Ženevski točkovnik za PE (revidiran)
Ocena klinične verjetnosti pljučne embolije
PE malo verjetna
Prevalenca PE: 12,9 %
NaN
Dodatne informacije
Opozorilo
Orodje je namenjeno zgolj v izobraževalne namene in ne predstavlja strokovnega nasveta ali nadomestka za strokovni nasvet. Orodja ni dovoljeno uporabljati za podajo medicinske diagnoze in/ali medicinsko zdravljenje.
Splošni opis
Pljučna embolija (PE) je pogosto kardiopulmonalno nujno stanje, ki je povezano z zahtevno diagnostiko in terja visoko stopnjo kliničnega suma. V pomoč pri diagnostiki bolnikov s sumom na PE je bilo razvitih več kliničnih algoritmov (vključno z Wellsovim in Ženevskim točkovnikom).
Leta 2006 je bil prvotni tristopenjski Ženevski točkovnik spremenjen na način, da vključuje le preproste klinične spremenljivke; pozneje sta bili razviti še dve dodatni različici revidiranega Ženevskega točkovnika; ena z namenom olajšanja izračuna (poenostavljena različica) in druga z namenom prilagoditve različnim kliničnim okoljem (dvostopenjska različica).
Vse različice revidiranega Ženevskega točkovnika obsegajo 8 elementov: 4 dejavnike tveganja (starost, predhodna tromboza, nedavna operacija ali zlom, maligna bolezen), 2 simptoma (enostranska bolečina v nogi, hemoptiza), 2 klinična znaka (srčna frekvenca, bolečina pri palpaciji spodnje okončine). Končni rezultat pri revidiranem 3-stopenjskem Ženevskem točkovniku razvrsti bolnike v tri skupine klinične verjetnosti za PE (majhna, srednja in velika verjetnost), pri revidiranem poenostavljenem 2-stopenjskem Ženevskem točkovniku pa v dve skupini klinične verjetnosti (malo verjetna PE, verjetna PE).
Na splošno je 3-stopenjski točkovnik priporočljivo uporabljati v kombinaciji z visoko občutljivimi testi za D-dimer (da se poveča delež bolnikov, pri katerih je mogoče izključiti pljučno embolijo); 2-stopenjski točkovnik se uporablja predvsem, kadar je na voljo le nizko občutljiv test za D-dimer (da se poveča diagnostični izplen). Testov za D-dimer se ne sme uporabljati za izključitev PE v skupinah z visoko klinično verjetnostjo PE oz. verjetno PE.
Revidirani in poenostavljeni revidirani Ženevski točkovnik sta bila zunanje validirana in sta priporočena za oceno klinične (predtestne) verjetnosti PE v Smernicah ESC za diagnosticiranje in zdravljenje akutne pljučne embolije iz leta 2019.
Pljučna embolija (PE) je pogosto kardiopulmonalno nujno stanje, ki je povezano z zahtevno diagnostiko in terja visoko stopnjo kliničnega suma. V pomoč pri diagnostiki bolnikov s sumom na PE je bilo razvitih več kliničnih algoritmov (vključno z Wellsovim in Ženevskim točkovnikom).
Leta 2006 je bil prvotni tristopenjski Ženevski točkovnik spremenjen na način, da vključuje le preproste klinične spremenljivke; pozneje sta bili razviti še dve dodatni različici revidiranega Ženevskega točkovnika; ena z namenom olajšanja izračuna (poenostavljena različica) in druga z namenom prilagoditve različnim kliničnim okoljem (dvostopenjska različica).
Vse različice revidiranega Ženevskega točkovnika obsegajo 8 elementov: 4 dejavnike tveganja (starost, predhodna tromboza, nedavna operacija ali zlom, maligna bolezen), 2 simptoma (enostranska bolečina v nogi, hemoptiza), 2 klinična znaka (srčna frekvenca, bolečina pri palpaciji spodnje okončine). Končni rezultat pri revidiranem 3-stopenjskem Ženevskem točkovniku razvrsti bolnike v tri skupine klinične verjetnosti za PE (majhna, srednja in velika verjetnost), pri revidiranem poenostavljenem 2-stopenjskem Ženevskem točkovniku pa v dve skupini klinične verjetnosti (malo verjetna PE, verjetna PE).
Na splošno je 3-stopenjski točkovnik priporočljivo uporabljati v kombinaciji z visoko občutljivimi testi za D-dimer (da se poveča delež bolnikov, pri katerih je mogoče izključiti pljučno embolijo); 2-stopenjski točkovnik se uporablja predvsem, kadar je na voljo le nizko občutljiv test za D-dimer (da se poveča diagnostični izplen). Testov za D-dimer se ne sme uporabljati za izključitev PE v skupinah z visoko klinično verjetnostjo PE oz. verjetno PE.
Revidirani in poenostavljeni revidirani Ženevski točkovnik sta bila zunanje validirana in sta priporočena za oceno klinične (predtestne) verjetnosti PE v Smernicah ESC za diagnosticiranje in zdravljenje akutne pljučne embolije iz leta 2019.
