Lameptil 25 mg disperzibilne tablete

Epilepsija

Odrasli in mladostniki, stari 13 let ali več

• Dopolnilno ali samostojno zdravljenje parcialnih in generaliziranih napadov, vključno s tonično-kloničnimi napadi.

• Zdravljenje napadov, povezanih z Lennox-Gastautovim sindromom. Zdravilo Lameptil 25, 50, 100 in 200 mg disperzibilne tablete se uporablja kot dodatno zdravilo, lahko pa ga uporabljamo kot začetno antiepiletično zdravilo (AEZ) za zdravljenje Lennox-Gastautovega sindroma.

  Otroci in mladostniki, stari od 2 do 12 let

• Dopolnilno zdravljenje parcialnih in generaliziranih napadov, vključno s tonično-kloničnimi napadi in napadov, povezanih z Lennox-Gastautovim sindromom.

• Samostojno zdravljenje značilnih absenčnih napadov.

  Bipolarna motnja

  Odrasli, stari 18 let ali več

• Preprečevanje depresivnih epizod pri bolnikih z bipolarno motnjo tipa I, pri katerih se pojavljajo pretežno depresivne epizode (glejte poglavje 5.1).

  Zdravilo Lameptil 25, 50, 100 in 200 mg disperzibilne tablete ni indicirano za zdravljenje akutnih maničnih ali depresivnih epizod.

Zdravilo Lameptil 25, 50, 100 in 200 mg disperzibilne tablete se lahko raztopi v majhni količini vode (vsaj toliko, da prekrije celo tableto) ali pogoltne cele z malo vode.

Če preračunani odmerek lamotrigina (na primer pri zdravljenju otrok z epilepsijo ali bolnikih z jetrno okvaro) ni izenačen z celimi tabletami, damo odmerek, ki je sestavljen iz majšega števila celih tablet.

Ponovni začetek zdravljenja

Zdravniki morajo oceniti potrebo po povečevanju do vzdrževalnega odmerka, kadar pričnejo s ponovnim zdravljenjem z lamotriginom pri bolnikih, pri katerih je bilo zdravljenje z lamotriginom iz katerega koli razloga ukinjeno, ker je tveganje za hujše izpuščaje povezano z visokimi začetnimi odmerki in s prekoračitvijo priporočenega povečevanja odmerka lamotrigina (glejte poglavje 4.4). Večji kot je časovni interval od predhodnega odmerka, temeljiteje je potrebno razmisliti o povečevanju na vzdrževalni odmerek. Če je interval od prekinitve lamotrigina daljši od petih razpolovnih dob (glejte poglavje 5.2), je potrebno lamotrigin običajno povečevati do vzdrževalnega odmerka v skladu z ustrezno shemo.

Priporočeno je, da se lamotrigin pri bolnikih, pri katerih je bil ukinjen zaradi izpuščajev, povezanih s predhodnih zdravljenjem, ne uvede, razen če potencialne koristi jasno pretehtajo nad tveganjem.

Epilepsija

Priporočena povečanja odmerkov in priporočeni vzdrževalni odmerki pri odraslih in bolnikih, starih 13 let ali več (tabela 1) ter pri otrocih in mladostnikih starih od 2 do 12 let (tabela 2) so navedeni spodaj. Začetnega odmerka in nadaljnjih povečanj odmerka se ne sme preseči zaradi tveganja za pojav izpuščajev (glejte poglavje 4.4).

Ob prekinitvi sočasnega zdravljenja z antiepileptičnimi zdravili ali ob uvedbi sočasnega zdravljenja z antiepileptičnimi in drugimi zdravili in lamotriginom, je potrebno upoštevati učinke teh ukrepov na farmakokinetiko lamotrigina (glejte poglavje 4.5).

Tabela 1: Odrasli in mladostniki, stari 13 let ali več – priporočena odmerna shema za zdravljenje epilepsije

Tabela 2: Otroci in mladostniki, stari od 2 do 12 let – priporočena odmerna shema za zdravljenje epilepsije (skupni dnevni odmerek v mg/kg telesne teže na dan)

Da bi zagotovili vzdrževanje terapevtskega odmerka, je potrebno spremljati otrokovo telesno težo in ob spremembi teže prilagoditi odmerek. Bolniki, stari od 2 do 6 let bodo verjetno potrebovali vzdrževalne odmerke na zgornji meji priporočenega razpona.

Če je epilepsija nadzorovana z dopolnilnim zdravljenjem, se lahko sočasno uporabljena antiepileptična zdravila ukine, zdravljenje bolnikov pa nadaljuje samo z zdravilom Lameptil.

Potrebno je upoštevati, da s trenutno razpoložljivimi jakostmi lamotrigina, ni možno natančno uvesti zdravljenja z lamotriginom v skladu s priporočenimi smernicami za odmerjanje pri pediatričnih bolnikih, ki tehtajo manj kakor 17 kg.

