Metformin Vitabalans 1000 mg filmsko obložene tablete

Zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2, še posebej pri bolnikih s prekomerno telesno maso, kadar samo z dieto in telesno vadbo ni možno doseči zadostne urejenosti glikemije.

• Pri odraslih se lahko zdravilo Metformin Vitabalans uporablja kot samostojno zdravljenje ali v kombinaciji z drugimi peroralnimi antidiabetiki ali inzulinom.

• Pri otrocih od starosti 10 let naprej in pri mladostnikih lahko zdravilo Metformin Vitabalans

  uporabljate kot samostojno zdravljenje ali v kombinaciji z inzulinom.

  Pri odraslih bolnikih s prekomerno telesno maso in sladkorno boleznijo tipa 2, ki so bili zdravljeni z metforminom kot zdravilom prve izbire, potem ko se je dieta izkazala kot neuspešna, so opazili zmanjšanje zapletov, povezanih s sladkorno boleznijo (glejte poglavje 5.1).

Odmerjanje

Odrasli z normalnim delovanjem ledvic (GFR ≥ 90 ml/min)

Samostojno zdravljenje in kombinacija z drugimi peroralnimi antidiabetiki

Običajni začetni odmerek je 500 mg ali 850 mg metforminijevega klorida dvakrat ali trikrat na dan med obrokom ali po njem. Na osnovi meritev glukoze v krvi je potrebno odmerek po 10 do 15 dneh prilagoditi. Postopno povečevanje odmerka lahko izboljša prenašanje zdravila kar zadeva prebavila. Pri bolnikih, ki jemljejo največji dnevni odmerek metforminijevega klorida (2 do 3 g na dan), lahko

dve tableti zdravila Metformin Vitabalans 500 mg zamenjamo za eno tableto zdravila Metformin Vitabalans 1000 mg.

Največji priporočeni dnevni odmerek metforminijevega klorida je 3 g v treh deljenih odmerkih. V primeru, da nameravate drugo peroralno antidiabetično zdravilo nadomestiti z metforminijevim kloridom, ukinite drugo zdravilo in uvedite metforminijev klorid v zgoraj navedenem odmerku.

Kombinacija z inzulinom

Da bi dosegli boljši nadzor ravni glukoze v krvi, se lahko pri zdravljenju sočasno uporabljata metforminijev klorid in inzulin. Običajni začetni odmerek metforminijevega klorida je 500 mg ali 850 mg 2-3 krat na dan, odmerek inzulina se prilagodi glede na meritve ravni glukoze v krvi.

Okvara ledvic

GFR je treba oceniti pred uvedbo zdravljenja z zdravili, ki vsebujejo metformin, nato pa vsaj enkrat letno. Pri bolnikih s povečanim tveganjem dodatnega napredovanja okvare ledvic in pri starejših je treba delovanje ledvic oceniti pogosteje, na primer vsake 3 do 6 mesecev.

Starejši bolniki

Zaradi možnosti zmanjšanega delovanja ledvic pri starejših bolnikih je potrebno odmerjanje metforminijevega klorida prilagajati glede na njihovo delovanje. Potrebna je redna kontrola delovanja ledvic (glejte poglavje 4.4).

Pediatrična populacija

Samostojno zdravljenje in kombinacija z inzulinom

• Zdravilo Metformin Vitabalans lahko uporabljate pri otrocih od starosti 10 let naprej in pri mladostnikih.

• Običajni začetni odmerek je 500 mg ali 850 mg metforminijevega klorida enkrat na dan, ki ga bolnik vzame med obrokom ali po njem.

  Po 10 do 15 dneh prilagodite odmerek na podlagi meritev glukoze v krvi. Postopno povečevanje odmerka lahko izboljša prenašanje zdravila kar zadeva prebavila. Največji priporočeni dnevni odmerek metforminijevega klorida je 2 g na dan v dveh ali treh deljenih odmerkih.

  Način uporabe

  Filmsko obložene tablete zdravila Metformin Vitabalans so namenjene samo peroralni uporabi.

