5 (5,21) | -11,7 (1,09) | -2,0-4,64; 0,55 |
| Peroralni antidepresiv + placebo pršilo za nos | 126 | 35,9 (4,50) | -9,7 (1,09) | |
| Kitajska populacija | ||||
| Zdravilo Spravato (56 mg ali 84 mg)+ peroralni antidepresiv | 110 | 36,2 (5,02) | -8,8 (0,95) | -0,7-3,35; 1,94 |
| Peroralni antidepresiv + placebo pršilo za nos | 112 | 35,9 (4,49) | -8,1 (0,95) | |
SD = standardna deviacija; SN = standardna napaka; IZ = interval zaupanja
# Dva bolnika nista prejela peroralnega antidepresiva in nista bila vključena v analizo učinkovitosti.
† razlika spremembe ocene od izhodiščne po metodi najmanjših kvadratov (vrednost pri skupini z zdravilom Spravato
+ peroralnim antidepresivom minus vrednost pri skupini s peroralnim antidepresivom + placebo pršilom za nos)
Akutno kratkotrajno zdravljenje v primeru nujne psihiatrične pomoči zaradi velike depresivne motnje
Zdravilo Spravato so proučevali v dveh identičnih kratkotrajnih (4-tedenskih) randomiziranih, dvojno slepih, multicentričnih, s placebom nadzorovanih študijah faze 3 Aspire I (SUI3001) in Aspire II (SUI3002) pri odraslih bolnikih z zmerno do hudo epizodo velike depresivne motnje (s skupno oceno MADRS >28), ), ki so pritrdilno odgovorili na vprašanja MINI B3 (»Razmišljate [vsaj hipoma], da bi si škodovali ali se sami poškodovali: z vsaj nekaj namena ali zavedanja, da bi zaradi tega lahko umrli; ali mislite na samomor [tj. bi naredili samomor]?") in na vprašanje B10 (" Ste v zadnjih 24 urah razmišljali, da bi se ubili? "). V teh dveh študijah so bolniki prejemali 84 mg esketamina ali placebo pršilo za nos dvakrat na teden 4 tedne. Vsi bolniki so prejeli zdravljenje v okviru celostne standardne oskrbe, vključno z začetnim sprejemom v ustanovo in uvedbo ali optimizacijo zdravljenja s peroralnimi antidepresivi (antidepresiv v monoterapiji ali antidepresiv skupaj z zdravilom za okrepitev učinka) po izboru raziskovalca. Po zdravnikovem mnenju je bila akutna psihiatrična obravnava (in hospitalizacija) klinično upravičena zaradi neposrednega tveganja za samomor. Po prvem odmerku je bilo za bolnike, ki niso prenašali 84 mg, dovoljeno enkratno zmanjšanje odmerka esketamina na
56 mg.
V študijah SUI3001 in SUI3002 so bile izhodiščne demografske karakteristike bolnikov in značilnosti bolezni podobne v skupini bolnikov z esketaminom in v skupini s placebo pršilom za nos, skupaj s standardno oskrbo. Mediana starost bolnikov je bila 40 let (od 18 do 64 let), 61% je bilo žensk; 73% bolnikov je bilo belcev, 6% jih je bilo črncev, 63% bolnikov je imelo v anamnezi že najmanj en poskus samomora. Pred vključitvijo v študijo je antidepresive prejemalo 92% bolnikov. V času študije je v okviru standardne oskrbe 40% bolnikov prejemalo samo en antidepresiv, 54% bolnikov je prejemalo antidepresiv skupaj z zdravilom za okrepitev učinka, 6% pa jih je prejemalo obe shemi(režima) zdravljenje - antidepresiv v monoterapiji/ antidepresiv skupaj s strategijo okrepitve.
Primarno merilo učinkovitosti je bilo zmanjšanje simptomov velike depresivne motnje glede na spremembo skupne ocene MADRS od izhodišča do ocenjevanja 24 ur po prvem odmerku (2. dan).