Razpon rezultatov za 3-stopenjski revidirani Ženevski točkovnik
Majhna klinična verjetnost PE
Prevalenca PE: 8 %
≤ 3Prevalenca PE: 8 %
Srednja klinična verjetnost PE
Prevalenca PE: 28 %
4–10Prevalenca PE: 28 %
Velika klinična verjetnost PE
Prevalenca PE: 74 %
≥ 11Prevalenca PE: 74 %
PE: Pljučna embolija
Razpon rezultatov za 2-stopenjski poenostavljeni revidirani Ženevski točkovnik
PE malo verjetna
Prevalenca PE: 12,9 %
≤ 2Prevalenca PE: 12,9 %
PE verjetna
Prevalenca PE: 41,6 %
≥ 3Prevalenca PE: 41,6 %
PE: Pljučna embolija
Reference
Le Gal, Grégoire et al. “Prediction of pulmonary embolism in the emergency department: the revised Geneva score.” Annals of internal medicine vol. 144,3 (2006): 165-71. doi:10.7326/0003-4819-144-3-200602070-00004
Klok, Frederikus A et al. “Simplification of the revised Geneva score for assessing clinical probability of pulmonary embolism.” Archives of internal medicine vol. 168,19 (2008): 2131-6. doi:10.1001/archinte.168.19.2131
Konstantinides, Stavros V et al. “2019 ESC Guidelines for the diagnosis and management of acute pulmonary embolism developed in collaboration with the European Respiratory Society (ERS): The Task Force for the diagnosis and management of acute pulmonary embolism of the European Society of Cardiology (ESC).” The European respiratory journal vol. 54,3 1901647. 9 Oct. 2019, doi:10.1183/13993003.01647-2019
Ceriani, E et al. “Clinical prediction rules for pulmonary embolism: a systematic review and meta-analysis.” Journal of thrombosis and haemostasis : JTH vol. 8,5 (2010): 957-70. doi:10.1111/j.1538-7836.2010.03801.x
Verzija
1
O tem orodju
Pljučna embolija (PE) je pogosto kardiopulmonalno nujno stanje, ki je povezano z zahtevno diagnostiko in terja visoko stopnjo kliničnega suma. V pomoč pri diagnostiki bolnikov s sumom na PE je bilo razvitih več kliničnih algoritmov (vključno z Wellsovim in Ženevskim točkovnikom).
Leta 2006 je bil prvotni tristopenjski Ženevski točkovnik spremenjen na način, da vključuje le preproste klinične spremenljivke; pozneje sta bili razviti še dve dodatni različici revidiranega Ženevskega točkovnika; ena z namenom olajšanja izračuna (poenostavljena različica) in druga z namenom prilagoditve različnim kliničnim okoljem (dvostopenjska različica).
Vse različice revidiranega Ženevskega točkovnika obsegajo 8 elementov: 4 dejavnike tveganja (starost, predhodna tromboza, nedavna operacija ali zlom, maligna bolezen), 2 simptoma (enostranska bolečina v nogi, hemoptiza), 2 klinična znaka (srčna frekvenca, bolečina pri palpaciji spodnje okončine). Končni rezultat pri revidiranem 3-stopenjskem Ženevskem točkovniku razvrsti bolnike v tri skupine klinične verjetnosti za PE (majhna, srednja in velika verjetnost), pri revidiranem poenostavljenem 2-stopenjskem Ženevskem točkovniku pa v dve skupini klinične verjetnosti (malo verjetna PE, verjetna PE).
Na splošno je 3-stopenjski točkovnik priporočljivo uporabljati v kombinaciji z visoko občutljivimi testi za D-dimer (da se poveča delež bolnikov, pri katerih je mogoče izključiti pljučno embolijo); 2-stopenjski točkovnik se uporablja predvsem, kadar je na voljo le nizko občutljiv test za D-dimer (da se poveča diagnostični izplen). Testov za D-dimer se ne sme uporabljati za izključitev PE v skupinah z visoko klinično verjetnostjo PE oz. verjetno PE.
Revidirani in poenostavljeni revidirani Ženevski točkovnik sta bila zunanje validirana in sta priporočena za oceno klinične (predtestne) verjetnosti PE v Smernicah ESC za diagnosticiranje in zdravljenje akutne pljučne embolije iz leta 2019.
Leta 2006 je bil prvotni tristopenjski Ženevski točkovnik spremenjen na način, da vključuje le preproste klinične spremenljivke; pozneje sta bili razviti še dve dodatni različici revidiranega Ženevskega točkovnika; ena z namenom olajšanja izračuna (poenostavljena različica) in druga z namenom prilagoditve različnim kliničnim okoljem (dvostopenjska različica).
Vse različice revidiranega Ženevskega točkovnika obsegajo 8 elementov: 4 dejavnike tveganja (starost, predhodna tromboza, nedavna operacija ali zlom, maligna bolezen), 2 simptoma (enostranska bolečina v nogi, hemoptiza), 2 klinična znaka (srčna frekvenca, bolečina pri palpaciji spodnje okončine). Končni rezultat pri revidiranem 3-stopenjskem Ženevskem točkovniku razvrsti bolnike v tri skupine klinične verjetnosti za PE (majhna, srednja in velika verjetnost), pri revidiranem poenostavljenem 2-stopenjskem Ženevskem točkovniku pa v dve skupini klinične verjetnosti (malo verjetna PE, verjetna PE).
Na splošno je 3-stopenjski točkovnik priporočljivo uporabljati v kombinaciji z visoko občutljivimi testi za D-dimer (da se poveča delež bolnikov, pri katerih je mogoče izključiti pljučno embolijo); 2-stopenjski točkovnik se uporablja predvsem, kadar je na voljo le nizko občutljiv test za D-dimer (da se poveča diagnostični izplen). Testov za D-dimer se ne sme uporabljati za izključitev PE v skupinah z visoko klinično verjetnostjo PE oz. verjetno PE.
Revidirani in poenostavljeni revidirani Ženevski točkovnik sta bila zunanje validirana in sta priporočena za oceno klinične (predtestne) verjetnosti PE v Smernicah ESC za diagnosticiranje in zdravljenje akutne pljučne embolije iz leta 2019.