Otroci, mlajši od 2 let

Na voljo je le malo podatkov o učinkovitosti in varnosti lamotrigina kot dodatnega zdravljenja parcialnih napadov pri otrocih v starosti od 1 meseca do 2 let (glejte poglavje 4.4). Podatkov za otroke do 1 meseca starosti ni. Zato uporaba zdravila Lameptil 25, 50, 100 in 200 mg disperzibilne tablete ni priporočljiva pri otrocih, mlajših od 2 let. Če se glede na klinične potrebe vseeno odločite za takšno zdravljenje, glejte poglavja 4.4, 5.1 in 5.2.

Bipolarna motnja

Priporočena povečanja odmerkov in priporočeni vzdrževalni odmerki pri odraslih, starih 18 let ali več so navedeni v spodnjih tabelah. Prehodni režim zahteva povečevanje odmerka lamotrigina do vzdrževalnega odmerka, ki vzdržuje stabilno stanje bolnika v obdobju 6 tednov (tabela 3). Po tem obdobju se druga psihotropna in/ali antiepileptična zdravila lahko ukine, če je to klinično indicirano (tabela 4). Spodaj so prav tako navedene potrebne prilagoditve odmerkov ob sočasnem zdravljenju z drugimi psihotropnimi in/ali antiepileptičnimi zdravili (tabela 5). Začetnega odmerka in nadaljnjih povečanj odmerka se ne sme preseči zaradi tveganja za pojav izpuščajev (glejte poglavje 4.4).

Tabela 3: Odrasli, stari 18 let ali več – priporočena povečanja odmerkov do dnevnega vzdrževalnega odmerka pri zdravljenju bipolarne motnje

Tabela 4: Odrasli, stari 18 let ali več – dnevni vzdrževalni odmerki za vzdrževanje stabilnega stanja bolnika po ukinitvi sočasno predpisanih zdravil pri zdravljenju bipolarne motnje

Ko so ciljni dnevni vzdrževalni odmerki za vzdrževanje stabilnega stanja bolnika doseženi, se lahko zdravljenje z drugimi zdravili ukine, v skladu s spodnjo tabelo.

Tabela 5: Odrasli, stari 18 let ali več – prilagoditev dnevnega odmerka lamotrigina ob uvedbi dopolnilnega zdravljenja pri zdravljenju bipolarne motnje

Kliničnih izkušenj s prilagajanjem dnevnega odmerka lamotrigina po dodajanju drugih zdravil ni. Vendar pa se lahko na osnovi študij interakcij zdravil poda naslednja priporočila:

Ukinitev zdravljenja z zdravilom Lameptil lamotriginom pri bolnikih z bipolarno motnjo

V kliničnih študijah ni bilo povečanja incidence, resnosti ali vrst neželenih učinkov po nenadni ukinitvi lamotrigina v primerjavi s placebom. Zato lahko bolnikom zdravilo Lameptil ukinemo brez postopnega zniževanja odmerka.

Otroci in mladostniki, mlajši od 18 let

Zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti in učinkovitosti zdravila Lameptil pri otrocih, mlajših od 18 let, uporaba le-tega pri tej skupini otrok ni priporočena (glejte poglavje 4.4).

Splošna priporočila glede odmerjanja zdravila Lameptil pri posebnih skupinah bolnikov

Ženske, ki jemljejo hormonske kontraceptive

Uporaba kombinacije etinilestradiol/levonorgestrel (30 μg/150 μg) za približno dvakrat poveča očistek lamotrigina in tako zmanjša koncentracijo lamotrigina. Po titriranju bodo večinoma potrebni večji (celo dvakratni) vzdrževalni odmerki lamotrigina, da je dosežen največji terapevtski odziv. V tednu, ko bolnice ne jemljejo kontraceptivov, so pri le-teh opazili dvakratno povečanje ravni lamotrigina.

Pojava neželenih učinkov povezanih z odmerkom, ni mogoče izključiti. Zato je potrebno premisliti o uporabi kontraceptivov brez enotedenskega premora pri začetnem zdravljenju (na primer, neprekinjena uporaba kontraceptivov ali nehormonskih metod; glejte poglavje 4.4 in 4.5).

Začetek uporabe hormonskih kontraceptivov pri bolnicah, ki jemljejo vzdrževalne odmerke lamotrigina in NE jemljejo induktorjev glukuronidacije lamotrigina

Vzdrževalni odmerek lamotrigina bo potrebno v večini primerov zvišati za celo do dvakrat (glejte poglavje 4.4 in 4.5). Priporočeno je, da se od začetka jemanja hormonskih kontraceptivov tedensko povečuje dnevne odmerke lamotrigina v višini od 50 do 100 mg v skladu z individualnim kliničnim odzivom.