V študijah SUI3001 in SUI3002 se je pokazalo, da je glede primarnega merila učinkovitosti zdravilo Spravato skupaj s standardno oskrbo statistično značilno boljše (superiorno) od placebo pršila za nos skupaj s standardno oskrbo (glejte preglednico 12).
Preglednica 12: Rezultati primarnega cilja opazovanja za oceno učinkovitosti glede spremembe skupne ocene MADRS od izhodišča do ocenjevanja 24 ur po prejemu prvega odmerka (študiji SUI3001 in SUI3002) (ANCOVA BOCF*)| Oznaka študije | Študijska skupina‡ | Število bolnikov | Povprečna izhodiščnaocena (SD) | Povprečna sprememba ocene od izhodišča do ocenjevanja 24 ur po prejemu prvegaodmerka (SN) | Razlika povprečne ocene (po metodi najmanjših kvadratov)(95-odstotni IZ)§ |
| Študija 1 (SUI3001) | Spravato 84 mg + SOC | 112 | 41,2 (5,87) | -15,7 (1,05) | -3,7(-6,41; -0,92)# P=0,006 |
| placebo pršilo za nos + SOC | 112 | 41,0 (6,29) | -12,1 (1,03) | – | |
| Študija 2 (SUI3002) | Spravato 84 mg + SOC | 114 | 39,5 (5,19) | -15,9 (1,02) | -3,9(-6,65; -1,12)# P=0,006 |
| placebo pršilo za nos + SOC | 113 | 39,9 (5,76) | -12,0 (1,06) | – | |
| združeni podatki študij 1 in2 | Spravato 84 mg + SOC | 226 | 40,3 (5,60) | -15,8 (0,73) | -3,8(-5,69; -1,82) |
| placebo pršilo za nos + SOC | 225 | 40,4 (6,04) | -12,1 (0,73) | – |
SD = standardna deviacija; SN = standardna napaka; IZ = interval zaupanja; SOC = standardna oskrba (standard of care)
* analiza kovariance (ANCOVA) z uporabo metode BOCF (uporabe izhodiščne vrednosti za nadomeščanje manjkajočih vrednosti, Baseline Observation Carried Forward: V študiji SUI3001 pri 2 osebah (pri 1 osebi iz vsake skupine) niso pridobili skupne ocene MADRS na 2. dan (24 ur po prejemu prvega odmerka), v študiji SUI3002 pa pri 6 osebah (pri
4 osebah iz skupine z esketaminom in pri 2 osebah iz skupine s placebom) niso pridobili skupne ocene MADRS na 2. dan (24 ur po prejemu prvega odmerka). Pri teh osebah so šteli, da se je depresija pri njih vrnila na izhodiščno raven (to je raven depresije, kakršna je bila pred začetkom zdravljenja), njihove skupne ocene MADRS ob izhodišču pa so prenesli naprej in upoštevali za analizo.
‡ nazalno odmerjanje esketamina ali placeba
§ razlika povprečne spremembe ocene od izhodiščne po metodi najmanjših kvadratov (vrednost pri skupini z zdravilom Spravato + standardno oskrbo minus vrednost v skupini s placebo pršilom za nos + standardno oskrbo)
# študijske skupine, pri katerih je prišlo do statistično značilne razlike, ki pomeni superiornost, v primerjavi s placebo pršilom za nos + standardno oskrbo
Razlika med načinoma zdravljenja (esketamin skupaj s standardno oskrbo oziroma placebo skupaj s standardno oskrbo) je za spremembo skupne ocene MADRS od izhodišča do 2. dne (do ocenjevanja 24 ur po prejemu prvega odmerka) znašala -4,70 (95-odstotni IZ: -7,16; -2,24) za podskupino bolnikov s predhodnim poskusom samomora (N=284) in -2,34 (95-odstotni IZ: -5,59; 0,91) za podskupino bolnikov, ki niso navedli predhodnega poskusa samomora (N=166).