Zdravilo Metformin Vitabalans je kontraindicirano pri bolnikih, ki imajo:

• preobčutljivost na učinkovino ali katerokoli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1,

• vse vrste akutne metabolične acidoze (kot sta laktacidoza, diabetična ketoacidoza)

• diabetična predkoma

• huda ledvična odpoved (GFR < 30 ml/min)

• akutna stanja, ki lahko vplivajo na delovanje ledvic, na primer:

  • dehidracija,

  • huda okužba,

  • šok,

  • intravenska uporaba kontrastnih sredstev, ki vsebujejo jod (glejte poglavje 4.4);

• akutno ali kronično bolezen, ki lahko povzroči tkivno hipoksijo, na primer:

  • srčno popuščanje ali respiratorno odpoved,

  • nedaven miokardni infarkt,

  • šok;

• insuficienco jeter, akutno zastrupitev z alkoholom, alkoholizem.

Laktacidoza

Laktacidoza, zelo redek a resen presnovni zaplet, se najpogosteje pojavi ob akutnem poslabšanju delovanja ledvic, ob kardiorespiratorni bolezni ali sepsi. Pri akutnem poslabšanju delovanja ledvic se začne metformin kopičiti, kar poveča tveganje za laktacidozo.

V primeru dehidracije (huda driska ali bruhanje, zvišana telesna temperatura ali zmanjšan vnos tekočine) je treba jemanje metformina začasno prekiniti; priporoča se posvet z zdravstvenim delavcem.

Zdravila, ki lahko akutno okvarijo delovanje ledvic (kot so antihipertenzivi, diuretiki in nesteroidna protivnetna zdravila), je treba pri bolnikih, ki se zdravijo z metforminom, uvesti previdno. Drugi dejavniki tveganja za laktacidozo so pretirano uživanje alkohola, jetrna insuficienca, neustrezno nadzorovana sladkorna bolezen, ketoza, dolgotrajno postenje in vsa stanja, povezana s hipoksijo, ter sočasna uporaba zdravil, ki lahko povzročijo laktacidozo (glejte poglavji 4.3 in 4.5).

Bolnike in/ali negovalce je treba opozoriti na tveganje laktacidoze. Za laktacidozo so značilni acidozna dispneja, bolečina v trebuhu, mišični krči, astenija in hipotermija, ki ji sledi koma. Ob sumu na simptome mora bolnik prenehati z jemanjem metformina in takoj poiskati zdravniško pomoč.

Diagnostični laboratorijski izvidi so zmanjšan pH krvi (< 7,35), zvišane ravni laktata v plazmi (> 5 mmol/l) in povečana anionska vrzel ter razmerje laktat/piruvat.

Uporaba jodiranih kontrastnih sredstev

Intravaskularna aplikacija jodiranih kontrastnih sredstev lahko povzroči nefropatijo zaradi kontrastnega sredstva, ki povzroči kopičenje metformina in povečano tveganje laktacidoze. Metformin je treba pred slikanjem ali v času slikanja ukiniti in se ga sme ponovno uvesti najmanj 48 ur pozneje, če je bilo delovanje ledvic ponovno ovrednoteno in ocenjeno kot stabilno, glejte poglavji 4.2 in 4.5.

Delovanje ledvic

GFR je treba oceniti pred uvedbo zdravljenja, nato pa v rednih presledkih, glejte poglavje 4.2. Metformin je kontraindiciran pri bolnikih z GFR< 30 ml/min in ga je treba začasno ukiniti, če se pojavijo stanja, ki spremenijo delovanje ledvic, glejte poglavje 4.3.

Srčna funkcija

Bolniki s srčnim popuščanjem so bolj izpostavljeni tveganju za hipoksijo in ledvično insuficienco. Pri bolnikih s stabilnim kroničnim srčnim popuščanjem se zdravljenje z metforminom lahko uvede ob rednem spremljanju srčne in ledvične funkcije.

Pri bolnikih z akutnim in nestabilnim srčnim popuščanjem je zdravljenje z metforminom kontraindicirano (glejte poglavje 4.3).

Kirurški posegi

Uporabo metformina je treba v času kirurškega posega pod splošno, spinalno ali epiduralno anestezijo prekiniti. Zdravljenje se sme ponovno uvesti najmanj 48 ur po kirurškem posegu ali začetku peroralnega

prehranjevanja, če je bilo delovanje ledvic ponovno ovrednoteno in ocenjeno kot stabilno.

Pediatrična populacija

Pred začetkom zdravljenja z metforminijevim kloridom je potrebno pri bolniku potrditi diagnozo sladkorne bolezni tipa 2.