Povečanja odmerkov naj ne presegajo te stopnje, razen kadar klinični odziv bolnika to dopušča. Upošteva se lahko meritve serumske koncentracije lamotrigina pred in po začetku jemanja hormonskih kontraceptivov, kot potrditev vzdrževanja osnovne koncentracije lamotrigina. Po potrebi se odmerek prilagodi. Pri ženskah, ki jemljejo hormonske kontraceptive, katerih cikel jemanja predvideva en teden neaktivnega zdravljenja (»teden brez tabletk«), je potrebno serumske ravni lamotrigina preveriti v obdobju aktivnega zdravljenja, torej od 15 do 21 dne v ciklu jemanja tabletk. Zato je potrebno premisliti o uporabi kontraceptivov brez enotedenskega premora pri začetnem zdravljenju (na primer, neprekinjena uporaba kontraceptivov ali nehormonskih metod; glejte poglavje 4.4 in 4.5).

Prenehanje jemanja hormonskih kontraceptivov pri bolnicah, ki že jemljejo vzdrževalne odmerke lamotrigina in NE jemljejo induktorjev glukuronidacije lamotrigina

Vzdrževalni odmerek lamotrigina bo potrebno v večini primerov zmanjšati za celo do 50 % (glejte poglavje 4.4 in 4.5). Priporočeno je postopno tedensko zmanjševanje dnevnega odmerka lamotrigina v višini od 50 do 100 mg (vendar ne več kot 25 % celotnega dnevnega odmerka na teden) v obdobju 3 tednov, če je to v skladu z individualnim kliničnim odzivom. Upošteva se lahko meritve serumske koncentracije lamotrigina pred in po začetku jemanja hormonskih kontraceptivov, kot potrditev vzdrževanja osnovne koncentracije lamotrigina. Pri ženskah, ki želijo prenehati jemati hormonske kontraceptive, katerih cikel jemanja predvideva

en teden neaktivnega zdravljenja (»teden brez tabletk«), je potrebno serumske ravni lamotrigina preveriti v 3. tednu aktivnega zdravljenja, torej od 15 do 21 dne v ciklu jemanja tabletk. Vzorcev za oceno ravni lamotrigina po trajni prekinitvi jemanje kontraceptiva se ne sme vzeti v obdobju prvega tedna po prenehanju jemanja tabletk.

Začetek zdravljenja z lamotriginom pri bolnicah, ki že jemljejo hormonske kontraceptive Povečanje odmerka mora biti storjeno v skladu s priporočili za običajno odmerjanje, kot je zapisano v tabelah.

Začetek in prenehanje uporabe hormonskih kontraceptivov pri bolnicah, ki jemljejo

vzdrževalne odmerke lamotrigina in JEMLJEJO induktorje glukuronidacije lamotrigina

Prilagoditev na priporočeni vzdrževalni odmerek lamotrigina morda ne bo potrebna.

Starejši bolniki (starejši od 65 let)

Prilagajanje priporočenega odmerka ni potrebno. Farmakokinetika lamotrigina se v tej starostni skupini ne razlikuje pomembneje od drugih starostnih kategorij (glejte poglavje 5.2).

Okvarjeno delovanje ledvic

Pri uporabi zdravila Lampeptil pri bolnikih z ledvično odpovedjo je potrebna previdnost. Pri bolnikih s končnim stadijem ledvične odpovedi morajo začetni odmerki lamotrigina temeljiti na bolnikovem režimu sočasnega zdravljenja z zdravili; pri bolnikih z znatno zmanjšano ledvično funkcijo so lahko učinkoviti zmanjšani vzdrževalni odmerki (glejte poglavje 4.4 in 4.5).

Okvarjeno delovanje jeter

Bolnikom z zmerno oslabljeno funkcijo jeter (Child-Pugh stopnja B) je treba začetni, pospeševalni in vzdrževalni odmerek na splošno zmanjšati za približno 50 %, bolnikom s hudo oslabljeno funkcijo jeter (Child-Pugh stopnja C) pa za 75 %. Stopnjevanje in vzdrževalne odmerke je potrebno prilagoditi glede na klinični odziv (glejte poglavje 5.2).

Preobčutljivost za zdravilno učinkovino ali katerokoli pomožno snov.

Kožni izpuščaji

V prvih osmih tednih po začetku zdravljenja z lamotriginom so poročali o neželenih učinkih v obliki kožnih reakcij. Večina izpuščajev je blagih in izginejo sami od sebe; poročali pa so tudi o hujših kožnih reakcijah, ki so zahtevale hospitalizacijo in prenehanje zdravljenja z lamotriginom.

Te kožne reakcije so vključevale potencialno življenjsko nevarne izpuščaje kot sta Stevens-Johnsonov sindrom in toksična epidermalna nekroliza (glejte poglavje 4.8).