Časovni potek odziva na zdravljenje
Tako v študiji SUI3001 kot v študiji SUI3002 so razliko med uporabo esketamina in uporabo placeba začeli opažati 4 ure po odmerjanju. V obdobju od 4. ure do 25. dne, torej do konca faze zdravljenja, se je tako pri bolnikih v skupini z esketaminom kot pri tistih v skupini s placebom stanje še naprej izboljševalo, razlika med skupinama je bila večinoma ves čas prisotna, vendar se v času do konca
25. dne ni očitno povečevala. Na sliki 3 je prikazan časovni potek primarnega merila učinkovitosti glede spremembe skupne ocene MADRS, po združenih podatkih študij SUI3001 in SUI3002.
Slika 3: Časovni potek povprečne spremembe skupne ocene MADRS od izhodišča po metodi najmanjših kvadratov v študijah SUI3001 in SUI3002* (združeni podatki, nabor podatkov za analizo varnosti, safety analysis set) – ANCOVA BOCF* Opomba: V navedenih študijah je bilo po prejemu prvega odmerka za bolnike, ki niso prenašali odmerka 84 mg, dovoljeno enkratno zmanjšanje odmerka zdravila Spravato na 56 mg. Odmerek zdravila Spravato so s 84 mg na 56 mg dvakrat na teden zmanjšali pri približno 16% bolnikov.
Stopnje remisije
V študijah faze 3 je bil odstotek bolnikov, ki so dosegli remisijo (skupno oceno MADRS ≤12 kadar koli v času študije), večji v skupini bolnikov z esketaminom skupaj s standardno oskrbo kot v skupini s placebo pršilom za nos skupaj s standardno oskrbo ob vseh časih opazovanja v 4-tedenski dvojno slepi fazi zdravljenja (preglednica 13).
Preglednica 13: Bolniki, ki so dosegli remisijo velike depresivne motnje; dvojno slepa faza zdravljenja; celoten nabor podatkov za analizo učinkovitosti, full efficacy analysis set| SUI3001 | SUI3002 | združeni podatki obeh študij(SUI3001 in SUI3002) | ||||
| placebo +SOC 112 | Spravato +SOC 112 | placebo +SOC 113 | Spravato +SOC 114 | placebo +SOC 225 | Spravato +SOC 226 | |
| 1. dan, 4 ure po prejemu prvega odmerkabolniki z remisijo velike depresivne motnje | 9 (8,0%) | 12 (10,7%) | 4 (3,5%) | 12 (10,5%) | 13 (5,8%) | 24 (10,6%) |
| 2. dan, 24 ur po prejemu prvega odmerkabolniki z remisijo velikedepresivne motnje | 10 (8,9%) | 21 (18,8%) | 12 (10,6%) | 25 (21,9%) | 22 (9,8%) | 46 (20,4%) |
| 25. dan (pred odmerjanjem)bolniki z remisijo velike depresivne motnje | 38 (33,9%) | 46 (41,1%) | 31 (27,4%) | 49 (43,0%) | 69 (30,7%) | 95 (42,0%) |
| 25. dan (4 ure po odmerjanju)bolniki z remisijo velike depresivne motnje | 42 (37,5%) | 60 (53,6%) | 42 (37,2%) | 54 (47,4%) | 84 (37,3%) | 114 (50,4%) |
SOC = standardna oskrba (standard of care)
Opomba: Opredelitev remisije temelji na skupni oceni MADRS ≤12. Osebe, ki niso izpolnile tega kriterija ali so iz kateregakoli razloga prekinile zdravljenje pred tem časom, niso šteli med osebe z remisijo.
Vpliv na samomorilnost
V celoti je pri bolnikih v obeh študijskih skupinah prišlo do izboljšanja glede izraženosti njihove samomorilnosti po oceni na lestvici CGI-SS-r (Klinična celostna ocena – Izraženost samomorilnosti - dopolnjena verzija, angl. Clinical Global Impression – Severity of Suicidality - revised) pri opazovanju 24 ur po odmerjanju, vendar do statistično značilne razlike med študijskima skupinama ni prišlo.