V kontroliranih kliničnih študijah, ki so trajale eno leto, niso odkrili nikakršnega vpliva metforminijevega klorida na rast in puberteto. Ker pa o tem dolgoročnih podatkov ni na voljo, je priporočljivo skrbno spremljanje vpliva metforminijevega klorida na ta dva parametra pri otrocih, ki se zdravijo z metforminom, še posebno pri otrocih v obdobju pred puberteto.

Otroci, stari od 10 do 12 let

V kontrolirane klinične študije na otrocih in mladostnikih je bilo vključenih le 15 otrok, starih od 10 do 12 let. Čeprav se učinkovitost in varnost metforminijevega klorida pri teh otrocih nista razlikovali od njegove učinkovitosti in varnosti pri starejših otrocih in mladostnikih, se priporoča posebno previdnost pri predpisovanju zdravila otrokom, starim od 10 do 12 let.

Drugi previdnostni ukrepi

Vsi bolniki morajo nadaljevati s prilagojeno prehrano, ki zagotavlja reden vnos ogljikovih hidratov tekom dneva. Bolniki s prekomerno telesno maso morajo še naprej uživati hrano z zmanjšano energijsko vrednostjo.

Redno je treba opravljati običajne laboratorijske preiskave za spremljanje sladkorne bolezni.

Sam metformin ne povzroča hipoglikemije, previdnost pa je potrebna pri zdravljenju v kombinaciji z inzulinom ali drugimi peroralnimi antidiabetiki (npr. sulfonilsečninami ali meglitinidi).

Sočasna uporaba ni priporočljiva

Alkohol

Zastrupitev z alkoholom je povezana s povečanim tveganjem za laktacidozo, zlasti ob postenju,

podhranjenosti ali okvari jeter.

Jodirana kontrastna sredstva

Metformin je treba pred slikanjem ali v času slikanja ukiniti in se ga sme ponovno uvesti najmanj 48 ur pozneje, če je bilo delovanje ledvic ponovno ovrednoteno in ocenjeno kot stabilno, glejte poglavji

4.2 in 4.4.

Kombinacije, pri katerih so potrebni previdnostni ukrepi

Nekatera zdravila lahko škodljivo vplivajo na delovanje ledvic, kar lahko poveča tveganje za laktacidozo, npr. nesteroidna protivnetna zdravila, vključno s selektivnimi zaviralci ciklooksigenaze (COX) II, zaviralci ACE, antagonisti receptorjev angiotenzina II in diuretiki, zlasti diuretiki Henlejeve zanke. Ob uvedbi ali uporabi teh zdravil v kombinaciji z metforminom je potrebno skrbno spremljanje delovanja ledvic.

Zdravila z intrinzično hiperglikemično aktivnostjo (npr. glukokortikoidi (sistemska ali lokalna uporaba) in simpatomimetiki)

Lahko bo potrebno pogostejše spremljanje ravni glukoze v krvi, posebno na začetku zdravljenja. Med zdravljenjem z zadevnim zdravilom in po njegovi ukinitvi po potrebi prilagodite odmerjanje metformina.

Organski kationski prenašalci (OCT)

Metformin je substrat za prenašalca OCT1 in OCT2. Sočasna uporaba metformina z:

• Zaviralci OCT1 (npr. verapamil) lahko zmanjšajo učinkovitost metformina.

• Induktorji OCT1 (npr. rifampicin) lahko povečajo obseg gastrointestinalne absorpcije in učinkovitost metformina.

• Zaviralci OCT2 (npr. cimetidin, dolutegravir, ranolazin, trimetoprim, vandetanib, izavukonazol) lahko zmanjšajo izločanje metformina skozi ledvice, kar lahko vodi v povečanje koncentracije metformina v plazmi.

• Zaviralci OCT1 in OCT2 prenašalcev (npr. krizotinib, olaparib) lahko spremenijo učinkovitost in izločanje metformina skozi ledvice.

Previdnost se priporoča pri sočasni uporabi metformina z navedenimi zdravili, še zlasti pri bolnikih z ledvično okvaro, ker lahko pride do povečanja koncentracije metformina v plazmi. Če je potrebno, se odmerek metformina lahko prilagodi, saj lahko zaviralci/induktorji OCT spremenijo učinkovitost metformina.

Nosečnost

Nenadzorovana sladkorna bolezen med nosečnostjo (gestacijska ali trajna) je povezana s povečanim tveganjem prirojenih nepravilnosti in perinatalne umrljivosti.