Pri odraslih, ki so sodelovali v raziskavah in so prejemali lamotrigin po trenutno priporočeni odmerni shemi, je bila pojavnost resnih kožnih izpuščajev približno 1 od 500 bolnikov z epilepsijo. V približno polovici primerov je šlo za Stevens-Johnsonov sindrom (pri 1 na 1000). V kliničnih raziskavah z lamotriginom pri bolnikih z bipolarno motnjo je incidenca hudih izpuščajev približno 1 na 1000.

Tveganje za pojav resnih kožnih izpuščajev pri otrocih je večje kot pri odraslih. Po dosegljivih podatkih iz številnih študij se lahko sklepa o pojavnosti izpuščajev, ki so bili povezani s hospitalizacijo pri otrocih z epilepsijo, ki znaša od 1 na 300 do 1 na 100.

Pri otrocih se lahko pojav izpuščaja ob začetku zdravljenja zamenja za infekcijo. Če se izpuščaj in povišana temperatura pojavita v prvih osmih tednih zdravljenja z lamotriginom, mora zdravnik upoštevati, da je to možna reakcija na zdravilo.

Kaže, da je splošno tveganje za nastanek izpuščaja pole tega tesno povezano:

• z zdravljenjem z velikimi začetnimi odmerki lamotrigina in s prekoračenjem priporočil za večanje odmerka lamotrigina (glejte poglavje 4.2);

• s sočasnim zdravljenjem z valproatom (glejte poglavje 4.2).

  Previdnost je potrebna tudi pri zdravljenju bolnikov z alergijo ali izpuščajem v anamnezi ob zdravljenju z drugimi antiepileptičnimi zdravili, ker je bila pogostnost blagega izpuščaja po zdravljenju z lamotriginom pri teh bolnikih približno trikrat višja kakor pri bolnikih, ki v anamnezi niso imeli alergije ali izpuščaja.

  Vse bolnike (odrasle in otroke), ki dobijo izpuščaj, je potrebno nemudoma pregledati in zdravljenje z zdravilom Lameptil takoj prekiniti, razen, če je vzročna povezava med izpuščajem in lamotriginom jasno izključena. Priporočeno je, da se zdravljenje z zdravilom Lameptil pri bolnikih, pri katerih je bilo ukinjeno zaradi izpuščajev, povezanih s predhodnim zdravljenjem, ne uvede, razen če potencialne koristi jasno pretehtajo tveganje.

  Poročali so tudi o izpuščaju kot sestavnem delu preobčutljivostnega sindroma, pri katerem se pojavlja različen vzorec sistemskih simptomov, kot so povišana temperatura, limfadenopatija, obrazni edem ter krvne in jetrne spremembe (glejte poglavje 4.8). Klinična resnost sindroma je lahko zelo različna in lahko redko privede tudi do nastanka diseminirane intravaskularne koagulacije in odpovedi delovanja več organov. Pomembno je upoštevati, da so lahko zgodnji znaki preobčutljivosti (na primer povišana telesna temperatura, limfadenopatija) prisotni, čeprav izpuščaj ni opazen. Če se pojavijo našteti znaki in simptomi, moramo bolnikovo zdravstveno stanje nemudoma oceniti in zdravljenje z z zdravilom Lameptil ukiniti, kadar ne moremo razkriti drugega vzroka njihovega pojava.

  Klinično poslabšanje in tveganje za samomor

  Pri bolnikih, ki so bili zaradi različnih indikacij zdravljeni z antiepileptičnimi zdravili so poročali o samomorilnem razmišljanju in vedenju. Metaanaliza s placebom nadzorovanih preskušanj antiepileptičnih zdravil je pokazala malo povečano tveganje za pojav

  samomorilnega razmišljanja in vedenja. Mehanizem za pojav tega tveganja ni znan, podatki ki so na voljo pa ne izključujejo možnosti pojava povečanega tveganja pri lamotriginu.

  Zato je potrebno bolnike med zdravljenjem nadzirati glede znakov samomorilnega razmišljanja in vedenja ter razmisliti o ustreznem zdravljenju. Bolnikom (in skrbnikom bolnikov) je potrebno svetovati, naj poiščejo zdravniško pomoč, če bi se pojavili znaki samomorilnega razmišljanja ali vedenja.

  Pri bolnikih z bipolarno motnjo se lahko pojavi poslabšanje depresivnih simptomov in/ali samomorilnost ne glede na to, ali jemljejo zdravila za bipolarno motnjo, vključno z zdravilom Lameptil . Zato je potrebno bolnike, ki prejemajo zdravilo Lameptilza zdravljenje bipolarne motnje, natančno spremljati glede kliničnega poslabšanja (vključno s pojavom novih simptomov) in samomorilnosti, zlasti na začetku zdravljenja in v času spremembe odmerka. Pri nekaterih bolnikih, na primer tistih s samomorilnim vedenjem ali mislimi v anamnezi ali pri mladih odraslih bolnikih in bolnikih, ki kažejo znatno stopnjo samomorilne miselnosti pred uvedbo zdravljenja, lahko obstaja večje tveganje za pojav samomorilnih misli ali poskusov samomora. Te bolnike je med zdravljenjem zato potrebno skrbno spremljati.