Dolgotrajna učinkovitost esketamina pri preprečevanju samomora ni bila dokazana. Pediatrična populacija
Evropska agencija za zdravila je začasno odložila zahtevo za predložitev rezultatov študij z zdravilom Spravato pri zdravljenju velike depresivne motnje za eno ali več podskupin pediatrične populacije (za podatke o uporabi pri pediatrični populaciji glejte poglavje 4.2).
Absorpcija
Povprečna absolutna biološka razpoložljivost 84-miligramskega odmerka esketamina, apliciranega s pršilom za nos, je približno 48%.
Po intranazalnem odmerjanju se esketamin hitro absorbira skozi nosno sluznico in po apliciranju 28-miligramskega odmerka je njegovo prisotnost v plazmi mogoče izmeriti v roku 7 minut. Čas do dosežene najvišje koncentracije v plazmi (tmax) je praviloma od 20 do 40 minut po zadnjem vpihu posameznega prejema zdravila (glejte poglavje 4.2).
Pri odmerjanju esketamina v pršilu za nos so odmerki 28 mg, 56 mg in 84 mg povzročili od odmerka odvisno višanje najvišje koncentracije v plazmi (Cmax) in povečanje površine pod krivuljo časovnega poteka sprememb koncentracije v plazmi (AUC∞).
Farmakokinetični profil esketamina je pri enkratnem odmerku podoben kot pri ponavljajočem odmerjanju, pri čemer pri odmerjanju esketamina dvakrat na teden ne prihaja do kopičenja učinkovine v plazmi.
Porazdelitev
Pri intravenskem odmerjanju je povprečni volumen porazdelitve esketamina v stanju dinamičnega ravnovesja 709 l.
Delež celotne koncentracije esketamina, ki se pri človeku veže na beljakovine v plazmi, znaša v povprečju od 43% do 45%. Obseg vezave esketamina na beljakovine v plazmi ni odvisen od jetrne ali ledvične funkcije.
Esketamin ni substrat prenašalcev P-glikoproteina (P-gp; protein multiple rezistence proti zdravilom 1 ali protein MDR1), proteina pri odpornosti pri raku dojke (BCRP - breast cancer resistance protein), ali prenašalcev organskih anionov (OATP - organic anion transporter) OATP 1B1 ali OATP1B3.
Esketamin ne zavira niti navedenih prenašalcev niti prenašalcev za ekstruzijo več zdravil in toksinov 1 (MATE1) in MATE2-K oziroma prenašalcev organskih kationov 2 (OCT2), OAT1 ali OAT3.
Biotransformacija
Esketamin se obsežno presnavlja v jetrih. Primarni proces pri presnavljanju esketamina v humanih jetrnih mikrosomih je N-demetilacija, pri kateri nastaja noresketamin. Od citokromov P450 (CYP) sta poglavitna encima, ki sta odgovorna za N-demetilacijo esketamina, CYP2B6 in CYP3A4. Drugi encimi CYP, med katerimi sta tudi CYP2C19 in CYP2C9, so v ta proces vpleteni v precej manjši meri. Noresketamin se nato v procesih, ki so odvisni od encimov CYP, presnavlja v druge presnovke, med katerimi so nekateri podvrženi glukuronidaciji.
Izločanje
Povprečni očistek intravensko apliciranega esketamina je bil približno 89 l/uro. Pri nazalnem odmerjanju se po doseženi najvišji koncentraciji Cmax koncentracija esketamina v plazmi v prvih nekaj urah znižuje hitro, nato pa bolj postopoma. Povprečni končni razpolovni čas po odmerjanju s pršilom za nos je večinoma znašal od 7 do 12 ur.
Po intravenskem odmerjanju radioaktivno označenega esketamina so približno 78% radioaktivnosti zaznali v urinu, 2% pa v blatu. Po peroralnem odmerjanju radioaktivno označenega esketamina so približno 86% radioaktivnosti prestregli v urinu, 2% pa v blatu. Prestreženo radioaktivnost so večinoma predstavljali presnovki esketamina. Tako pri intravenskem kot pri peroralnem odmerjanju se je < 1% danega odmerka izločil z urinom kot nespremenjena učinkovina.