Omejena količina podatkov o uporabi metforminijevega klorida pri nosečnicah ne kaže na povečano tveganje za pojav prirojenih nepravilnosti. Študije na živalih niso pokazale škodljivih vplivov na nosečnost, razvoj zarodka ali plodu, porod ali postnatalni razvoj (glejte poglavje 5.3).

Ko ženska načrtuje nosečnost in med nosečnostjo, sladkorne bolezni ne smemo zdraviti z metforminijevim kloridom. Nadomestimo ga z inzulinom, da raven glukoze v krvi vzdržujemo čim bliže normalni. Tako zmanjšamo tveganje za malformacije ploda.

Dojenje

Metformin se izloča v materino mleko. Pri dojenih novorojenčkih/dojenčkih niso opazili neželenih učinkov. Vendar pa so na voljo le omejeni podatki, zato dojenje med zdravljenjem z metforminijevim kloridom ni priporočljivo. Odločitev o prenehanju dojenja mora biti sprejeta na osnovi upoštevanja koristi dojenja in možnosti tveganja neželenih učinkov pri otroku.

Plodnost

Plodnosti podganjih samcev ali samic je bila nespremenjena pri dajanju metformina v odmerkih do 600 mg/kg/dan, kar je približno trikratni največji priporočeni dnevni odmerek za človeka, ki temelji na primerjavah telesne površine.

Samostojno zdravljenje z metforminijevim kloridom ne povzroča hipoglikemije in zato ne vpliva na sposobnost vožnje ali upravljanja strojev.

Kadar bolniki jemljejo metforminijev klorid skupaj z drugimi peroralnimi antidiabetiki (sulfonilsečnine, inzulin ali meglitinidi), jih je potrebno opozoriti na tveganje za pojav hipoglikemije.

Med zdravljenjem z metforminijevim kloridom se lahko pojavijo naslednji neželeni učinki, njihova pogostnost pa je opredeljena, kot sledi:

• zelo pogosti ( ≥1/10),

• pogosti (≥1/100 do <1/10),

• občasni (≥1/1.000 do <1/100),

• redki (≥1/10.000 do <1/1.000),

• zelo redki (<1/10.000),

• neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

  Presnovne in prehranske motnje

  Zelo redki: laktacidoza (glejte poglavje 4.4)

  Zmanjšanje absorpcije vitamina B12 z znižanjem njegove ravni v serumu med dolgotrajno uporabo

  metforminijevega klorida. Pozornost je potrebna pri bolnikih z megaloblastno anemijo.

  Bolezni živčevja

  Pogosti: motnje okušanja

  Bolezni prebavil

  Zelo pogosti: motnje prebavil, npr. slabost, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu in izguba teka. Ti neželeni učinki se najpogosteje pojavijo na začetku zdravljenja in v večini primerov sami od sebe izvenijo. Za njihovo preprečevanje je priporočljivo, da bolnik jemlje metforminijev klorid v 2 ali 3 dnevnih odmerkih, med jedjo ali po jedi. Tudi počasno povečevanje odmerka lahko izboljša prenašanje zdravila v prebavilih.

  Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov

  Zelo redki: posamezna poročila o nenormalnih vrednostih testov za oceno delovanja jeter ali

  hepatitisu. Stanje se normalizira, če prekinemo zdravljenje z metforminijevim kloridom.

  Bolezni kože in podkožja

  Zelo redki: kožne reakcije kot so eritem, srbenje in koprivnica.

  Pediatrična populacija

  V objavljenih podatkih in podatkih, pridobljenih po prihodu zdravila na trg, ter v kontroliranih kliničnih študijah na omejenem številu otrok, starih od 10 do 16 let, zdravljenih 1 leto, so poročali o neželenih učinkih, ki so bili po naravi in resnosti podobni tistim, ki so jih opazili pri odraslih.

  Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

  Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

  Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

  SI-1000 Ljubljana

  Tel: +386 (0)8 2000 500

  Faks: +386 (0)8 2000 510

  e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Hipoglikemija se ni pojavila pri jemanju metforminijevega klorida v odmerkih do 85 g, je pa v takšnih primerih nastopila laktacidoza. Znatno prevelik odmerek metforminijevega klorida ali spremljajoči dejavniki tveganja lahko privedejo do laktacidoze. Laktacidoza je urgentno stanje in zahteva zdravljenje v bolnišnici. Laktat in metformin najučinkoviteje odstranimo s hemodializo.