  Pri bolnikih, ki izkusijo klinično poslabšanje (vključno z razvojem novih simptomov) in/ali pojav samomorilnih misli/vedenja, zlasti, če so ti simptomi hudi in se pojavijo nenadoma ter niso bili del bolnikovih trenutnih simptomov, je potrebno razmisliti o spremembi režima zdravljenja, vključno z možnostjo ukinitve zdravila.

  Hormonski kontraceptivi

  Vpliv hormonskih kontraceptivov na učinkovitost lamotrigina

  Uporaba kombinacije etinilestradiol/levonorgestrel (30 μg/150 μg) za približno dvakrat poveča očistek lamotrigina in tako zmanjša koncentracijo lamotrigina (glejte poglavje 4.5). Zmanjšana koncentracija lamotrigina je bila povezana z izgubo nadzora nad epileptičnimi napadi. Po titriranju bodo večinoma potrebni večji (celo dvakratni) vzdrževalni odmerki lamotrigina, da je dosežen največji terapevtski odziv. Po prenehanju uporabe hormonskih kontraceptivov se lahko očistek lamotrigina prepolovi.

  Povečanje koncentracije lamotrigina je lahko povezano s pojavom od odmerka odvisnih neželenih učinkov. Bolnike je potrebno glede tega kontrolirati.

  Pri ženskah, ki ne prejemajo induktorja glukuronidacije lamotrigina in ki sočasno uporabljajo hormonske kontraceptive, katerih cikel jemanja predvideva en teden neaktivnega zdravljenja (npr. »teden brez tabletke«), se bo koncentracija lamotrigina v tem obdobju postopoma prehodno povečala (glejte poglavje 4.2). Takšne spremembe v koncentraciji lamotrigina lahko spremljajo neželeni učinki. Zato je potrebno premisliti o uporabi kontraceptivov brez enotedenskega premora pri začetnem zdravljenju (na primer, neprekinjena uporaba kontraceptivov ali nehormonskih metod). Interakcije med drugimi peroralnimi kontraceptivi ali HNZ in lamotriginom niso raziskane, vendar lahko podobno vplivajo na farmakokinetične parametre lamotrigina.

  Vpliv lamotrigina na učinkovitost hormonskih kontraceptivov

  Študija medsebojnega delovanja pri 16 zdravih prostovoljkah je pokazala, da sočasna uporaba lamotrigina in hormonskega kontraceptiva (kombinacije etinilestradiola/levonorgestrela) povzroči zmerno povečanje očistka levonorgestrela in spremembe FSH in LH v serumu (glejte poglavje 4.5). Vpliv teh sprememb na ovulacijsko aktivnost jajčnikov ni znan. Vendar pa pri nekaterih bolnicah ni mogoče izključiti zmanjšane učinkovitosti kontraceptiva , ki so sočasno prejemale hormonske pripravke in lamotrigin. Zato je potrebno bolnicam naročiti, naj takoj sporočijo spremembe v menstruacijskem ciklusu, npr. vmesne krvavitve.

  Dihidrofolat-reduktaza

  Lamotrigin rahlo zavira dihidrofolat-reduktazo, zato med dolgotrajnim zdravljenjem obstaja možnost ovirane presnove folata (glejte poglavje 4.6). Vendar lamotrigin pri človeku med dolgotrajno uporabo do 1 leta ni pomembno spremenil koncentracije hemoglobina, povprečnega korpuskularnega volumna, koncentracije folata v eritrocitih ali v serumu, v obdobju 5 let pa ne koncentracije folata v eritrocitih.

  Odpoved ledvic

  V študijah posamičnega odmerka pri preiskovancih z odpovedjo ledvic v zadnji fazi, se plazemska koncentracija lamotrigina ni pomembno spremenila. Vendar je treba pričakovati kopičenje glukuronidnega presnovka, zato je pri zdravljenju bolnikov z odpovedjo ledvic potrebna previdnost.

  Bolniki, ki jemljejo druga zdravila, ki vsebujejo lamotrigin

  Bolniki, ki jemljejo druga zdravila, ki vsebujejo lamotrigin, zdravila Lameptil 25, 50, 100 in 200 mg disperzibilne tablete ne smejo prejeti brez posveta z zdravnikom.

  Razvoj pri otrocih

  Ni podatkov o vplivu lamotrigina na rast, spolno dozorevanje ter kognitivni, čustveni in vedenjski razvoj otrok.

  Previdnostni ukrepi pri epilepsiji

  Kot velja za druga antiepileptična zdravila, lahko nenadna ukinitev zdravljenja z zdravilom Lameptil lamotriginom povzroči odtegnitvene konvulzije. Odmerek zdravila Lameptil je potrebno zniževati postopoma v obdobju dveh tednov, razen v primerih, ko je treba zdravilo zaradi varnosti (npr. izpuščaja) opustiti na hitro.