Linearnost/nelinearnost
Izpostavljenost esketaminu se v okviru od 28 mg do 84 mg povečuje z velikostjo odmerka. Zvišanje Cmax in povečanje AUC sta v okviru odmerkov 28 mg in 56 mg oziroma 84 mg manj kot sorazmerna velikosti odmerka, sta pa skoraj sorazmerna velikosti odmerka v okviru odmerkov 56 mg in 84 mg.
Interakcije
Vpliv drugih zdravil na esketamin Zaviralci jetrnih encimov
Pri zdravih preiskovancih predhodno odmerjanje peroralnega tiklopidina, ki je zaviralec aktivnosti jetrnega encima CYP2B6, (250 mg dvakrat na dan v obdobju 9 dni pred odmerjanjem esketamina in na dan odmerjanja esketamina) ni vplivalo na Cmax esketamina, apliciranega v obliki pršila za nos. AUC∞ esketamina je bila večja za približno 29%. Predhodno odmerjanje tiklopidina ni vplivalo na končni razpolovni čas izločanja esketamina.
Predhodno odmerjanje peroralnega klaritromicina, ki je zaviralec aktivnosti jetrnega encima CYP3A4, (500 mg dvakrat na dan v obdobju 3 dni pred odmerjanjem esketamina in na dan odmerjanja esketamina) je zvišalo povprečno Cmax nazalno apliciranega esketamina za približno 11% in povečalo njegovo povprečno AUC∞ za približno 4%. Predhodno odmerjanje klaritromicina ni vplivalo na končni razpolovni čas izločanja esketamina.
Induktorji jetrnih encimov
Predhodno zdravljenje s peroralnim rifampicinom, ki je močan induktor aktivnosti več jetrnih encimov CYP, kot sta CYP3A4 in CYP2B6 (z odmerjanjem 600 mg na dan v obdobju 5 dni pred odmerjanjem esketamina), je znižalo povprečno vrednost Cmax esketamina, apliciranega v obliki pršila za nos, za približno 17% in zmanjšalo AUC∞ esketamina za 28%.
Druga sredstva v obliki pršila za nos
Pri bolnikih z anamnezo alergijskega rinitisa, ki so bili predhodno izpostavljeni pelodu trav, je imelo predhodno zdravljenje z oksimetazolinom v pršilu za nos (2 vpiha 0,05-odstotne raztopine 1 uro pred nazalnim odmerjanjem esketamina) majhen vpliv na farmakokinetiko esketamina.
Pri zdravih osebah je imelo predhodno nazalno odmerjanje mometazonfuorata (200 mikrogramov na dan 2 tedna z odmerjanjem zadnjega odmerka mometazonfuorata 1 uro pred nazalnim odmerjanjem esketamina) majhen vpliv na farmakokinetiko esketamina.
Vpliv esketamina na druga zdravila
Nazalna aplikacija 84 mg esketamina dvakrat na teden 2 tedna je zmanjšala povprečno AUC∞ peroralnega midazolama v plazmi (po enkratnem odmerku 6 mg) za približno 16%; midazolam je substrat encima CYP3A4 v jetrih.
Nazalna aplikacija 84 mg esketamina dvakrat na teden 2 tedna ni vplivala na povprečno AUC peroralnega bupropiona v plazmi (po enkratnem odmerku 150 mg); bupropion je substrat encima CYP2B6 v jetrih.
Posebne skupine bolnikov
Starostniki (stari 65 let in starejši)
Farmakokinetiko esketamina z odmerjanjem v pršilu za nos pri zdravih starostnikih so primerjali s parametri pri mlajših zdravih odraslih. Povprečne vrednosti Cmax in AUC∞ esketamina pri
28-miligramskem odmerku so bile za 21% oziroma za 18% višje pri starostnikih (starih od 65 do
81 let) kot pri mlajših odraslih (starih od 22 do 50 let). Povprečne vrednosti Cmax in AUC∞ esketamina pri 84-miligramskem odmerku so bile za 67% oziroma za 38% višje pri starostnikih (starih od 65 do 85 let) kot pri mlajših odraslih (starih od 24 do 54 let). Končni razpolovni čas esketamina je bil pri starejših in mlajših odraslih podoben (glejte poglavje 4.2).
Okvara ledvic
V primerjavi z vrednostmi pri osebah z normalno ledvično funkcijo (z očistkom kreatinina [CLCR] od 88 do 140 ml/min) je bila po odmerjanju 28-miligramskega odmerka esketamina v pršilu za nos Cmax esketamina v povprečju za 20 do 26% višja pri osebah z blago (CLCR: od 58 do 77 ml/min), zmerno
(CLCR: od 30 do 47 ml/min) oziroma hudo okvaro ledvic (CLCR: od 5 do 28 ml/min, brez dializnega zdravljenja). AUC∞ je bila pri osebah z blago do hudo okvaro ledvic za 13 do 36% večja.
Pri bolnikih na dializnem zdravljenju ni nobenih kliničnih izkušenj z odmerjanjem esketamina v pršilu za nos.
Okvara jeter
Vrednosti Cmax in AUC∞ esketamina po prejemu 28-miligramskih odmerkov so bile pri bolnikih z okvaro jeter Child-Pugh razreda A (blaga okvara) podobne kot pri zdravih osebah. Vrednosti Cmax in AUC∞ esketamina so bile pri bolnikih z okvaro jeter Child-Pugh razreda B (zmerna okvara) za 8% oziroma 103% višje kot pri zdravih osebah.
Pri bolnikih z okvaro jeter Child-Pugh razreda C (huda okvara) ni nobenih kliničnih izkušenj z odmerjanjem esketamina v pršilu za nos (glejte poglavji 4.2 in 4.4).
Rasa
Farmakokinetiko esketamina z odmerjanjem v pršilu za nos pri zdravih Azijcih so primerjali s parametri pri belcih. Povprečne vrednosti Cmax in AUC∞ esketamina v plazmi pri enkratnem
56-miligramskem odmerku esketamina so bile pri Kitajcih za približno 14% oziroma 33% višje kot pri belcih. Pri Korejcih je bila Cmax esketamina približno 10% nižja, AUC∞ pa 17% večja kot pri belcih.
Izvedli so populacijsko farmakokinetično analizo, ki je vključevala podatke japonskih bolnikov z na zdravljenje neodzivno depresijo, pa tudi podatke zdravih Japoncev. Po podatkih te analize so bile vrednosti Cmax in AUC24h esketamina v plazmi za dani odmerek pri Japoncih za približno 20% višje kot pri neazijskih preiskovancih. Povprečni končni razpolovni čas izločanja esketamina iz plazme je bil pri Azijcih od 7,1 do 8,9 ur, pri belcih pa 6,8 ur.
Spol in telesna masa
Po podatkih populacijske farmakokinetične analize niso opažali bistvenih razlik v farmakokinetičnih parametrih esketamina v pršilu za nos med obema spoloma in osebami z različnimi vrednostmi celotne telesne mase (> 39 do 170 kg).
Alergijski rinitis
Farmakokinetika enkratnega 56-miligramskega odmerka esketamina z odmerjanjem v pršilu za nos je bila pri osebah, ki so imele alergijski rinitis in so bile izpostavljene pelodu trav, podobna kot pri zdravih osebah.
Farmacevtski podatki - Spravato 28 mg
citronska kislina monohidrat dinatrijev edetat
natrijev hidroksid (za uravnavanje pH) voda za injekcije
Viala iz stekla tipa I z zamaškom iz klorobutilne gume. Napolnjena in zaprta viala je povezana z nosnim pršilnikom, ki se aktivira ročno. Nosni pršilnik omogoča dva vpiha.
V vsakem pakiranju je vsak pršilnik posamezno pakiran v neprodušno zaprtem pretisnem omotu. Velikosti pakiranj: 1, 2, 3 ali 6 nosnih pršilnikov in skupni pakiranji, ki vsebujeta 12 (4 pakiranja po 3)
ali 24 nosnih pršilnikov (8 pakiranj po 3). Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.