  V literaturi so opisani primeri hudih konvulzivnih napadov vključno s status epilepticus-om, ki lahko povzročijo rabdomiolizo, disfunkcijo različnih organov in diseminirano intravaskularno koagulacijo, včasih s smrtnim izidom. Podobni primeri so se pojavili med uporabo lamotrigina.

  Kaže se lahko tudi klinično pomembno poslabšanje pogostnosti napadov, namesto izboljšanja. Pri bolnikih z več kot eno vrsto napadov je potrebno opaženo korist nadzora ene vrste napadov pretehtati v primerjavi z morebitnim poslabšanjem druge vrste napadov.

  Lamotrigin lahko poslabša mioklonične napade.

  Podatki kažejo, da je odziv pri kombinaciji z induktorji encimov manjši kot pri kombinaciji z antiepileptičnimi zdravili, ki ne inducirajo encimov. Razlog za to ni jasen.

  Pri otrocih, ki jemljejo lamotrigin za zdravljenje značilnih absenčnih napadov, je mogoče, da se učinkovitost ne ohrani pri vseh bolnikih.

  Previdnostni ukrepi pri bipolarni motnji

  Otroci in mladostniki, mlajši od 18 let

  Pri otrocih in mladostnikih s hudo depresivno motnjo in drugimi psihiatričnimi motnjami je zdravljenje z antidepresivi povezano z večjim tveganjem za samomorilne misli in samomorilno vedenje.

V študiji 10 moških prostovoljcev je rifampicin povečal očistek lamotrigina in zmanjšal razpolovni čas lamotrigina zaradi indukcije jetrnih encimov odgovornih za glukuronidacijo. Pri bolnikih, ki sočasno prejemajo rifampicin, je treba uporabiti ustrezen režim zdravljenja (glejte poglavje 4.2).

V študiji zdravih prostovoljcev je lopinavir/ritonavir približno prepolovil plazemsko koncentracijo lamotrigina, verjetno z indukcijo glukuronidacije. Pri bolnikih, ki se sočasno zdravijo z lopinavirjem/ritonavirjem, je potrebno uporabiti ustrezen režim zdravljenja (glejte poglavje 4.2).

Tveganje povezano z antipelieptičnimi zdravili na splošno

Ženske v rodni dobi potrebujejo nasvet specialista. Če ženska načrtuje nosečnost, je potrebno znova pretehtati potrebo po zdravljenju z antiepileptičnimi zdravili. Pri ženskah, ki se zdravijo zaradi epilepsije, se je potrebno izogniti nenadni prekinitvi zdravljenja z antiepileptičnimi zdravili, saj lahko to povzroči izbruh napadov, ki imajo lahko resne posledice za žensko in nerojenega otroka.

Pri otrocih mater, zdravljenih z antiepileptičnimi zdravili, je tveganje za kongenitalne malformacije 2- do 3-krat večje od pričakovane incidence med prebivalstvom na splošno, ki je približno 3 %. Najpogosteje opisane malformacije so zajčja ustnica, malformacije srca in ožilja in okvara nevralne cevi. Zdravljenje z več antiepileptičnimi zdravili je povezano z

večjim tveganjem za kongenitalne malformacije v primerjavi z monoterapijo, zato je treba uporabiti monoterapijo, kadar je to mogoče.

Tveganje povezano z lamotriginom

Nosečnost

Z epidemiološkimi študijami, v katere je bilo vključenih približno 2000 žensk, ki so med nosečnostjo prejemale monoterapijo z lamotriginom, ni mogoče izključiti povečanega tveganja za kongenitalne malformacije. En register je navajal večjo incidenco obraznih razpok. Druge podatkovne zbirke teh ugotovitev niso potrdile. Študije na živalih so pokazale toksične učinke na razvoj (glejte poglavje 5.3).

Če je zdravljenje z zdravilom Lameptil med nosečnostjo nujno, je priporočljivo uporabiti najmanjši možni terapevtski odmerek.

Lamotrigin rahlo zavira reduktazo dihidrofolne kisline in bi tako lahko z zmanjšanjem koncentracije folne kisline teoretično povzročil tveganje za embrio-fetalno okvaro (glejte poglavje 4.4). Priporočeno je uživanje folne kisline med načrtovanjem nosečnosti in v zgodnji nosečnosti.

Fiziološke spremembe med nosečnostjo lahko vplivajo na koncentracijo lamotrigina in/ali njegov terapevtski učinek. Poročali so o zmanjšanju plazemske koncentracije lamotrigina med nosečnostjo in s tem povezano tveganje izgube nadzora nad napadi. Po porodu se lahko koncentracija lamotrigina hitro poveča in obstaja tveganje za pojav neželenih učinkov, ki so odvisni od odmerka. Zato je potrebno serumsko koncentracijo lamotrigina spremljati pred nosečnostjo, med nosečnostjo in po njej, pa tudi kmalu po porodu. Če je potrebno, je treba odmerek prilagoditi, da bo ostala serumska koncentracija lamotrigina enaka kot pred nosečnostjo, ali ga prilagoditi glede na klinični odziv. Poleg tega je potrebno bolnice po porodu kontrolirati glede neželenih učinkov, odvisnih od odmerka.

Dojenje

Podatki kažejo, da lamotrigin prehaja v materino mleko. Pri nekaterih dojenčkih je serumska koncentracija lamotrigina dosegla raven, pri kateri se lahko pojavijo farmakološki učinki.

Možne koristi dojenja je treba pretehtati v primerjavi z možnim tveganjem za neželene učinke pri dojenčku. Če se ženska odloči, da bo med zdravljenjem z lamotriginom dojila, je treba dojenčka nadzirati glede pojava neželenih učinkov.

Plodnost

Poskusi na živalih niso pokazali, da bi lamotrigin vplival na plodnost (glejte poglavje 5.3).

Ker se odziv na antiepileptična zdravila od bolnika do bolnika razlikuje, se morajo bolniki, ki za zdravljenje epilepsije jemljejo zdravilo Lameptil, z zdravnikom posvetovati glede specifičnih vprašanj o upravljanju vozil in epilepsiji.

Študije o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji niso bile izvedene. Dve študiji s prostovoljci sta pokazali, da se vpliv lamotrigina na fino vizualno-motorično koordinacijo, gibe oči, nihanje telesa in subjektivne sedativne učinke ne razlikuje od placeba. V kliničnih preskušanjih z lamotriginom so zabeležili nevrološke neželene učinke, kot na primer omotica in dvojen vid. Zato morajo bolniki ugotoviti, kako zdravljenje z zdravilom Lameptil vpliva nanje, preden vozijo ali upravljajo stroje.

Glede na podatke, ki so trenutno na voljo, so neželeni učinki razdeljeni na specifični poglavji pri epilepsiji in bipolarni motnji. Vendar morate za celotno oceno varnosti lamotrigina upoštevati obe poglavji.

Neželeni učinki so razvrščeni po naslednji klasifikaciji: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100, < 1/10), občasni (≥ 1/1.000, < 1/100), redki (≥ 1/10.000, < 1/1.000), zelo redki (<

1/10.000).

V razvrstitvah pogostnosti pri posameznih skupinah so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

Epilepsija

Bolezni krvi in limfatičnega sistema

Zelo redki: hematološke nepravilnosti, vključno z nevtropenijo, levkopenijo, anemijo, trombocitopenijo, pancitopenijo, aplastično anemijo, agranulocitozo

Hematološke nepravilnosti so lahko ali pa tudi ne povezane s preobčutljivostnim sindromom.(glejte Bolezni imunskega sistema**).

Bolezni imunskega sistema

Zelo redki: preobčutljivostni sindrom** (vključno s simptomi, kot so zvišana telesna temperatura, limfadenopatija, edem obraza, nepravilnosti krvi in jeter, diseminiranan intravaskularna koagulacija, večorganska odpoved)

**O izpuščaju so poročali tudi kot o delu preobčutljivostnega sindroma, ki ga spremljajo različne kombinacije sistemskih simptomov, vključno z zvišano telesno temperaturo, limfadenopatijo, edemom obraza in nepravilnostmi krvi in jeter. Sindrom se lahko kaže v širšem obsegu, je klinično resen, v redkih primerih lahko vodi v diseminirano intravaskularno koagulacijo in večorgansko odpoved . Potrebno se je zavedati, da so lahko zgodnji znaki preobčutljivosti (npr. zvišana telesna temperatura, limfadenopatija) prisotni, tudi če izpuščaj ni opazen. Če se pojavijo takšni znaki in simptomi, je treba bolnika takoj pregledati. Če ni mogoče ugotoviti druge etiologije, je treba uporabo zdravila Lameptil prekiniti.

Psihiatrične motnje

Pogosti: agresivnost, razdražljivost

Zelo redki: zmedenost, halucinacije, tiki

Bolezni živčevja

Klinična preizkušanja z monoterapijo:

Zelo pogosti: glavobol

Pogosti: somnolenca, omotica, tremor, nespečnost Občasni: ataksija

Redki: nistagmus

Druge klinične izkušnje:

Zelo pogosti: somnolenca, ataksija, omotica, glavobol Pogosti: nistagmus, tremor, nespečnost

Zelo redki: agitacija,nestanovitnost, motnje gibanja, poslabšanje Parkinsonove bolezni, ekstrapiramidalni učinki, horeoatetoza, pogostejši epileptični napadi

Poročali so, da lahko lamotrigin poslabša simptome parkinsonove bolezni pri bolnikih, ki že imajo Parkinsonovo bolezen. Poročali so tudi posameznih primerih ekstrapiramidnih učinkov in horeoatetoze pri bolnikih brez te bolezni.

Očesne bolezni

Klinična preizkušanja z monoterapijo:

Občasni: diplopija, zamegljen vid

Druge klinične izkušnje:

Zelo pogosti: diplopija, zamegljen vid Redki: konjunktivitis

Bolezni prebavil

Klinična preizkušanja z monoterapijo:

Pogosti: navzea, bruhanje, driska

Druge klinične izkušnje:

Zelo pogosti: navzea, bruhanje Pogosti: driska

Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov

Zelo redki: odpoved jeter, moteno delovanje jeter, zvišani testi jetrnega delovanja

Moteno delovanje jeter se ponavadi pojavi skupaj s preobčutljivostnimi reakcijami, vendar so poročali tudi o posameznih primerih brez očitnih znakov preobčutljivosti.

Bolezni kože in podkožja

Zelo pogosti: kožni izpuščaj Redki: Stevens-Johnsonov sindrom

Zelo redki: toksična epidermalna nekroliza

V dvojno slepih kliničnih preskušanjih pri odraslih je imelo izpuščaje do 10 % bolnikov, ki so jemali lamotrigin, in 5 % bolnikov, ki so jemali placebo. Zaradi izpuščajev na koži so zdravljenje z lamotriginom prekinili pri 2 % bolnikov. Izpuščaj, ki je ponavadi

makulopapulozen, se na splošno pojavi v osmih tednih po začetku zdravljenja in po prenehanju uporabe zdravila Lameptil izgine (glejte poglavje 4.4).

Poročali so o resnih, potencialno smrtno nevarnih izpuščajih, vključno s Stevens-Johnsonovim sindromom in toksično epidermalno nekrolizo (Lyellov sindrom). Večina bolnikov po prenehanju uporabe lamotrigina sicer okreva, a pri nekaterih ostanejo trajne brazgotine, bilo pa je tudi nekaj redkih, smrtnih primerov (glejte poglavje 4.4).

Celotno tveganje za izpuščaj je močno povezano:

• z visokimi začetnimi odmerki lamotrigina in prekoračenjem priporočenega zviševanja odmerka lamotrigina (glejte poglavje 4.2),

• s sočasno uporabo valproata (glejte poglavje 4.2).

  O izpuščaju so poročali tudi kot o delu preobčutljivostnega sindroma, ki ga spremljajo različne kombinacije sistemskih simptomov (glejte Bolezni imunskega sistema**).

  Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva

  Zelo redki: lupusu podobne reakcije

  Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije

  Pogosti: utrujenost Bipolarna motnja

  Za celotno oceno varnosti lamotrigina morate poleg spodaj naštetih neželenih učinkov upoštevati tudi tiste, ki se pojavljajo pri epilepsiji.

  Bolezni živčevja

  Klinična preskušanja pri bipolarni motnji:

  Zelo pogosti: glavobol

  Pogosti: agitacija , somnolenca, omotica

  Bolezni prebavil

  Klinična preskušanja pri bipolarni motnji:

  Pogosti: suha usta

  Bolezni kože in podkožja

  Klinična preskušanja pri bipolarni motnji:

  Zelo pogosti: izpuščaj

  Redki: Stevens-Johnsonov sindrom

  Če upoštevamo vse (kontrolirane in nekontrolirane) študije z lamotriginom pri bipolarni motnji, so se kožni izpuščaji pojavili pri 12 % bolnikov, ki so uporabljali lamotrigin. V kontroliranih kliničnih preskušanjih pri bolnikih z bipolarno motnjo pa so se kožni izpuščaji pojavili pri 8 % bolnikov, ki so jemali lamotrigin in pri 6 % bolnikov, ki so jemali placebo.

  Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva

  Klinična preizkušanja pri bipolarni motnji: Pogosti: artralgija

  Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije Klinična preizkušanja pri bipolarni motnji: Pogosti: bolečine, bolečine v hrbtu

Simptomi in znaki

Poročali so o akutnem zaužitju odmerkov, ki so za 10- do 20-krat presegali največji terapevtski odmerek. Preveliko odmerjanje je povzročilo simptome, med katerimi so bili nistagmus, ataksija, motnje zavesti in koma.

Zdravljenje

V primeru prevelikega odmerjanja je potrebno bolnika sprejeti v bolnišnico in mu zagotoviti ustrezno podporno zdravljenje. Če je indicirano, je potrebno uporabiti terapijo za zmanjšanje absorpcije (aktivno oglje, odvajalo ali izpiranje želodca). Izkušenj s hemodializo pri zdravljenju prevelikega odmerjanja ni. Pri šestih prostovoljcih z odpovedjo ledvic se je med 4-urno dializo izločilo iz telesa 20 % lamotrigina (glejte poglavje 5.2).